Na podlagi določb 3. in 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93; ZGJS), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in 76/08; ZLS-UPB2), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, 17/08, 108/09 in 9/11; ZP-1), 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) in Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 53/08) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 5. redni seji dne 13. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe (distribucije) s paro in vročo vodo v Občini Miren - Kostanjevica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina
1. člen
S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe (distribucije) s paro in vročo vodo v Občini Miren - Kostanjevica.
Ta odlok določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije za izvajanje.
Ta odlok v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe predstavlja tudi koncesijski akt, ki je podlaga za podelitev koncesije.
2. člen
V Občini Miren - Kostanjevica se izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe (distribucije) s paro in vročo vodo izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi zasebnega prava.
Gospodarska javna služba se izvaja skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi in na krajevno običajen način.
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe se organizira v okviru ene službe in predstavlja eno koncesijsko razmerje.
Definicije
3. člen
Poleg pomenov, ki jih določajo veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji, odloki Občine Miren - Kostanjevica ter drugi predpisi, imajo izrazi v tem odloku naslednji pomen:
– Gospodarska javna služba je izbirna lokalna gospodarska javna služba oskrbe (distribucije) s paro in vročo vodo v Občini Miren - Kostanjevica;
– Koncedent je Občina Miren - Kostanjevica, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe;
– Koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki jo bo koncedent izbral za izvajanje gospodarske javne službe v transparentnem postopku izbire, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah;
– Koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– Uporabnik je vsak odjemalec toplotne energije;
– DOLB je daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. V sistem ogrevanja se po tem odloku štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica in toplovodno omrežje.
Lastninska pravica
4. člen
Naprave za daljinsko ogrevanje so v obdobju trajanja koncesije objekti v lasti koncesionarja, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
Na strani odjema ima koncesionar v lasti omrežje do vključno merilnika porabljene toplotne energije, razen če sta se koncesionar in uporabnik dogovorila drugače.
Po prenehanju koncesijskega razmerja toplovodno omrežje zgrajeno na območju, za katerega je bila podeljena koncesija, preide v last koncedenta brez vsakih dodatnih finančnih obremenitev. V kolikor je v obdobju koncesijskega razmerja prišlo do širitve omrežja izven predvidenega območja, se koncesijsko razmerje podaljša oziroma po prenehanju razmerja in prenosu lastništva poplača koncesionarju neamortizirani del sredstev.
5. člen
Ta odlok je obvezen za vse lastnike in uporabnike javnih objektov v kraju Miren, v Občini Miren - Kostanjevica.
Dopušča se tudi dobava toplote industrijskim objektom v kraju Miren, vendar cene za te uporabnike niso podvržene določbam tega odloka, temveč pogajanjem med koncesionarjem in uporabniki.
II. PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina
6. člen
Gospodarska javna služba obsega zlasti:
– izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso;
– izgradnjo toplovodnega omrežja za daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso do uporabnikov toplote;
– redno pregledovanje delovanja objektov in naprav;
– vsa potrebna vzdrževalna dela oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja;
– intervencije na objektih in napravah DOLB;
– vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave;
– vodenje katastra in kontrolne knjige;
– priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju;
– vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
Vzdrževanje po tem odloku pomeni redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem koledarskem letu določi z letnim programom izvajanja gospodarske javne službe.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Prostorska zasnova izvajanja koncesije
7. člen
Predmet koncesije se izvaja v kraju Miren, v Občini Miren - Kostanjevica.
Uporabniki storitev
8. člen
Uporabniki storitev gospodarske javne službe so lastniki in uporabniki javnih objektov v kraju Miren v Občini Miren - Kostanjevica.
Uporaba storitev gospodarske javne službe ni obvezna, razen za uporabnike iz prejšnjega odstavka tega člena.
Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba iz tega odloka, mora biti zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
Koncesionarjev pravni monopol
9. člen
Gospodarsko javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe v kraju Miren v Občini Miren - Kostanjevica:
– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo, ki obsega gradnjo DOLB, vključno s toplotnimi postajami, dobavo toplotne energije, vzdrževati infrastrukturo kot dober gospodar ter upravljati z njo;
– dolžnost zagotavljati nemoteno, trajno in brezhibno opravljanje gospodarske javne službe, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, zlasti določbami Energetskega zakona in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, mora dejavnost vedno opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe v kraju Miren v Občini Miren - Kostanjevica.
V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe.
