Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US., 76/08, 79/09, 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 6. seji dne 18. 4. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991), Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 104/09), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt »Območje šolskega kompleksa OŠ Dobova« (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 10126-00.

A. ODLOK
B. TEKSTUALNI DEL:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
1.1 Predmet OPPN
1.2. Območje OPPN
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
 2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s
sosednjimi območji
 2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV INFRASTRUKTURNIH
OBJEKTOV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO
3.1. Skupne določbe
3.2. Prometna ureditev in pogoji
3.3. Oskrba z vodo
3.4. Kanalizacija za odvajanje odpadne vode
3.5. Odpadki
3.6. Elektroenergetsko omrežje
3.7. Omrežje zvez
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJENJE
KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN
NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
5.1. Ohranjanje narave
5.2. Varstvo podtalnice
5.3. Varstvo tal
5.4. Varstvo zraka
5.5. Varstvo pred hrupom
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED
NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM
6.1. Varstvo pred poplavami
6.2. Seizmološke zahteve
6.3. Požarno varstvo
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI
POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV
C. KARTOGRAFSKI DEL:
C 1: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
dela občinskega plana s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju                           M 1:5000
C 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem                                     M 1:500
C 3: Ureditvena situacija                             M 1:500
C 4: Potek omrežij in priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno
javno dobro                                          M 1:1000
C 5 Načrt zagotavljanja požarne varnosti             M 1:1000
C 6: Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe
prostora                                             M 1:1000
D. Povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatkov o prostorski ureditvi
E. PRILOGE OPPN:
E1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega
akta
E2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem
območju
E3 Strokovne podlage
E4 Smernice in mnenja
E5 Obrazložitev in utemeljitev
E6 Povzetek za javnost.

(1) S predmetnim OPPN se na ureditvenem območju obstoječega šolskega kompleksa OŠ Dobova določijo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji za njihovo izvedbo, in sicer za namen ureditve zemljišča za novi vrtec in ureditve stanja pripadajočih površin obstoječi osnovni šoli.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana:
– gradnja novega vrtca in ureditev površin za njegovo nemoteno funkcioniranje,
– ureditev stanja pripadajočih površin obstoječe osnovne šole in večnamenske dvorane oziroma določitev parcel obstoječim objektom,
– ureditev oziroma korekcija tehničnih elementov obstoječe krožne prometne povezave območja za intervencijska, dostavna vozila in vozila za odvoz odpadkov,
– prometna, komunalna, energetska in druga infrastruktura v območju.
(3) Območje se funkcionalno naveže na bodoči kompleks s športnimi površinami na jugu, ki se ureja pod pogoji OPPN Športne površine ob osnovni šoli Dobova.

