Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 17. člena Zakona o prekrških ZP-1 (Uradni list RS, št. 3/07, 17/08 in 108/09), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/01, 11/02, 31/05, 6/06 in 8/07) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – Statut MONM – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 6. seji dne 21. 4. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe urejanja objektov in naprav javne razsvetljave.
(2) Urejanje objektov in naprav javne razsvetljave po tem odloku obsega urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto.

Izbirna gospodarska javna služba urejanja objektov in naprav javne razsvetljave (v nadaljnjem besedilu: javna služba) se zagotavlja s podeljevanjem koncesije, ki jo podeli Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: koncedent) in jo izvaja izvajalec javne službe v (v nadaljnem besedilu: koncesionar) na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe.

Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave, ki služijo osvetljevanju javnih površin in javnih cest:
– elektroomarice,
– drogovi,
– svetilke,
– energetski kabli,
– drugi pripadajoči elementi, ki so potrebni za nemoteno delovanje javne razsvetljave.

(1) Javna služba obsega vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe. Zajema tudi strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje, v interesu trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti koncedenta.
(2) Na javni razsvetljavi se redno opravlja vsa vzdrževalna dela in varstveni ukrepi za nemoteno delovanje le-te. Dela zajemajo:
– vzdrževanje drogov svetilk, ki obsega zamenjavo pregorelih žarnic, popravilo ali zamenjavo svetlobnih glav, drogov in drugih sestavnih delov, barvanje ter čiščenje, zamenjava svetil in svetilk in drugih delov javne razsvetljave,
– vzdrževanje prižigališč, nadzorne in krmilne naprave, napeljavo in razvode javne razsvetljave,
– investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave in delov le-te,
– intervencije na javni razsvetljavi,
– redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake tri mesece,
– priprava programov vzdrževanja, razvoja, varčevanja z energijo in pospeševanja javne službe v skladu s programi koncedenta, ki so skladni z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07) – v nadaljevanju: uredba,
– vodenje katastra in vodenje kontrolne knjige,
– izvedba dodatnih obremenitev na javni razsvetljavi,
– izdelava poročila o realizaciji letnega programa,
– vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,
– dajanje mnenj v zvezi z javno razsvetljavo,
– posredovanje podatkov o infrastrukturi pristojnim institucijam v skladu z zakonodajo,
– izdelavo načrta razsvetljave skladno s predpisi,
– izvajanje obratovalnega monitoringa skladno z uredbo,
– sodelovanje pri pripravi občinske prostorske dokumentacije,
– pridobivanje investicijske in projektne dokumentacije ter upravnih dovoljenj,
– izdajanje smernic in projektnih pogojev,
– izdajanje soglasij v skladu s tem odlokom,
– druge storitve, ki jih določa zakon ali drug predpis,
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem določil tega odloka ter izvajanjem gospodarske javne službe.
(3) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski predpisi.

(1) Urejanje javne razsvetljave poteka na podlagi plana – načrta javne razsvetljave, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca marca za tekoče leto. Plan potrdi župan Mestne občine Novo mesto.
(2) Podatki, ki jih mora vsebovati načrt razsvetljave:
– ime in naslov upravljavca razsvetljave,
– kraj javne razsvetljave,
– podatke o dolžini osvetljenih občinskih ali državnih cest za razsvetljavo cest,
– podatke o površini osvetljenih nepokritih javnih površin za razsvetljavo javnih površin,
– podatke o objektih za oglaševanje za razsvetljavo teh objektov,
– podatke o celotni električni moči svetilk javne razsvetljave in številu svetilk,
– opis sistema za ugotavljanje ali merjenje porabe elektrike zaradi obratovanja razsvetljave za razsvetljavo cest in za razsvetljavo javnih površin,
– način izvajanja obratovalnega monitoringa, če je ta za razsvetljavo predpisan z uredbo,
– terminski načrt prilagoditve svetilk po 4. členu uredbe,
– leto, v katerem namerava prilagoditi porabo elektrike določbam 5. člena uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja oziroma električno moč svetilk razsvetljave določbam od 6. do 10. člena uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, pri čemer mora načrtovati prilagoditev obstoječih svetilk razsvetljave enakomerno v celotnem obdobju prehodnega obdobja iz 28. člena te uredbe,
– načrt razsvetljave je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo,
– program varčevanja z energijo,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za tekoče opravljanje službe,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za investicijsko opravljanje službe in
– predlog izgradnje novih naprav javne razsvetljave po posameznih območjih Mestne občine Novo mesto in potrebnih sredstev za to.
(3) Urejanje javne razsvetljave poteka na podlagi letnega plana – načrta urejanja javne razsvetljave.

