Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN) v zvezi z 29. členom Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Direktivo Sveta (ES) št. 114/2008 z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L št. 345/75 z dne 23. 12. 2008, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/114/ES) določa postopek za ugotavljanje in določanje evropske kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji, vsebino varnostnega načrta upravljavca, imenovanje varnostnega uradnika za zvezo, postopek in roke za poročanje Komisiji Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) ter naloge kontaktne točke za zaščito evropske kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji.
(2) S to uredbo se ureja evropska kritična infrastruktura v energetskem, prometnem in drugih sektorjih. Sektorji in podsektorji so določeni v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Evropska kritična infrastruktura, določena v skladu s to uredbo na območju Republike Slovenije, je tudi kritična infrastruktura državnega pomena za Republiko Slovenijo in se šteje kot objekt posebnega pomena za obrambo v izrednem ali vojnem stanju, razen če Vlada Republike Slovenije ne odloči drugače.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. evropska kritična infrastruktura (v nadaljnjem besedilu: EKI) obsega kritično infrastrukturo, ki se nahaja v državah članicah in katere okvara ali uničenje bi imelo resne posledice, ocenjene po medsektorskih merilih v vsaj dveh državah članicah;
2. kritična infrastruktura državnega pomena obsega tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo oziroma imelo resne posledice na nacionalno varnost, gospodarstvo, temeljne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo, ocenjene po merilih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije;
3. analiza tveganja pomeni obravnavo ustreznih scenarijev nevarnosti, da se ocenijo šibke točke in morebitne posledice okvare ali uničenja kritične infrastrukture;
4. varnostni načrt upravljavca obsega na podlagi analize tveganja določeno celoto organizacijskih, kadrovskih, materialnih, informacijsko-komunikacijskih in drugih rešitev ter stalnih ali stopnjevanih varnostnih ukrepov, s katerimi se zagotavlja ustrezna in varnostnim razmeram prilagojena zaščita EKI, ki zagotavlja funkcionalnost, neprekinjenost in celovitost delovanja EKI;
5. občutljive informacije, povezane z zaščito kritične infrastrukture, so podatki o EKI, katerih razkritje bi se lahko uporabilo za načrtovanje in izvajanje aktivnosti z namenom povzročitve okvare ali uničenja naprav in sistemov EKI;
6. zaščita pomeni vse dejavnosti, katerih namen je zagotavljati funkcionalnost, neprekinjenost in celovitost delovanja kritične infrastrukture, da se preprečijo, ublažijo in nevtralizirajo nevarnosti, tveganja in šibke točke;
7. lastniki ali upravljavci kritične infrastrukture so državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, odgovorne za naložbe v posamezno infrastrukturno zmogljivost, sistem ali njegov del, ki je v skladu s to uredbo določen kot EKI, oziroma ki so odgovorne za delovanje teh zmogljivosti, sistema ali njegovega dela;
8. varnostni uradnik za zvezo je oseba, ki deluje kot kontaktna točka za vprašanja, povezana z zaščito EKI med lastnikom oziroma upravljavcem EKI in ministrstvi, pristojnimi za energetiko oziroma promet, medresorsko koordinacijsko skupino za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: medresorska koordinacijska skupina) ali drugimi ministrstvi;
9. nosilci priprav so državni organi, ki skupaj z lastniki oziroma upravljavci kritične infrastrukture načrtujejo priprave in ukrepe za zaščito EKI.