(1) OPPN se pripravlja za območje ob lokalni cesti LC024271 (Dobova–Kapele). Na severu in vzhodu območje meji na obstoječa kmetijska zemljišča, na jugu pa na območje športnih površin ob osnovni šoli Dobova ter obstoječa kmetijska zemljišča. Območje OPPN obsega dele parc. št. 223/2, 225/1, 226/1, 227, 228/3, 261, 810/6, 813/1 in parcelo št. 228/4; vse k.o. Gabrje. Poleg tega obsega del parcele 344/2; k.o. Veliki Obrež.
(2) Izven meje OPPN se izvede cestni priključek na lokalno cesto LC024271 (v nadaljevanju: lokalna cesta Dobova–Kapele) po parcelah št. 260/2, 262/2 in 810/6; vse k.o. Gabrje; rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka.
(3) Izven meje OPPN se izvede naslednje priključitve in infrastrukturne vode za priključitev območja na obstoječe javno infrastrukturno omrežje:
– elektroenergetski priključni vod po parcelah 259/3, 259/5, 810/4, 810/5 in 810/6; vse k.o. Gabrje,
– vodovod po parceli št. 810/6; k.o. Gabrje,
– kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode po parcelah št. 259/3, 808/7, 810/6; k.o. Gabrje in
– kanalizacija za odvajanje padavinske odpadne vode po parceli št. 229/4; k.o. Gabrje.
Poleg tega se priključne infrastrukturne vode lahko izvaja tudi v območju OPPN Športne površine ob osnovni šoli Dobova.
(4) Severna meja proti vzhodu poteka vzdolž obstoječega dovoza kompleksa, pri čemer zajame del zemljišča s parc. št. 261, nato po mejah med parc. št. 223/2, s parc. št. 262/1, 264/2, 264/1, 269,219/2, 220 in 221; vse k.o. Gabrje. Meja nato proti jugu poteka po zemljiščih s parc. št. 813/1, k.o. Gabrje in 344/2, k.o. Veliki Obrež in v območje zajame del teh parcel. Od tu proti zahodu poteka po parc. št. 225/1, 226/1, 227 in 228/3 in v območje zajame del teh parcel; vse parcele v k.o. Gabrje. Nadaljuje se po meji Območja OPPN športne površine ob osnovni šoli Dobova do meje parcele lokalne ceste Dobova–Kapele 810/6, k.o. Gabrje in v območje zajame del te parcele.
(5) Velikost območja znaša ca. 9.453 m2. Območje je prikazano na grafičnih načrtih. Območje posegov izven meje OPPN in območja OPPN Športne površine ob osnovni šoli Dobova je prikazano na grafičnem načrtu Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(1) Obstoječi šolski kompleks se nahaja v severnem delu naselja Dobova in vzhodno od lokalne ceste, ki poteka proti Malemu Obrežu ter naselja Gabrje pri Dobovi. Kompleks obkrožajo kmetijska zemljišča. Območje proti jugu je predvideno za umestitev športnih površin in parkirnih površin za potrebe šolskega kompleksa.
(2) Teren v območju se vzpenja proti severu in zahodu tako. Zemljišče vrtca je locirano na višji zahodni plato (ca. 150 m n.v.), vmesni večnamenski objekt je vkopan v brežino proti severu z višinsko terensko razliko ca. 6 m (od ca. 146.00 do ca. 150 m n.v.), osnovna šola pa je na najnižjem vzhodnem platoju (od ca. 146.20 m nv.v.).

(1) Območje OPPN se deli na dve funkcionalni enoti (oz. parceli nameni gradnji) kompleksa, ki se tako namensko, kot tudi infrastrukturno med seboj povezujeta:
– Vrtec in
– Osnovna šola (osnovna šola z večnamensko dvorano).
(2) Vsi objekti v kompleksu se funkcionalno navezujejo tudi na ureditve športnih površin južno od območja, kjer se zagotavlja del zunanjih odprtih površin za potrebe vrtca in šole, za vse objekte kompleksa pa parkirna mesta.
(3) Kompleks je na lokalno cesto Dobova–Kapele prometno priključen severno in južno od vrtca. Povezovalna cesta, ki poteka čez celotni kompleks, je namenjena intervencijskim, dostavnim vozilom in vozilom za odvoz odpadkov.
(4) Pri načrtovanju v kompleksu se v čim večji možni meri upošteva trasa obstoječih infrastrukturnih vodov.
(5) Vsi objekti v območju so objekti v javni rabi, pri načrtovanju se zato upošteva zakonske pogoje o neoviranem dostopu funkcionalno oviranih oseb.

Skladno z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, je na območju OPPN in pod pogoji tega odloka dopustna gradnja naslednjih osnovnih objektov:
– v enoti Vrtec:
– objekti razreda 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– v enoti Osnovna šola:
– objekti razreda 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– objekti razreda 1265 Športne dvorane.
V vseh enotah je dovoljena gradnja objektov skupine 222 Distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja (razen čistilnih naprav) ter priključnih vodov sosednjih območij, če se s tem ne omejuje ali onemogoča izgradnja načrtovanih objektov s tem OPPN.

(1) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, smiselno glede na načrtovane osnovne objekte, razen greznice,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti, smiselno glede na načrtovane osnovne objekte.
(2) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe skladno z namenom osnovnih objektov, razen male komunalne čistilne naprave,
– pomožni infrastrukturni objekti skladno z namenom osnovnih objektov, razen greznice in male komunalne čistilne naprave,
– urbana oprema skladno z namenom osnovnih objektov.

(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov v skladu z dopustnimi dejavnostmi,
– vzdrževanje objektov.
(2) Objekta osnovna šola in večnamenska dvorana se ohranjata v obstoječih gabaritih. Povečevanje njunih gabaritov se dopušča pod pogoji tega odloka.
(3) Območje OPPN se skladno s prostorskim aktom nahaja v območju centralnih dejavnosti. Namenjeno je dejavnostim izobraževanja ter kulturnim, razvedrilnim in rekreacijskim dejavnostim, skladno z namenom načrtovanih objektov.

