Na podlagi 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 11/05 Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US in 108/09) in 17. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07 in 53/10) je Občinski svet Občine Poljčane na 5. redni seji dne 12. aprila 2011 sprejel

Ta odlok določa merila in postopek za določitev objektov, ki ne predstavljajo nevarne gradnje po predpisih o graditvi objektov, vendar imajo zaradi opustitve redne in pravilne uporabe in vzdrževanja takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja v Občini Poljane (v nadaljnjem besedilu: nevzdrževani objekti) in je zato na njih potrebno izvesti vzdrževalna dela po pravilih gradbene stroke.

Merila za določitev nevzdrževanih objektov so merila za ugotovitev pomanjkljivosti objekta in merila za ugotovitev slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine.
Merila za ugotovitev pomanjkljivosti objekta so:
– močno odpadanje zaključnih plasti fasade,
– poškodovana streha ali napušč,
– poškodbe na fasadi, njena onesnaženost in spremembe njene barve ter teksture, zamakanje fasade zaradi poškodb strehe ali napušča,
– poškodbe ali dotrajanost žlebov in neustrezno odvajanje padavinske vode,
– poškodbe strešne kritine,
– poškodbe stavbnega pohištva (vrat, oken),
– poškodbe ali dotrajanost snegobranov na cestni strani zgradbe.
Merila za ugotovitev slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine so zlasti:
1. Pomen objekta glede na njegovo lego oziroma območje:
– lega ob glavnih prometnih vpadnicah,
– lega ob glavnih ulicah in drugih urbanistično izpostavljenih lokacijah,
– lega v neposredni bližini kulturnega spomenika ali kulturne dediščine,
– lega v območju, ki je kulturni spomenik,
– lega v kulturno-zgodovinskem središču naselja,
– lega v območju turističnih znamenitosti,
– lega ob objektih, namenjenih izvajanju javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture ter znanosti in raziskovanja,
– lega v območju, kjer prevladuje visoka stopnja vzdrževanosti objektov in urejenosti njihove okolice,
– lega v območju izjemne krajine oziroma zavarovanih naravnih vrednot.
2. Pomen objekta iz vidika njegovega namena:
– objekt v katerem se izvajajo javne službe na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture ter znanosti in raziskovanja,
– objekt javnega pomena, v katerem dela oziroma se v njem zadržuje ali ga obiskuje večje število ljudi (turistični objekti, železniške in avtobusne postaje ipd.).
3. Pomen objekta z vidika kulturno-spomeniške vrednosti:
– objekt, ki ima status kulturnega spomenika,
– objekt, ki je kulturna dediščina.
Za določitev objekta kot nevzdrževanega mora biti izpolnjeno vsaj eno merilo iz drugega in vsaj eno merilo iz tretjega odstavka tega člena.

Za vsako ugotovljeno pomanjkljivost objekta se določijo tista vzdrževalna dela, ki bodo to pomanjkljivost odpravila optimalno, in sicer z vidika celovitosti sanacije, ustreznega zmanjšanja možnosti ponovnega nastanka pomanjkljivosti in stroškovne ugodnosti. Pri tem je potrebno izhajati iz določb, ki jih glede izgleda objekta določi prostorski akt, predpis o varovanju kulturne dediščine ter iz stanja in izgleda okoliških objektov in območja.
Pri določanju nevzdrževanih objektov in določitev nabora vzdrževanih del se poleg meril, določenih v tem odloku, upošteva tudi načelo sorazmernosti med težo predvidenega posega in javno koristjo, ki se s predvidenimi deli zasleduje. Pri tehtanju sorazmernosti je potrebno upoštevati vse pozitivne in negativne strani predvidenih posegov in z njim povezane javne koristi na eni strani ter pravice in interese lastnika objekta na drugi strani.
Lastniku objekta se lahko naložijo samo tista vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se izboljša izgled tistih delov objekta, ki so vidni iz javnih površin.

