Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08 in 79/09 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZLS-UPB2), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 in 70/08 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVO-1-UPB1), 65. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1C) (Uradni list RS, št. 108/09), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, 27/99, 17/01, 74/02) ter 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Križevci na 5. redni seji 13. 4. 2011 sprejel

Ta odlok ureja način in obliko izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »javni službi«) na območju občine Križevci (v nadaljevanju: »občina«), in sicer tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
– vrsto in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb,
– vire financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javnih služb, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: »javne površine«) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: »infrastruktura«) ter
– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja količin odpadkov.

(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju: »odpadki«) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
(3) »Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje kuhinjskih odpadkov in odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov. Pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo npr. pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
(6) Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: »OEEO«) je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže.
(7) »Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
(8) »Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.
(9) »Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(10) »Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
(11) »Predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki.
(12) »Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala ustrezne oznake, namenjena zbiranju različnih frakcij embalaže, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov, določeno s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
(13) »Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za odpadke. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo.
(14) »Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
(15) »Zbiralnica ločenih frakcij« (v nadaljevanju: zbiralnica) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer steklene, papirne, kovinske, plastične in podobne embalaže). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop.
(16) Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
(17) Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
(18) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
(19) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
(20) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.
(21) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
(22) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
(23) »Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci.
(24) Mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v katerem je ta kompostarna.
Za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki nastajajo v kuhinjah ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih dejavnosti in jih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki, ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov.

Javni službi na celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: »koncesionar, izvajalec«) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Občinski svet Občine Križevci sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Pravilnik).
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih odpadkov;
– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem odlokom;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;
– tehnologijo, pogoje in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke;
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe;
– minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod …);
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn;
– druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka iz 8. člena, …) ter
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javnih služb.
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.

(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti:
– rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javnih služb;
– v sodelovanju s strokovnimi službami občinske uprave Občine Križevci skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javnih služb ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javnih služb;
– pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena;
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn;
– voditi kataster divjih odlagališč;
– voditi podatkovne baze za obračun cen storitev javnih služb;
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (27. člen) in povzročitelji iz sedmega odstavka 29. člena,
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarskih javnih služb po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javnih služb (31. člen).
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javnih služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po predpisih, ki urejajo javni službi.

Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javnih služb in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, soglasij ter smernic in mnenj.

(1) Uporabniki storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »povzročitelj odpadkov«).
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem:
a) fizične osebe, kot gospodinjstva,
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v katerih nastajajo komunalni odpadki,
e) osebe, ki upravljajo javne zgradbe in javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
f) lastniki oziroma upravljavci stavb (večstanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih), kjer so urejene skupinske zbiralnice za več lastnikov oziroma najemnikov,
g) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. Organizatorji teh prireditev morajo za čas trajanja prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Najkasneje 24 ur po končani prireditvi, oziroma naslednjih delovni dan, mora organizator prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javnih služb prevzame zbrane odpadke.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve javnih služb plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo.
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti.

(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javnih služb oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: »najemodajalec«), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora.
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunava cena storitev javnih služb, zavezanca ne odvezuje plačila cene storitev javnih služb. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se podrobneje definira v Pravilniku iz 4. člena tega odloka.
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javnih služb, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba.
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javnih služb v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka.

(1) Uporaba storitev javnih služb je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok.
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.

(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru.
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, ureja Pravilnik iz 4. člena tega odloka.

(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah, zbirnem centru in malih komunalnih kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja komunalnih odpadkov in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje komunalnih odpadkov v predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih.

(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom.
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz 4. člena odloka.

(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih določa ta odlok. Njihovi investitorji so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo. Opremiti jih morajo z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih, urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice pa ureja izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun.
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč pri tem tudi določila, ki urejajo gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javnih služb.
(4) Zbirni center in male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura.

(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura.
(2) Nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika objekta. Izvajalec skrbi za njihovo vzdrževanje in pranje, vse v breme javnih služb.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja izvajalca, se za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni izvajalca.
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javnih služb in se jih vključi v ceno storitve.