(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– določena je gradbena meja za stavbo vrtca. Izven določene gradbene meje lahko segajo le nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade,
– poseben funkcijski element predstavlja gosta zasaditev ob zahodni in južni meji zemljišča vrtca,
– območje se načrtuje v skladu z zahtevami za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov, ki morajo biti brez ovir,
– dostopi v območju vrtca in šole morajo biti lahko premagljivi, brez večjega števila diferenčnih stopnic. Ob neizogibnih stopnicah se namesti klančino v naklonu največ 8 %. Izjema so stopnice ob zahodni strani večnamenskega objekta, namenjene krajšemu dostopu iz parkirnih mest v zgornji nivo vrtca in večnamenskega objekta,
– upošteva se predpise s področja tehničnih zahtev, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah.
(2) Prikaz gradbene meje in lega obstoječih objektov večnamenske dvorane in osnovne šole z ureditvenimi kotami terena je razviden na grafičnih prikazih Ureditvena situacija in Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe prostora.

(1) Obstoječa stavba vrtca se poruši, zgradi se nova stavba in uredi pripadajoče zemljišče z zunanjimi igralnimi površinami – igriščem, skladno z veljavnimi normativi in minimalnimi tehničnimi pogoji za prostor in opremo vrtca. Zemljišče vrtca je parcela namenjena gradnji stavbe, parkirišč, ureditve dostopov in dovozov, gospodarskega dvorišča ter igrišča.
(2) Lega stavbe vrtca je določena z zakoličbenimi točkami gradbene meje. Stavba vrtca se locira v območju določene gradbene meje objekta (lahko na delu ali v celoti), v okviru katere se zagotovi normirana neto zazidana površina stavbe. Lega mora zagotavljati največjo osvetlitev in osenčenje bivalnih prostorov. Upošteva se predpisane odmike od sosednjih stavb in prometnic. Skladno z veljavnimi normativi mora biti razdalja vrtca od sosednje stavbe enaka ali večja od dvakratne višine sosednje stavbe. Razdalja je lahko manjša le, če je z analizo vplivov okolja na stavbo dokazano, da zahteve za prostor vrtca niso znižane.
(3) Stavba ima dva vhoda z nadstreškom in vetrolovom. Gospodarski prostori imajo ločen vhod.
(4) Manjkajoče zunanje površine za igrišče se uredi v območju športnih površin južno od vrtca, prav tako se v istem območju za potrebe vrtca uredi manjkajoče parkirne površine.
(5) Igrišče se zavaruje pred vetrom, zagotovi se naravna in umetna senca in ogradi z ograjo. Z gosto zasaditvijo zahodne in južne meje se zagotovi ustrezne zavetne in protihrupne pogoje ter zaščito pred prehudim osončenjem. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone drevesne in grmovne vrste, brez strupenih grmov in rastlin. Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(6) Na gospodarskem dvorišču se zagotovi dovoz in obračanje dostavnih vozil, lahko tudi prostor za odpadke (ki je sicer zagotovljen v območju dvorišča osnovne šole). Severno od objekta se uredi vsaj 10 parkirnih mest za osebna vozila.

(1) Določi se šolsko zemljišče obstoječemu objektu osnovne šole. Obsega obstoječe površine, in sicer zemljišče pod stavbama osnovne šole in večnamenske dvorane, gospodarsko in šolsko dvorišče, dostope in zelene parkovne površine. Dvorišče se poveča v območju obstoječih urejenih površin in zgrajenih infrastrukturnih vodov proti jugu ter v območju korekcije povezovalne ceste proti vzhodu. Športna igrišča šole, del zelenih površin, dovozna cesta in parkirišča za potrebe šole so locirana neposredno jugozahodno od stavbe.
(2) Šolska stavba je razgibanega gabarita. Glavni dostopi so z južne strani. Parkovne in intenzivno zazelenjene površine so ob severni meji. Uredi se varen dostop otrok do vhoda osnovne šole, peš površine se ustrezno loči od prometnih površin.
(3) Pokriti vadbeni prostori za šolo so zagotovljeni v stavbi večnamenske dvorane. Stavba je vkopana v teren. Glavni dovoz do objekta je omogočen z južne dovozne ceste in dvorišča osnovne šole. Možen dovoz do objekta je tudi s severne strani s povezovalne ceste, oziroma dovozne ceste vrtca. Glavni vhod v objekt je na severni strani objekta.
(4) Ob dvorani na zahodnem delu se predvidi komunikacijsko povezavo (stopnice) z južnim delom območja šolskega kompleksa; športnih površin in parkirnih mest. Peš dostop in dostop za invalide je omogočen vzhodno med večnamensko športno dvorano in osnovno šolo, poleg načrtovanih stopnic se lahko uredi tudi klančina.
(5) V okviru dvorišča se zagotovi prostor za odpadke za celoten kompleks.