Župan imenuje komisijo za določitev nevzdrževanih objektov in potrebnih vzdrževalnih del (v nadaljnjem besedilu: komisija), v kateri morajo sodelovati najmanj naslednji strokovnjaki:
– strokovnjak s področja arhitekture s pooblastilom pooblaščenega arhitekta,
– strokovnjak s področja gradbeništva s pooblastilom pooblaščenega inženirja,
– strokovnjak s področja prostorskega načrtovanja s pooblastilom prostorskega načrtovalca,
– sodni cenilec s področja investicij in finančne presoje na področju gradbeništva,
– predstavnik občinske uprave,
– predstavnik krajevno pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Komisija na podlagi meril, določenih v tem odloku, pripravi predlog odloka o določitvi nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih.
Poleg predloga odloka komisija izdela tudi zaključno poročilo, v katerem za vsak objekt posebej obrazloži in utemelji določitev objekta za nevzdrževanega ter predlaga nabor vzdrževanih del. Če komisija ugotovi, da na objektu obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki jih ne bo možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, temveč bi bila za to potrebna rekonstrukcija objekta ali celo njegova odstranitev, to v zaključnem poročilu tudi posebej izpostavi.
Komisija posreduje predlog odloka in zaključno poročilo županu.

Predlog odloka o določitvi nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih vsebuje:
– objekt oziroma območje, na katerem stoji nevzdrževan objekt z navedbo parcelne številke oziroma parcelnih številk in katastrske občine, na kateri stoji objekt,
– nabor oziroma vrsto vzdrževalnih del, s katerimi naj se odpravijo pomanjkljivosti nevzdrževanih objektov,
– določitev predvidenih stroškov vzdrževalnih del,
– navedbo objektov, pri katerih je potrebna rekonstrukcija ali njihova odstranitev.

Župan z javnim naznanilom na krajevno običajen način obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga odloka o določitvi nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih. Hkrati se javno razgrne in obravnava tudi zaključno poročilo komisije.
Javno naznanilo mora biti objavljeno vsaj sedem dni pred javno razgrnitvijo, vsebovati pa mora naslednjo vsebino:
– kraj in čas javne razgrnitve ter spletni naslov, na katerem je dostopen predlog odloka z zaključnim poročilom,
– kraj in čas njune javne obravnave,
– način dajanja mnenj in pripomb javnosti ter roka za njihovo posredovanje.
Poleg sestavin iz prejšnjega odstavka mora javno naznanilo vsebovati tudi opozorilo, da bo na podlagi sprejetega odloka o določitvi nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih možno za nevzdrževane objekte odrediti prisilno vzdrževanje po predpisih o graditvi objektov.
Lastnike nevzdrževanih objektov se o javni razgrnitvi in javni obravnavi pisno obvesti.
Javna razgrnitev mora trajati vsaj petnajst dni, v tem času pa mora biti zagotovljena tudi javna obravnava.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge.
Pristojni občinski organ preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način. Lastnike nevzdrževanih objektov mora občina pisno seznaniti s svojimi stališči glede pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne razgrnitve in javne obravnave.
Po končani javni obravnavi občina na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka pripravi usklajen predlog odloka in ga posreduje v sprejem občinskemu svetu.

Na podlagi sprejetega odloka iz osmega odstavka 6. člena tega odloka pristojni občinski organ, v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku.

Če lastnik nevzdrževanega objekta v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku.
Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka tega člena sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Na podlagi izdane odločbe lahko občina zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo.
Kolikor občina v skladu s prejšnjim odstavkom založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, lastniku najprej izstavi račun v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Izstavljen račun občine je izvršilni naslov.
Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo, lahko občina odredi odstranitev objekta.
Občinska uprava lahko lastniku izda odločbo na podlagi neodvisne strokovne ocene, s katero odredi rekonstrukcijo ali odstranitev objekta, ne da bi predhodno izdala odločbo za izvedbo vzdrževalnih del, v primeru:
– če glede na stanje objekta obstaja utemeljen dvom, da vzdrževalna dela ne bodo zadostovala za odpravo pomanjkljivosti,
– če je rekonstrukcija ali rušitev pogoj za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del na objektu ali delu objekta.
Če lastnik objekta, ki ga je treba rekonstruirati ali odstraniti v roku, določenem v odločbi, ne zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja in objekta ne rekonstruira oziroma odstrani, se opravi izvršba za denarno obveznost s prisilitvijo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.