(1) Kataster vsebuje podatke o javni razsvetljavi in tehničnih lastnostih javne razsvetljave.
(2) Kontrolna knjiga vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah javne službe.
(3) Kataster, ki je last koncedenta, se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(4) Kopijo noveliranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj štirikrat letno. Ob prenehanju koncesijske pogodbe mu jih izroči v celoti.
(5) Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.
(6) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncedenta in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 24 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 5 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od obvestila uporabnikov.

(1) Poseganje v javno razsvetljavo je dovoljeno samo z dovoljenjem koncedenta in nadzorom koncesionarja.
(2) Poseganje v varovalni pas javne razsvetljave je dovoljeno samo s soglasjem koncendenta. Varovalni pas v omenjenem primeru znaša 2 metra, merjeno na vsako smer javne razsvetljave.

Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na javni razsvetljavi brez dovoljenja koncedenta,
– poškodovanje javne razsvetljave,
– kakršno koli poseganje v javno razsvetljavo brez dovoljenja koncedenta,
– kakršno koli poseganje v javno razsvetljavo brez nadzora koncesionarja,
– kakršno koli poseganje v varovani pas javne razsvetljave brez soglasja koncedenta,
– onemogočiti dostop do javne razsvetljave,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– druga dela, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

(1) Koncedent z javnim razpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, in način dokazovanja teh pogojev.
(2) Oblika in postopek javnega razpisa:
– koncedent pridobi koncesionarje na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu RS;
– postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje predmet koncesije, predvideno vrednost razpisa, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije, okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka, opredelitev postavke v proračunu Mestne občine Novo mesto za strošek predmeta koncesije;
– vsebina javnega razpisa, oblikovanje tehničnih specifikacij, merila za izbiro najugodnejšega kandidata, strokovna komisija in izbira izvajalca ter drugi postopki se določijo oziroma izvedejo skladno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) Organ, ki opravi izbor koncesionarja z upravno odločbo po postopku iz tega odloka, je direktor Občinske uprave Mestne občine Novo mesto ali njegov pooblaščenec.
(4) Koncesijsko pogodbo sklene župan.

S tem odlokom kot koncesijskim aktom Mestna občina Novo mesto kot koncedent določa:
– predmet in območje javne službe,
– merila za izbor koncesionarja,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– pooblastila in obveznosti koncesionarju,
– splošne pogoje za izvajanje javne službe za uporabo javnih dobrin, ki se zagotavljajo z javno službo,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– postopek izbire koncesionarja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.

(1) Predmet javne službe je koncesija za urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto.
(2) Koncesija se izvaja na območju Mestne občine Novo mesto.

Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– ponudbena cena urejanja javne razsvetljave,
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost ponudnika,
– dosedanje izkušnje ponudnika.

Koncesionar mora za opravljanje javne službe izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da zagotovi strokovno, organizacijsko in kadrovsko sposobnost izvajanja gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave skladno s tem odlokom in področno zakonodajo;
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri, od katerih ima najmanj ena oseba visoko strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri, stopnje 6/2 in najmanj tri leta delovnih izkušenj, najmanj ena oseba s tremi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in 5. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, ter zadostno število delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (3. in 4. stopnja elektro ali druge tehnične smeri);
– da razpolaga z zadostnimi in primernimi materialnimi sredstvi za izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije;
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da izpolnjuje vse dodatne pogoje iz razpisne dokumentacije.