V območju kompleksa se uredi oziroma korigira tehnične elemente obstoječe prometnice ob objektih. Povezava poteka preko dovozne ceste šolskega kompleksa, ob južni in vzhodni meji območja šolskega zemljišča, nato pa zavije proti zahodu ob severni strani šolske stavbe, večnamenske dvorane in vrtca ter se spet priključi na lokalno cesto LC024271 Dobova–Kapele. V območjih korekcije se poruši in zgradi nove (ali prestavi) obstoječe oporne zidove in jih ustrezno poviša.

(1) Velikost objektov in njihovih posameznih specifičnih površin se določi skladno z veljavnimi predpisi s sektorskega področja in normativi pristojnega ministrstva.
(2) Vrtec z zunanjimi površinami:
– pritlična ali enonadstropna, višine do 9 m,
– tloris razgiban,
– oblikovanje svobodno z načeli modernega oblikovanja,
– barva fasade v nežnih odtenkih zemeljskih barv (prepovedana uporaba intenzivnih barvnih odtenkov na več kot 30 % površine posamezne fasade), možna kombinacija ometa z lesom, kovino in drugimi obložnimi materiali, fasadni materiali medsebojno usklajeni,
– naprave strojnih in elektro inštalacij ne smejo negativno izstopati iz konteksta arhitekturnega oblikovanja objekta,
– strehe so ravne, enokapne ali dvokapne. Lahko so tudi samovzdrževalne zelene strehe,
– objekt se poveže z zunanjim prostorom, orientiranim proti jugu,
– zunanje igralne površine, ki pripadajo igralnicam, so pretežno zelene, del pa je utrjenih z nedrsečimi materiali. Delno se nadkrijejo s steklom, s tendami in zelenjem,
– zunanje igrišče z igrali se uredi v okviru parkovne ureditve. Ogradi se z ograjo višine min. 1,20 m, oblikovno usklajeno z objektom in z ostalimi ograjami v območju kompleksa, prepovedane so zidane in betonske ograje,
– nadstreške in senčnice se oblikovno poenoti, prav tako se poenoti urbano opremo.
(3) Osnovna šola in večnamenska dvorana:
– ohranjata se v obstoječih gabaritih, povečevanje njunih gabaritov se dopušča le v obsegu, ki ga omogoča določena parcela namenjena gradnji objekta, ob upoštevanju površin, zagotovljenih v okviru območja športnih površin ob kompleksu. Pri tem se upošteva vse veljavne predpise, normative in standarde s področja gradnje osnovnih šol. Gradbena meja za povečanje ni določena.
– oblikovanje objekta, zunanji videz: ob prenovi, rekonstrukciji in dozidavi smiselna uporaba oblikovnih pogojev, določenih za objekt vrtca. Upošteva se enoten izgled šolskega kompleksa.
(4) Priključne radije in druge tehnične elemente prometnih površin se ustrezno dimenzionira za intervencijska, dostavna vozila in vozila za odvoz odpadkov. Povezovalna cesta se izvede kot enosmerna v minimalni širini 3,50 m, njen potek ni natančno določen, lahko korigira.
(5) Cestne površine in površine za mirujoči promet so v asfaltni izvedbi, omejene z dvignjenimi robniki. Izjemoma peš dostop na dvorišču šole ni ločen s klasično dvignjenim robnikom zaradi obstoječih dovozov v objekt. Peš povezavo se tako poudari z izbiro tlakovanja, ki jo jasno ločuje od ostale asfaltne površine.
(6) Pločnike in pešpoti se izvede kot asfaltne ali tlakovane, pešpoti so lahko peščene (razen komunikacije za invalide).
(7) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena v primeru pomanjkanja prostora za umestitev vitalnih objektov kompleksa. Izvedejo se kot kamniti, betonski z oblogo iz kamnitih materialov, ali betonski. Če se izvedejo kot betonski, se jih ustrezno zazeleni z avtohtonim zelenjem. Vse škarpe in podporne zidove se oblikovno poenoti.