Koncesionar je pristojen pri izvajanju gospodarske javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter izdajo soglasij.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Dolžnosti koncesionarja
10. člen
Dolžnosti koncesionarja, za opravljanje katerih ima tudi javno pooblastilo Občine Miren - Kostanjevica, so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopravno, kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljati gospodarsko javno službo v skladu s predpisi ter v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za racionalno rabo energije;
– kot dober gospodar vzdrževati in upravljati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– podajati strokovna mnenja v zvezi s predmetom gospodarske javne službe;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– voditi evidenco in kataster v zvezi z gospodarsko javno službo v skladu z določbami 5. poglavja tega odloka;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane in letna poročila gospodarske javne službe, kakor tudi druge kalkulacije stroškov ter prihodkov iz dejavnosti;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije gospodarske javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
– obveščati pristojne (inšpekcije) organe o kršitvah;
– po poteku koncesijske dobe prenesti v last koncedenta vso infrastrukturo, ki jo zgradi;
– pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati določbe področne zakonodaje, predvsem Energetskega zakona in vsakokrat veljavne Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce.
Posamezne storitve iz 6. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom ter drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.
Interventno izvajanje javne službe
11. člen
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje gospodarske javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v odzivnem času 1 ure najkasneje pa v roku 6 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe DOLB se šteje predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost ter zdravje.
Koncesionar je dolžan napake in okvare DOLB odpraviti čim krajšem času oziroma najkasneje v roku 6 ur, kadar okvara vpliva na več kot 10 % vseh odjemalcev.
Odgovornost koncesionarja
12. člen
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti.
Dolžnosti koncedenta
13. člen
Dolžnosti koncedenta so predvsem:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pristojnosti župana in občinske uprave
14. člen
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja koncesionarja v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
15. člen
Vsak uporabnik ima poleg pravice da mu koncesionar zagotavlja trajno, redno in nemoteno uporabo gospodarske javne službe pod enakimi pogoji tudi naslednje pravice in dolžnosti:
– pravico in dolžnost izbranega koncesionarja opozoriti na kvaliteto opravljanja storitev, na napake na toplovodnem omrežju in sporočiti vsa druga dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe ter izbranemu koncesionarju posredovati predloge za boljše in učinkovitejše izvajanje gospodarske javne službe;
– vpogledati v evidence in zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar ter se nanašajo nanj;
– dolžnost upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– dolžnost omogočiti dostop preko svojih nepremičnin do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe.
Uporabnik se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Koncesionar je dolžan na pobude uporabnikov pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor poslati v vednost koncedentu.
Če uporabnik krši svoje dolžnosti nasproti koncesionarju, je ta dolžan o kršitvah obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvajanje gospodarske javne službe.
V. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra gospodarske javne službe
16. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe (v nadaljevanju: kataster).
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka. Koncesionar je dolžan kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo, v roku 6 mesecev od izgradnje DOLB.
Vsebina katastra
17. člen
Kataster mora vsebovati baze podatkov o objektih DOLB (jaški, razcepi, potek trase toplovoda, prehod toplovodnega omrežja v objekte ipd.), njihovi lokaciji, tehničnih lastnostih in stanju.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncesionarja. Vodi se tekstualno in grafično, v obliki računalniškega zapisa, skladno z veljavnimi predpisi in usklajeno z uveljavljenimi strokovnimi standardi za predmetno področje.
Kopijo ažuriranega katastra izroči koncesionar koncedentu najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa kataster v celoti brezplačno izroči v last in posest koncedentu.
Kontrolna knjiga
18. člen
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi. Ta mora vsebovati podatke, ki jih določajo veljavni predpisi, ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja gospodarske javne službe. To so predvsem:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena;
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen;
– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra);
– objekt v katerem je bilo delo opravljeno;
– opis dela;
– porabljen čas in vrednost dela;
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja omrežja, objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo je dolžan koncesionar posredovati v potrditev koncedentu najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
19. člen
Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe.
Na javni razpis se lahko prijavi tudi več oseb skupaj tako, da oddajo skupno ponudbo. V tem primeru morajo ponudniki ponudbi priložiti pravni akt, iz katerega je razvidno njihovo medsebojno razmerje.
Vsaka oseba lahko predloži le eno ponudbo, v primeru skupne ponudbe pa je vsaka oseba lahko udeležena le pri eni skupni ponudbi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
20. člen
Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ponudnik pa na ustrezen način izkazati, da je ekonomsko, finančno, tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge koncesionarja, skladno z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; ZJN-2).