(1) Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem ter ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(2) Odjemni prostor je praviloma na javnih površinah, izjemoma pa je lahko tudi na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javnih služb, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) Odjemni prostor mora biti dostopen vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno mesto nakladanja v vozilo.
(4) Dostopna pot (širina in višina) mora biti izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Minimalna širina dostopne poti za vozila za odvoz odpadkov do odjemnega prostora mora znašati min. 3,0 m.

(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javnih služb.
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.

(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic ter zbirnega centra s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 4. člena odloka.
(2) Za potrebe vodenja katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter obračunavanja obveznosti povzročiteljev ima izvajalec javnih služb pravico opremiti predpisane posode za odpadke z oštevilčenimi ali kodiranimi nalepkami oziroma drugimi elektronskimi sistemi za prepoznavanje. Natančno lokacijo mesta za označevanja predpisanih posod za odpadke se določi v Pravilniku iz 4. člena odloka.
(3) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
(4) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema Občine Križevci.
(5) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(6) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
(7) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(8) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.

(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja (sedmi odstavek 29. člena).
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora.
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi odstavek 8. člena). Pred čiščenjem odjemnega prostora mora izvajalec stanje dokumentirati s fotografijo, na kateri mora biti nedvoumno prepoznaven odjemni prostor.
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan na lastne stroške takoj očistiti.
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali zbiralnice.
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.

(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov določi izvajalec v soglasju Občinskega sveta Občine Križevci.
(2) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci. Program mora biti tekoče usklajevan z ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi okoliščinami.

(1) Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje.
(2) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če niso polne.
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, se morajo namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
(4) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času.

V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno odjemno mesto.

(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena.
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz 19. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
(3) Izvajalec lahko ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci občasno organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program in tehnologijo zbiranja.
(4) V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu s Tehničnim pravilnikom, brez dodatnega plačila.
(5) Sežiganje suhih odpadkov iz hišnih vrtov v majhnih količinah je dovoljeno samo podnevi do 18. ure, razen nedelj in praznikov. Pri sežiganju suhih odpadkov iz hišnih vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker izven mesta sežiganja. Sežiganje ostalih vrst odpadkov ni dovoljeno.

(1) Odpadke, kot jih opredeljuje ta odlok, je dovoljeno odlagati samo na urejenem odlagališču Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih.
(2) Tehnologijo in pogoje odlaganja odpadkov vsebuje Odlok o obdelavi mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Križevci.
(3) Material, ki se ga pridobi z obdelavo ali predelavo nekaterih odpadkov je dovoljeno uporabiti za sanacijo degradiranih površin (npr. kompost …). Pogoje za ureditev teh površin ter izvedbo takšne sanacije določi izvajalec z načrtom o posegih v prostor, izdanim ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci.

(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: »divja odlagališča«), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije.
(3) Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
(4) Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso odpadki iz prejšnjega odstavka, odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje, izvajalcu javnih služb ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, njihovo odstranitev. Ta jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
(5) Stroške odstranitve odpadkov iz prejšnjih dveh odstavkov nosi lastnik zemljišča. V primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest.
(6) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(7) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča ter vrstah in količini odloženih odpadkov.

(1) Financiranje javnih služb se zagotavlja:
a) iz plačil uporabnikov storitev javnih služb,
b) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
c) iz donacij,
d) iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter
e) iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij …).
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a) prejšnjega odstavka se določi v Pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javnih služb, ki ga sprejme Občinski svet Občine Križevci.
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (račun javnih služb) zaračunava izvajalec javnih služb.

(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča komunalne odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino komunalnih odpadkov na gospodinjstvo v Občini Križevci.
(2) Odvoz se izvaja po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(3) Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih objektov, katerim pavšalni obračun iz 29. člena preseže količino za štiri osebe.
(4) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem odlokom obvezna.
(5) Pogodbeni povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov.

Cena storitev javnih služb ter plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavljata javni službi, plačujejo povzročitelji.