(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s kriteriji za izgrajenost zemljišč.
(2) Povezovalna cesta in funkcionalne utrjene površine se lahko urejajo tudi v območju obstoječih zelenih površin tako, da se zagotovi površina zelenih in parkovnih površin skladno z veljavnimi navodili pristojnega ministrstva, pri čemer se upošteva tudi površine športnega območja.

(1) Na ureditvenem območju se določi parcele namenjene gradnji naslednjim osnovnim objektom oziroma enotam: Vrtec in Šola (z večnamensko dvorano).
(2) Nova parcela vrtca posega v območje obstoječe kategorizirane javne ceste, nova parcelna meja se uredi na odmiku 2 m od roba obstoječega pločnika.
(3) Nova parcelacija z velikostjo parcel namenjenih gradnji objektov je prikazana in določena z zakoličbenimi točkami na grafičnem prikazu Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe prostora in zakoličbe.

(1) V območju so zgrajeni obstoječi interni infrastrukturni vodi in objekti ter priključni vodi na obstoječa javna omrežja. Obstoječo prometno, energetsko, okoljsko in ostalo infrastrukturo se lahko poruši, rekonstruira, ali zgradi novo. Linijske vode se vodi v enotnih infrastrukturnih koridorjih, kjer je to možno in racionalno.
(2) Pri priključevanju objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upošteva pogoje upravljavca javne gospodarske infrastrukture.
(3) Infrastrukturna ureditev je razvidna na grafičnem prikazu Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(1) Zahodni del območja se nahaja v varovalnem pasu lokalne ceste LC na št. odseka 024271 Dobova–Kapele.
(2) Kompleks se na lokalno cesto Dobova – Kapele priključuje severno in južno od vrtca (obstoječi cestni priključki). Severna priključitev je namenjena dovozu in izvozu vrtca in zgornjih etaž večnamenske dvorane ter izvozu povezovalne ceste kompleksa. Dovoz do dvorišča šole je omogočen preko južnega priključka in dovozne ceste v območju športnih površin, kjer se zagotavljajo tudi parkirna mesta za potrebe šolskega kompleksa in delno vrtca. Dovoz do večnamenske dvorane je zagotovljen na južnem nižjem platoju z dovozne ceste do šole, do glavnega vhoda na severnem platoju pa se iz smeri parkirnih mest uredi stopnice ob zahodni strani objekta.
(3) Povezovalna cesta je namenjena intervencijskim, dostavnim vozilom in vozilom za odvoz odpadkov. Hkrati je na delu namenjena peš dostopu oziroma dostopu za invalide iz višjeležečega severnega dela do južnega dela območja, oziroma dostopa do športnih površin (maksimalni nagib 8 %).
(4) Obstoječi cestni priključek in cesto se rekonstruira in razširi na najmanj 5,5 m. Ob njegovem južnem robu se zagotovi zeleni pas širine min. 1,60 m za eventualno ureditev pločnika do vhoda v vrtec, ki se lahko priključi na obstoječi pločnik ob lokalni cesti.
(5) Uvozne in izvozne radije ter ostale tehnične elemente se dimenzionira z upoštevanjem požarno-varstvenih zahtev glede neoviranega dostopa in manevriranja gasilskega vozila, interventnih in dostavnih vozil.
(6) Urejanje javnih cest in poseganje v njihovo območje se izvaja skladno z občinskim odlokom o javnih cestah ter drugih javnih površinah. V varovalnem 10-metrskem pasu lokalne ceste Dobova–Kapele je raba prostora omejena in dovoljena le s soglasjem pristojnega upravljavca in pod njegovim nadzorom.
(7) Prometne ureditve se načrtuje skladno z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in standardi s področja gradnje cest in zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti gradnje in vzdrževanja cest, priključitve se opremi z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo.
(8) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja občinskih cest, jih mora investitor oziroma izvajalec del takoj očistiti oziroma urediti v prvotno stanje.