(1) Koncesionar ima naslednje obveznosti:
– izvajati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom, koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– podaja pripombe in predloge pri izgradnji javne razsvetljave,
– pridobiva dokumentacijo, ki je potrebna za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe, kar obsega tudi pridobivanje dokumentacije za novozgrajeno javno razsvetljavo,
– je prisoten pri tehničnem prevzemu zgrajene javne razsvetljave,
– izdajanje tehničnih pogojev v zvezi z izdajo soglasij,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– predlagati ukrepe za zmanjševanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja ter povečanja varnosti,
– zagotavljati dežurstvo,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, ki pa ne sme ovirati normalnega izvajanja javne službe,
– kot dober gospodar in strokovnjak uporabljati in vzdrževati objekte, opremo in naprave ter druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– voditi evidence po tem odloku in kataster infrastrukture ter ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte, letna poročila, predloge letnih programov, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– dolžan je omogočiti namestitev in vzdrževanje nastavkov ter dostopnost zaradi izobešanja zastav, izobešanja oglaševalske opreme in novoletne okrasitve na drogovih javne razsvetljave vsakokratnemu izvajalcu teh storitev,
– poročati koncesionarju o izvajanju koncesije, predvsem o pritožbah uporabnikov,
– obveščati pristojne organe o kršitvah.
Obveznosti se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Posamezne storitve iz tega člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.

Koncesionar izvaja svojo dejavnost pod pogoji, da:
– opravlja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi določil tega odloka in koncesijske pogodbe,
– zagotavlja uporabnikom stalno in kvalitetno izvajanje javne službe,
– opravlja storitve v skladu s potrjenim letnim planom,
– na zahtevo koncedenta oziroma pristojne inšpekcije omogoči strokovni in finančni nadzor nad zakonitostjo dela,
– zagotavlja koncedentu strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja javne službe.

(1) Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe;
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
(2) Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

(1) Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar javne službe.
(2) Koncesionar javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom oziroma tretjim osebam, na stvareh, osebah oziroma premoženju.
(3) Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima konceisonar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.

(1) Koncesija se podeli za obdobje najmanj treh let z možnostjo podaljšanja do pet let.
(2) Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

(1) Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
(2) Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan vzdrževanja, ki ga izdela koncesionar, potrdi pa ga koncedent.
(3) Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v potrditev koncedentu.
(4) Način plačila koncesionarju se določi s koncesijsko pogodbo.
(5) Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z določili Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o gospodarskih družbah.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta, pristojna za komunalne zadeve. Koncesionar mora pristojni strokovni službi kadarkoli posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
(3) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– s prevzemom koncesijske javne službe v režijo,
– v drugih primerih, določenih z Zakonom o gospodarskih javnih službah in s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– v primeru če koncesionar krši določbe tega odloka,
– v primeru stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– v primeru nespoštovanja veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov.
(2) Pogoji in načini prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno zasebnem partnerstvu.

Povabilo za predložitev ponudb mora vsebovati vsaj navedbe o:
– navedbo, da gre za koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave,
– ime oziroma firmo in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o koncesiji in odloka o koncesiji,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,
– začetek in predvideni čas trajanja razmerja koncesije,
– pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– postopek izbire izvajalca koncesije,
– kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije,
– obveznih sestavinah predložene ponudbe,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika,
– roku in načinu predložitve ponudbe,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– klavzuli, da tudi najugodnejša ponudba koncedenta ne zavezuje k izboru koncesinarja in da lahko koncedent v vsakem trenutku brez kakršnegakoli povračila morebitnih stroškov ponudnikov razveljavi postopek in ne odda koncesije oziroma jo odda v ponovljenem postopku.
(2) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, skladne s področno zakonodajo.
(3) Koncetent mora v času objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim osebam vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(1) Izbira koncesionarja se lahko opravi, če je koncedentu predložena vsaj ena veljavna tudi ustrezna ponudba.
(2) Postopek oddaje koncesije je neuspešen, če do poteka razpisanega roka za predložitev ponudb ni predložena nobena veljavna ponudba oziroma nobena ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka ali če do roka, predvidenega za izbor koncesionarja, nobena od predloženih ponudb po izvedenem postopku dodatnih usklajevanj in pogajanj koncedentu ne ustreza. Ponudba je neveljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali če ni prispela v razpisanem roku.
(3) Če postopek oddaje koncesije ni uspel, se lahko ponovi.

(1) Komisija po pregledu in ocenjevanju ponudb pripravi predlog za izbiro najugodnejšega interesenta.
(2) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo.

Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.

(1) Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.

(1) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, če ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka.
(2) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorno osebo pravne osebe.
(3) Z globo 400,00 evrov se za prekršek kaznuje fizično osebo, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni oddelek koncedenta in Inšpektorat Mestne občine Novo mesto. Koncedent lahko po potrebi za nadzor pooblasti tudi druge fizične ali pravne osebe.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 26/04).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.