(1) Ceno storitev javnih služb plačujejo vsi povzročitelji odpadkov. Ceno storitev se zaračunava in plačuje mesečno.
(2) Cena storitev javnih služb se oblikuje v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje metodologije za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Merila za obračun cene storitev za posamezne kategorije uporabnikov storitev javnih služb, kot jih določa 7. člen tega odloka, se podrobneje določijo v pravilnikih iz 4. in 26. člena tega odloka.
(4) Ceno storitev javnih služb so na podlagi obveznosti, določenih z zakonom in tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov.
(5) Obveznost plačevanja cene storitev javnih služb nastane za povzročitelja:
− z dnem začetka izvajanja javnih služb,
− z dnem začetka uporabe počitniškega objekta,
− z dnem pridobitve stanovanjskega ali poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje oziroma
− z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti.
(6) Kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na to na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru cene storitev javnih služb zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
(7) Kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javnih služb, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta namesto iz odjemnega …), je plačilo povzročitelja v tem delu prihodek javnih služb.
(8) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javnih služb na njegovo zahtevo pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javnih služb od organov, ki vodijo uradne evidence za obračun cene storitev javnih služb iz druge točke tega člena.

(1) Na območju, kjer že organizirano poteka zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javnih služb.
(2) Povzročitelj je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun cene storitev javnih služb.
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko ceno storitev javnih služb, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.

(1) Izvajalec mora letno najkasneje do 31. marca predložiti lokalni skupnosti v soglasje poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi kvalitativni in kvantitativni parametri izvajanja javnih služb, vključno s kalkulacijo cene.
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev od uveljavitve tega odloka mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javnih služb za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema Občinski svet Občine Križevci.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. marca tekočega leta lokalni skupnosti predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb v preteklem letu.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru svojih pristojnosti.
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora.

V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja ter uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka.

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
– javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine ki urejajo področje javne službe tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (1. člen, 3. člen);
– ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (šesta in sedma alineja prvega odstavka 5. člena);
– ne ugotavlja nepravilne uporabe posod ter vreč za odpadke (10. člen, prvi odstavek 11. člena);
– ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij in ne prevzema ločenih frakcij in odpadne embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij (drugi odstavek 10. člena, prvi odstavek 11. člena);
– ne zagotavlja prevoza odpadkov od odjemnih mest, na katerih odpadke prevzame, do mest njihove obdelave (15. člen);
– ne vodi katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn (prva, tretja in četrta alineja 17. člena);
– ne zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (četrti odstavek 18. člena);
– ne prevzema odpadkov na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadkov določeni z programom odvoza odpadkov (tretji odstavek 19. člena);
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 20. člena);
– ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20. člena);
– ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo (četrti odstavek 20. člena);
– v rokih iz 28. člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe;
– ne pripravi predloga za oblikovanje cen (drugi odstavek 29. člena).
(2) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
– brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (15. točka 2. člena);
– nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (3. člen);
– ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 9. člena);
– ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi odstavek 10. člena);
– komunalne odpadke ne zbira in odlaga ločeno na izvoru po vrstah v namenske predpisane posode (10. in 11. člen), razen v primeru iz tretjega odstavka 11. člena;
– napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12. člena);
– večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek 12. člena);
– kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena);
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena),
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji odstavek 13. člena);
– uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena;
– po odvozu odpadkov ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena);
– onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18. člena);
– s čimer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji odstavek 18. člena);
– brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena);
– kopiči odpadke, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (peti odstavek 22. člena);
– brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 23. člena);
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 24. člena);
– odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (peti odstavek 29. člena);
– izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (29. in 30. člen);
– ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 30. člena);
– ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30. člena).
(2) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
(3) Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek oseba, ki organizira kulturne, športne ali druge javne prireditve, če:
– za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi s posodami za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali (točka »f« drugega odstavka 7. člena);
– v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 24 ur po končani prireditvi oziroma naslednjih delovni dan ne očisti prireditvenega prostora in zagotovi prevzetja odpadkov s strani izvajalca.

Kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra (17. člen) ter kataster divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.

Pravilnik z obrazložitvijo iz 4. člena tega odloka pripravi izvajalec javnih služb najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(1) Obrazložen Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javnih služb (drugi in tretji odstavek 26. člena odloka) pripravi izvajalec javnih služb v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
(2) Do začetka obračunavanja storitev javnih služb v skladu s tem odlokom (v skladu s Pravilnikom o načinu obračunavanja stroškov) se storitvi obračunavata na način, kot sta se izvajali do uveljavitve tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Križevci (Uradni list RS, št 109/09).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.