(1) Obstoječi kompleks je priključen na obstoječi javni vodovod oziroma njegovo sekundarno omrežje, ki poteka v območju lokalne ceste Dobova–Kapele. V obstoječem kompleksu je izvedeno hidrantno omrežje.
(2) Priključne vode kompleksa in interno omrežje (ki deloma poteka v območju športnih površin oziroma priključne ceste kompleksa) se lahko rekonstruira, dograjuje ali zgradi na novo, pri tem se nove trase lahko prilagaja ustreznejšim projektnim rešitvam.
(3) Vodovodne priključke za potrebe napajanja objektov se izvede skladno s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja iz soglasja za priključitev.
(4) Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih porabnikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o količinskem predvidenem odvzemu pitne vode.
(5) Pri načrtovanju vodovodnega omrežja in priključevanja na javno omrežje se upoštevajo veljavni sektorski predpisi s področja oskrbe s pitno vodo in veljavni občinski odloki in pravilniki. Pri izdelavi projektne dokumentacije se poleg obveznih smernic lahko upoštevajo tudi priporočila upravljavca javnega vodovoda, podana s smernicami k temu OPPN.
(6) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega vodovoda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja.

(1) Komunalne odpadne vode kompleksa se odvaja v javni kolektor odpadnih komunalnih vod, ki poteka v območju lokalne ceste Dobova–Kapele. Kanalizacijski priključni vod (tlačni vod) poteka v območju javne in dovozne ceste kompleksa. Objekt vrtca (lahko tudi del večnamenskega športnega objekta) se priključi neposredno (gravitacijski vod) na javni kolektor v območju križišča lokalne ceste Dobova–Kapele.
(2) Odvajanje odpadnih vod se načrtuje skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in pravilnikom, ki določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe.

(1) Padavinske odpadne vode kompleksa se odvajajo preko obstoječe kanalizacije za odvajanje padavinskih odpadnih vod, ki poteka preko območja športnih površin južno od območja v ponikovalnico. Obstoječi kanalizacijski sistem se lahko rekonstruira, ali zgradi na novo.
(2) Padavinske odpadne vode se lahko tudi ponika na zemljišču, ki pripada stavbi, oziroma na celotnem območju kompleksa s športnimi površinami. Način ponikanja se izvede na podlagi podatkov o ponikalni sposobnosti zemljine geomehansko – geološkega poročila.
(3) Padavinska voda iz utrjenih, tlakovanih, ali z drugim materialom pokritih površin, se odvaja s ponikanjem, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Padavinsko odpadno vodo s cest in mirujočih prometnih površin se pred izpusti predhodno očisti na lovilcih olj skladno s SIST EN 858-2.
(5) Odvajanje padavinskih vod se izvede na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinske vode z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi njihovo zadrževanje pred iztokom v ponikovalnice (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). V izračunu se upošteva vse površine območja OPPN. Ponikovalnice se locira izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(6) V projektni dokumentaciji se za odvajanje padavinske odpadne vode poda projektna rešitev celotnega kompleksa. Razvidna mora biti dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posameznih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in iz projektne dokumentacije razvidna.
(7) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega sistema morajo biti grajeni vodotesno. Odpadne vode celotnega območja ne smejo biti speljane na cesto in v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(8) Pri izdelavi projektne dokumentacije se poleg obveznih smernic lahko upoštevajo tudi priporočila upravljavca javnega vodovoda, podana s smernicami k temu OPPN.

(1) V območju šolskega dvorišča se na skrajnem vzhodnem delu umesti ekološki otok za postavitev posod za zbiranje odpadkov. Manjše posode za zbiranje odpadkov se umesti znotraj celotnega območja OPPN.
(2) Z odpadnim gradbenim materialom se ravna skladno z veljavno uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

(1) Obstoječi šolski kompleks je priključen na javno elektroenergetsko omrežje preko dveh nizkonapetostnih vodov iz TP Dobova vrtec, ki deloma potekata v območju sosednjega območja športnih površin. Območje je opremljeno z razsvetljavo.
(2) Za potrebe dobave električne energije se obstoječe elektroenergetske priključne vode rekonstruira, ali izvede nove priključne kablovode do transformatorske postaje 20/0,4 kV Dobova vrtec, ki se nahaja ob zahodni strani ceste Dobova–Kapele.
(3) V primeru povečanja priključne moči se zaprosi za soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, za povečavo priključne moči.
(4) Pri načrtovanju elektroenergetskih vodov in izvedbi križanj drugih infrastrukturnih vodov z njimi, se upošteva sektorske predpise s tega področja.
(5) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega energetskega voda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja, dela v pasu se izvajajo ročno.