(1) Ugotavljanje potencialne EKI poteka po postopku, določenem v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe. Medresorska koordinacijska skupina na predlog ministrstev, pristojnih za energetiko ali promet, oziroma drugega ministrstva opredeli potencialno EKI, ki izpolnjuje medsektorska in sektorska merila, določena s to uredbo, ter ustreza opredelitvi EKI iz 1. točke prejšnjega člena.
(2) V postopku ugotavljanja potencialne EKI lahko na pobudo ministrstev, pristojnih za energetiko ali za promet, oziroma drugega ministrstva medresorska koordinacijska skupina zaprosi Komisijo za sodelovanje.
(3) Postopek ugotavljanja potencialne EKI se izvaja kot stalni proces, vendar najmanj enkrat letno oziroma vedno kadar se spremenijo medsektorska ali sektorska merila.
(4) Medsektorska merila iz prvega odstavka tega člena obsegajo:
– število žrtev (ki se ocenjuje glede na možno število mrtvih ali poškodovanih);
– gospodarske posledice (ki se ocenjujejo glede na gospodarsko izgubo in poslabšanje kakovosti proizvodov ali storitev, vključno z morebitnimi posledicami za okolje);
– javni vpliv (ki se ocenjuje glede na posledice na zaupanje javnosti, fizično trpljenje in motnje v vsakodnevnem življenju, vključno z izgubo osnovnih storitev).
(5) Pragi za medsektorska merila se oblikujejo na podlagi teže posledic okvare ali uničenja posamezne infrastrukture. Prage za medsektorska merila določi Vlada Republike Slovenije na predlog medresorske koordinacijske skupine v vsakem primeru posebej, na pobudo ministrstev, pristojnih za energetiko in za promet, oziroma drugega ministrstva, v sodelovanju z lastniki in upravljavci EKI.
(6) Pri sektorskih merilih se upoštevajo značilnosti posameznih sektorjev EKI.
(7) Pri ugotavljanju potencialne EKI lahko medresorska koordinacijska skupina in pristojna ministrstva upoštevajo neobvezujoče smernice Komisije za uporabo medsektorskih in sektorskih meril ter približnih pragov za ugotavljanje EKI.

(1) Če v Republiki Sloveniji obstaja potencialna EKI, se vzpostavi dvostranski ali večstranski dialog z drugimi državami članicami, za katere bi potencialna EKI lahko imela hujše posledice. Dvostranski ali večstranski dialog z drugimi državami članicami vodi kontaktna točka za zaščito EKI v sodelovanju z medresorsko koordinacijsko skupino.
(2) Na ozemlju Republike Slovenije se določi EKI na podlagi dogovora, sklenjenega med Republiko Slovenijo in tistimi državami članicami, ki bi lahko zaradi te EKI utrpele hujše posledice. Z dogovorom z drugimi državami članicami, ki se sklene v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, se uredi tudi način izmenjave tajnih podatkov in drugih občutljivih informacij v zvezi z EKI ter druga vprašanja.
(3) Brez soglasja Republike Slovenije se na njenem ozemlju na predlog sosednje države ne more določiti EKI.
(4) EKI v skladu s to uredbo v Republiki Sloveniji določi na predlog medresorske koordinacijske skupine Vlada Republike Slovenije. Medresorska koordinacijska skupina predlog za določitev EKI oblikuje na pobudo ministrstev, pristojnih za energetiko ali promet, oziroma drugih ministrstev ter po potrebi opravi usklajevanje.
(5) Lastnika oziroma upravljavca infrastrukture se obvesti s sklepom o odločitvi Vlade Republike Slovenije, da je bila njegova infrastruktura določena za EKI. Za podatke o določitvi kritične infrastrukture za EKI se po potrebi določi ustrezna stopnja tajnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(6) V letu dni od določitve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji za EKI ministrstvi, pristojni za energetiko in promet, izvedeta zanjo analizo tveganja v skladu s to uredbo, razen če je analiza tveganja izvedena že po področnih predpisih, ki urejajo posamezno vrsto EKI. Določbo tega odstavka se uporablja tudi za EKI, za katero je pobudo za določitev EKI dalo drugo ministrstvo.

(1) V postopku priprave varnostnega načrta upravljavca se ugotovijo kritične infrastrukturne naprave EKI in določijo varnostni ukrepi, ki obstajajo ali se izvajajo za zaščito teh naprav in s katerimi se zagotavlja nemoteno delovanje EKI.
(2) V postopku priprave varnostnega načrta upravljavca EKI se mora upoštevati minimalna vsebina, ki je določena v prilogi III in je sestavni del te uredbe.
(3) Če imajo lastniki oziroma upravljavci EKI že izdelane načrte, kot so varnostni načrti po predpisih o pristaniščih, varnostni programi po letaliških predpisih, programi varovanja po predpisih o zasebnem varovanju, načrti zaščite in reševanja po predpisih o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic in ti vsebujejo enakovredne ukrepe, kot so navedeni v prilogi III te uredbe, in jih redno posodabljajo, jim posebnih varnostnih načrtov ni treba izdelati.
(4) Varnostne načrte ali v drugih načrtih in programih iz prejšnjega odstavka določene enakovredne ukrepe morajo upravljavci redno preverjati.
(5) Nadzor nad izdelavo, sprejemom in dopolnjevanjem varnostnih načrtov upravljavcev ter izvajanjem ukrepov iz varnostnih načrtov ali enakovrednih ukrepov za zaščito EKI izvajajo v skladu s svojimi pristojnostmi Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo in Ministrstvo za promet.

