Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. seji dne 21. 4. 2011 sprejel

S tem odlokom Občinski svet Občine Jesenice sprejema spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1) (Uradni list RS, št. 60/01, 11/09).

V 5. členu se črta celoten prvi stavek in druga alineja, tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– možna je rekonstrukcija obstoječe športne dvorane, tudi z možnostjo razširitve in preureditve za vse vrste športov«
Na koncu se doda nova štirinajsta alineja, ki se glasi:
»– dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov«

V 11. členu se besedilo 4. točke v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»Pogoji za oblikovanje objektov v območjih za stanovanja:
– oblikovanje objektov naj se zgleduje po kvalitetnih oblikovnih značilnostih območja,
– višina objektov max. P+1N+M, višina kolenčnega zidu max. 1.00 m, obenem naj se objekti po višini prilagajajo okoliškim objektom. Kadar je etažnost nižja od največje predpisane, višina kolenčnega zidu ni predpisana. Objekti so lahko tudi podkleteni,
– odmiki stanovanjskih objektov od sosednjih zemljišč znaša min. 2.50 m, v kolikor je odmik manjši, je potrebno pridobiti predhodno pisno soglasje soseda. V primeru manjših odmikov je potrebno zagotoviti ustrezno požarno varnost,
– oblika in naklon strehe se zgleduje po okoliških obstoječih objektih,
– v območjih za stanovanja je za vsako stanovanje potrebno zagotoviti 2 PM na lastnem zemljišču. Za potrebe drugih dejavnosti se za izračun potrebnih parkirnih mest upoštevajo PTI – Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, Prometno-tehnični inštitut).

Besedilo 13. člena se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
»Dostop do športnega parka je možen z dveh strani, ki pa se obe navezujeta na Ulico heroja Verdnika: po regionalni Cesti maršala Tita in skozi podvoz pod železnico ter čez most čez reko Savo (pravokotno na Ulico heroja Verdnika) in/ali po lokalni cesti skozi naselje Podmežakla. Na obe napajalni cesti je možen dostop z avtoceste Hrušica–Vrba. Predvidena je tudi izgradnja peš povezave športnega parka z rekreacijskimi površinami na območju kamnoloma nad avtocesto Hrušica–Vrba.
Prometno omrežje sestavljajo:
Glavna napajalna cesta, ki ima priključek pravokotno in v niveleti z lokalno cesto–Ulico heroja Verdnika. Tu je urejeno večje parkirišče za potrebe športnega parka.
Dostop do športnega parka je tudi s ceste, ki poteka vzdolž nogometnega igrišča, ki omogoča dostop do dvorane z južne strani. V času športnih, rekreacijskih in drugih kulturnih prireditev je ta cesta namenjena le za potrebe dostave do športne dvorane, sicer pa služi kot dostop do parkirišč pod avtocesto, ki so namenjena uporabnikom športnega parka.
Dovozna cesta, ki poteka od Ulice heroja Verdnika mimo teniških igrišč – Ledarska ulica ter predstavlja glavni dovoz do nove dvorane na zahodni strani športnega parka.
Intervencijska pot na skrajni zahodni strani športnega parka, ki je priključena na Ulico heroja Verdnika.
Ob lokalnih cestah je potrebno urediti hodnik za pešce.
Južno od obravnavanega območja poteka obstoječa avtocesta A2, odsek Hrušica–Lipce. Za vse posege v varovalnem pasu avtoceste, ki znaša 40 m, je potrebno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje upravljavca (DARS). V prihodnosti je predvidena širitev avtoceste, zato je potrebno upoštevati pas 7,00 m od roba cestnega sveta.
Potrebno je upoštevati veljavno zakonodajo s področja urejanja cest.
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih površin je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.
Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v območju ureditvenega območja, je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na avtocesti.

V 18. členu se prvi odstavek na koncu dopolni z besedilom:
»V območju se po potrebi obnovi in dogradi obstoječe hidrantno omrežje tako, da bo zagotovljena ustrezna požarna varnost.«

V 19. členu se prvi odstavek na koncu dopolni z besedilom:
»V območju se do izgradnje javne kanalizacije fekalne odplake iz posameznih objektov lahko stekajo v greznice ali male čistilne naprave. Po izgradnji javne kanalizacije se morajo vsi objekti priključiti nanjo.«
V 19. členu se tretji odstavek na koncu dopolni z besedilom:
»Kjer je možno ponikanje, naj se meteorne vode ponika. Meteorne vode s povoznih površin naj se predhodno očistijo v lovilcih olj.«

Besedilo 21. člena se črta in se v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»V obravnavanem območju je izvedeno omrežje zemeljskega plina. Ogrevanje objektov s plinom je dopustno.
V varovalnem pasu plinovoda, 2 m na vsako stran od osi plinovoda, se ne dopušča posegov s težko mehanizacijo. V kolikor obstoječe omrežje zemeljskega plina ovira gradnjo, stroške prestavitve nosi investitor. Eventualne poškodbe plinovoda (tudi opozorilnega traku) lahko odpravi le pooblaščeno podjetje. Stroški zakoličbe, zaščite, popravila morebitnih okvar, nadzora in morebitnih dodatnih zaščitnih ukrepov ali prestavitev bremenijo investitorja.
Možna je tudi oskrba objekta športne dvorane s trigeneracijo.«

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
»V obravnavanem območju je možno izvesti tudi vročevodno omrežje, na katerega se lahko priklapljajo objekti.
V varovalnem pasu vročevoda, 2 m na vsako stran od osi vročevoda, se ne dopušča posegov s težko mehanizacijo. V kolikor obstoječe omrežje vročevoda ovira gradnjo, stroške prestavitve nosi investitor. Eventualne poškodbe vročevoda (tudi opozorilnega traku) lahko odpravi le pooblaščeno podjetje. Stroški zakoličbe, zaščite, popravila morebitnih okvar, nadzora in morebitnih dodatnih zaščitnih ukrepov ali prestavitev bremenijo investitorja.«

Prvi odstavek 24. člena se v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo veljavni predpisi s področja varstva pred požarom. Zagotoviti je treba ustrezne odmike med parcelami in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte; dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila; pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.«
Drugi odstavek 24. člena se dopolni z besedilom, ki se glasi:
»Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.«
Tretji odstavek 24. člena se dopolni z besedilom, ki se glasi:
»V novih objektih, ki so določeni s predpisi, je treba graditi zaklonišča. V ostalih objektih je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Investitor graditve objekta mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče. Revizija je obvezna tudi pri posegih v obstoječa zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.«
Na koncu 24. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Obravnavano zemljišče v celoti leži v coni, kjer je predpisan g = 0,175 po karti »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospeški tal« s povratno dobo 475 let. »G« pomeni projektni pospešek in je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju. Gradbena konstrukcija objektov mora biti temu prilagojena.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.