Obstoječi šolski kompleks je priključen na telekomunikacijsko omrežje. Interno omrežje se lahko rekonstruira ali zgradi novo.

(1) Območje OPPN in načrtovane ureditve izven meje OPPN so v celoti znotraj arheološkega območja Dobova – Arheološko območje (EŠD 9804). Pri načrtovanju se upošteva varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko najdišče.
(2) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za območje varstva kulturne dediščine.
(3) Na območju širitve vrtca (na južni in zahodni strani) bo potrebno pred gradnjo izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo mogoče določiti arheološko pozitivna območja, ki se ali izločijo iz območja pozidave, ali se tam izvedejo arheološka izkopavanja. V primeru negativnih rezultatov se ta območja lahko sprostijo za gradnjo.
(4) Na celotnem območju bo potrebno ob vseh zemeljskih delih izvajati strokovni arheološki nadzor. V primeru najdb se izvedejo arheološka izkopavanja.
(5) Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Ukrepe za varstvo kulturne dediščine zagotovi investitor – kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče, krije stroške arheoloških raziskav investitor gradnje.
(7) Pri oblikovanju objektov naj se upošteva tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena ter ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.

Območje urejanja se ne nahaja v ekološko pomembnem območju, območju naravne vrednote, ali posebnem varstvenem območju.

(1) Celotno ureditveno območje se nahaja na območju Brežiškega polja s podzemnimi vodami (ID št. 19).
(2) Na območju niso dovoljene dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost za onesnaženje podtalnice.
(3) Zaščita podtalnice se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del po določilih tega odloka.
(4) V času gradnje se dela izvedejo na način zmanjšanja vpliva na okolje. Če bi ob zemeljskih delih prišlo do izlitja olja ali goriva iz gradbenega stroja, se tako kontaminirano zemljino takoj odstrani in jo ustrezno embalirano (v zaprte sode) preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s takimi odpadki. Med gradnjo se uporabljajo le standardni brezhibni in s predpisi ustrezni delovni stroji in naprave.

(1) Pri odrivih zemlje se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala, po končani gradnji pa uporabi za zelene površine.
(2) V projektu se prikaže oziroma opiše mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala. Materialov ni dovoljeno odlagati nekontrolirano po terenu.
(3) Po končanem posegu se ustrezno odstrani vse odpadke in teren uredi / rekultivira, prepreči se nenadzorovan vnos odpadkov v tla in njihovo odlaganje v naravno okolje, v primeru razlitja nevarnih snovi se lokacijo takoj sanira.

Na območju ni predvidenih dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost glede varstva zraka. V času gradnje se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del.

(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, spada območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Zasaditev ob lokalni cesti (ob zahodni in južni meji vrtca) ima med drugim predvsem funkcijo protihrupne zaščite načrtovanih športnih površin zaradi hrupa, ki ga povzroča promet na lokalni cesti.

Skladno z opozorilno karto poplav območje ni ogroženo zaradi poplav.

Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998). V skladu s karto projektnega pospeška tal območje spada v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,250 g.

(1) Območje se ureja skladno s predpisom, ki ureja sistem varstva pred požarom.
(2) Pri načrtovanju se upošteva pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, načrtuje potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, ustrezno načrtuje dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Pri graditvi objektov se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
(4) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov se gradijo oziroma izdelajo tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost. Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
(5) Dovoz za požarna in intervencijska vozila v območju in delovne površine za intervencijska vozila so predvideni po dovoznih cestah kompleksa, interventni in vzdrževalni cesti in drugih utrjenih površinah ob objektih.
(6) Za objekte, ki so določeni s pravilnikom o študiji požarne varnosti, se v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela študija požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pa se pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam s strani Uprave RS za zaščito in reševanje.

Gradnja v območju se lahko izvaja etapno, s tem, da so posamezni objekti funkcionalno zaključene celote in na način, da ne bo negativnih vplivov na okolje.

(1) Dovoljeno je odstopanje od prikaznih ureditvenih višinskih kot v grafičnem delu načrta +/- 0,5 m.
(2) Dovoljeno je odstopanje pri prometnem, komunalnem, energetskem in komunikacijskem urejanju, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ali ustreznejši tehnologiji izvedbe in če te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
(3) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru ustreznejših rešitev, ki ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.

Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Brežice.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.