(1) Lastniki oziroma upravljavci EKI imenujejo varnostnega uradnika za zvezo.
(2) Če imajo lastniki oziroma upravljavci EKI že zaposleno in imenovano odgovorno osebo s podobnimi nalogami, kot jih ima varnostni uradnik za zvezo iz 8. točke 2. člena te uredbe, kot so uradnik za varnost, letališki varnostni častnik, uradnik za zaščito pristaniške infrastrukture in ladij ali odgovorna oseba upravljavca obrata večjega tveganja za okolje, jim ni treba imenovati druge osebe.

(1) Naloge kontaktne točke za zaščito EKI v Republiki Sloveniji opravlja ministrstvo, pristojno za obrambo, oziroma drug organ, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.
(2) Kontaktna točka za zaščito EKI usklajuje naloge zaščite EKI v Republiki Sloveniji z drugimi državami članicami in Komisijo. Imenovanje kontaktne točke za zaščito EKI ne izključuje možnosti za sodelovanje drugih državnih organov pri urejanju vprašanj, povezanih z zaščito EKI.
(3) Preko kontaktne točke za zaščito EKI se lastnikom oziroma upravljavcem EKI v Republiki Sloveniji zagotovi izmenjavo dobrih praks in metodologij ter usposabljanja in izmenjave informacij o najnovejšem tehničnem napredku, povezanem z zaščito kritične infrastrukture.
(4) Kontaktna točka za zaščito EKI v Republiki Sloveniji Komisijo enkrat letno obvesti o številu infrastruktur za sektor, za katere je potekalo posvetovanje o pragih za medsektorska merila.

Usklajevanje in koordinacijo ugotavljanja in določanja EKI, priprav in nalog za zaščito EKI ter druga vprašanja v zvezi z zaščito EKI, določena s to uredbo, opravlja medresorska koordinacijska skupina, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in jo sestavljajo zlasti predstavniki ministrstev, pristojnih za gospodarstvo, promet, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okolje in prostor, zdravje, notranje zadeve in obrambo ter vladnih služb, lahko pa tudi gospodarskih interesnih združenj. Medresorsko koordinacijsko skupino vodi predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo. Administrativno-tehnična opravila za medresorsko koordinacijsko skupino opravlja ministrstvo, pristojno za obrambo.

(1) Kontaktna točka za zaščito EKI Komisiji vsaki dve leti pošlje povzetek splošnih podatkov o vrstah tveganj, nevarnostih in šibkih točkah delovanja, odkritih v posameznem sektorju EKI, ki je bila v skladu s 4. členom te uredbe določena za EKI v Republiki Sloveniji. Povzetek se pošlje na enotnem obrazcu, ki ga določi Komisija. Če povzetek oziroma poročilo vsebuje tajne podatke v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, se ga označi z ustrezno stopnjo tajnosti.
(2) Kontaktna točka za zaščito EKI Komisijo vsako leto obvesti o številu določenih EKI v posameznem sektorju in številu držav članic, na katere vpliva določena EKI.

(1) Vsaka oseba, ki obravnava tajne podatke v zvezi z zaščito EKI, mora biti ustrezno varnostno preverjena, z njimi pa mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(2) Nosilci priprav zagotovijo, da se občutljive informacije, povezane z zaščito EKI, ki se posredujejo Republiki Sloveniji iz držav članic ali institucij EU, uporabljajo le za zaščito kritične infrastrukture.
(3) Ta člen se uporablja tudi za ustne informacije, izmenjane na sestankih, na katerih se obravnavajo občutljiva vprašanja EKI.
(4) Ta člen se smiselno uporablja tudi za varovanje podatkov o EKI, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi.

Lastniki oziroma upravljavci EKI, ki nimajo izdelanih varnostnih načrtov oziroma enakovrednih ukrepov, morajo varnostne načrte izdelati oziroma enakovredne ukrepe uskladiti z vsebino priloge III te uredbe najpozneje v letu dni od določitve infrastrukture v Republiki Sloveniji za EKI.

Lastniki oziroma upravljavci EKI, ki nimajo imenovanega varnostnega uradnika za zvezo v skladu s to uredbo oziroma druge odgovorne osebe s podobnimi nalogami, morajo imenovati varnostnega uradnika za zvezo oziroma odgovorno osebo s podobnimi nalogami v šestih mesecih od določitve infrastrukture v Republiki Sloveniji za EKI.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.