Ponudnik mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da:
– je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje gospodarske javne službe oziroma jih bo pridobil v roku dveh mesecev po podpisu koncesijske pogodbe;
– on ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2;
– proti njemu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
– ni bil v katerikoli državi s pravnomočno sodbo obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja kaznivo dejanje;
– je v primeru samostojne prijave samostojno, v primeru skupne prijave pa so vsi ponudniki skupaj sposobni zagotavljati vse dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisov, normativov in standardov;
– izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonodajo Republike Slovenije;
– je finančno in poslovno sposoben izvajati gospodarsko javno službo;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in razpolaga z zemljiščem na območju Občine Miren - Kostanjevica, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, v skladu z določbami koncesijske pogodbe;
– ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10; ZIntPK) ne sme poslovati naročnik (koncedent);
– ni na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami, ki ga vodi Ministrstvo za finance Republike Slovenije v skladu z Zakonom o javnem naročanju;
– izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo v postopku podelitve koncesije, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE
Oblika in postopek javnega razpisa
21. člen
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom.
Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije,
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka.
Občinska uprava Občine Miren - Kostanjevica z upravno odločbo in po postopku iz tega odloka izbere koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe.
V postopku izbire mora Občina Miren - Kostanjevica kot koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov.
22. člen
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na Portalu javnih naročil ter vsebuje zlasti:
– navedbo in sedež koncedenta;
– predmet koncesije;
– območje izvajanja gospodarske javne službe;
– dobo, za katero se podeljuje koncesija;
– potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka;
– postopek izbire koncesionarja;
– merila za izbor koncesionarja;
– čas, kraj in naslov oddaje ponudb;
– čas in kraj javnega odpiranja ponudb;
– naslov na katerem je ponudnikom dostopna razpisna dokumentacija;
– naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom;
– rok za izbiro koncesionarja;
– rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka glede na predmet koncesije objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če tako zahteva zakon ali na njegovi podlagi sprejet predpis.
Župan pooblasti občinsko upravo za pripravo razpisne dokumentacije, ki mora biti po vsebini enaka vsebini javnega razpisa.
Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.
Javni razpis se objavi tudi na spletnih straneh Občine Miren - Kostanjevica, vendar ne pred objavo na Portalu javnih naročil.
23. člen
Za izvedbo javnega razpisa se pripravi razpisna dokumentacija, ki mora biti po vsebini enaka vsebini javnega razpisa. V njej morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelavo popolne ponudbe. Obvezna vsebina razpisne dokumentacije je:
– povabilo k oddaji ponudbe;
– navedba pogojev iz tega odloka;
– predmet koncesije;
– območje opravljanja koncesije;
– merila za ocenitev ponudb;
– navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno,
– tehnične zahteve, načrti;
– obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnjevanje;
– obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi;
– obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa;
– obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije ter
– vzorec koncesijske pogodbe;
V oddani razpisni dokumentaciji je potrebno označiti podatke ali dokumente, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso podatki zaupne narave.
Razpisna dokumentacija je v času zbiranja ponudb objavljena na spletnih straneh Občine Miren - Kostanjevica in tako dostopna vsakomur za vpogled vanjo.
Razpisni pogoji
24. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda).
Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
25. člen
Merila za izbor koncesionarja so:
– cena toplotne energije za uporabnike 70 %,
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja primerljive gospodarske javne službe 20 %,
– začetek izvajanja nalog gospodarske javne službe 10 %.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, da je na njihovi podlagi mogoče razvrstiti prispele ponudbe.
VIII. IZBOR KONCESIONARJA, SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Uspešnost javnega razpisa
26. člen
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna ponudba.
Ponudba je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Izbira koncesionarja
27. člen
Koncesijo podeli občinska uprava z upravno odločbo po postopku iz tega odloka.
Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ki zajemajo predvsem odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku, opravlja strokovna komisija v sestavi treh članov, ki jo imenuje župan.
Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki je predmet koncesije, da lahko zagotovijo strokovno presojo prispelih ponudb.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim, zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni črti ali stranski črti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so zanj opravljale storitve na podlagi pogodbe, če od prenehanja zaposlitve oziroma sodelovanja še niso pretekla 3 leta.
Vsi člani komisije morajo izpolnjevanje pogojev potrditi s pisno izjavo.
Če za katerega od navedenih pogojev izvejo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Tako izločenega člana nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak lahko po potrebi to storijo le posredno, prek koncedenta.
28. člen
Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno.
Za javno odpiranje ponudb in izvedbo ostalih dejanj v postopku javnega razpisa morajo biti prisotni vsi trije člani strokovne komisije.
Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihove dospelosti.
Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in neodprto vrne ponudniku.
29. člen
Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
Ponudbo, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, strokovna komisija obravnava v skladu z določili Zakona o javnem naročanju.
Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik ponudnika.
30. člen
Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje:
– podatke o naročniku,
– naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
– imena navzočih članov strokovne komisije,
– imena drugih navzočih,
– navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb,
– navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah,
– navedbo o nepopolnih ponudbah,
– navedbo o popolnih ponudbah,
– naziv ponudnika,
– ponujeno ceno toplotne energije za uporabnike,
– reference posameznega ponudnika,
– predviden čas za izgradnjo omrežja po ponudbi,
– morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov,
– podpise članov strokovne komisije,
– podpise pooblaščenih predstavnikov ponudnikov,
– čas zaključka postopka odpiranja ponudb.
Zapisniku morajo biti priložena pooblastila navzočim predstavnikom ponudnikov.
31. člen
Zapisnik podpišejo vsi člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki ponudnikov. Če slednji odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.
32. člen
Zapisnik je potrebno poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom.
33. člen
Strokovna komisija opravi analizo prispelih ponudb in izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov koncedenta,
– vrednosti za izvedbo predmeta koncesije,
– popisni list za izpolnjevanje pogojev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izbor.
34. člen
Strokovna komisija posreduje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom občinski upravi.
35. člen
Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis ponavlja do izbire koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
36. člen
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Za vse dejavnosti gospodarske javne službe po tem odloku se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
Izbrani koncesionar je dolžan podpisati koncesijsko pogodbo v roku 14 dni po njenem prejemu s strani koncedenta. Pogodba stopi v veljavo s podpisom obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
37. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
Letni program izvajanja gospodarske javne službe
38. člen
Gospodarska javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja gospodarske javne službe. Predlog letnega programa je dolžan pripraviti koncesionar in ga najkasneje do 30. 11. v tekočem letu za prihodnje leto predložiti pristojnemu organu.
Letni program potrdi občinski svet.
Viri financiranja
39. člen
Gospodarska javna služba se financira iz:
– prihodkov od prodaje toplotne energije uporabnikom;
– drugih virov.
Način pridobivanja finančnih virov se natančneje uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
40. člen
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s tarifnim pravilnikom. O sprejemu in spreminjanju tega pravilnika odloča Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na obrazložen predlog koncesionarja in v skladu z veljavno zakonodajo.
Ločeno računovodstvo
41. člen
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 60/06 in naslednji; ZGD) in Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
42. člen
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Nadzor izvaja strokovna služba občine.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Izvajanje nadzora
43. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Koncesionarjeva poročila
44. člen
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe.
Nadzorni ukrepi
45. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
46. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
47. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Trajanje koncesijske pogodbe
48. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.
Prenehanje koncesijske pogodbe
49. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice ter obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Potek roka koncesije
50. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
51. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev po prejšnjem odstavku tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin.
Odstop od koncesijske pogodbe
52. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Kot kršitev koncesijske pogodbe ne šteje koncedentov akt ali dejanje v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ter je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
53. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije koncesijsko pogodbo tudi sporazumno razvežeta. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema objektov in naprav.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
XII. PRENEHANJE KONCESIONARJA
54. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.
XIII. ODVZEM KONCESIJE
55. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije, koncesionar pa mora še naprej opravljati koncesijo, katere dejavnost je treba v javnem interesu izvrševati nepretrgoma.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
XIV. ODKUP KONCESIJE
56. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev.
XV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
57. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, ki so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.
Spremenjene okoliščine
58. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVI. PREKRŠKI
Prekrški
59. člen
Z globo 5000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude;
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe;
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka;
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 11. členu tega odloka;
– ne uporablja veljavnih tarif;
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način;
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.
Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
60. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba koncedenta, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Miren - Kostanjevica.
Z globo 1000 se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni koncesionar po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.
61. člen
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če stori katerokoli dejanje iz drugega odstavka 24. člena tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uporaba prava in pristojnost za reševanje sporov
62. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se uporabljajo izključno določbe pravnega reda Republike Slovenije.
Vse spore, ki bi izhajali iz gospodarske javne službe oziroma sklenjenega koncesijskega razmerja bodo udeleženci reševali sporazumno in po mirni poti. Kolikor to ne bo mogoče, je za reševanje sporov pristojno sodišče v Novi Gorici.
Objava javnega razpisa
63. člen
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Pričetek veljavnosti odloka
64. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2011-5
Miren, dne 13. aprila 2011
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič l.r.
