Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 38/10), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09 in 51/10) 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 70/08, 22/10), 3., 5. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08, 55/10), 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB) je Občinski svet Občine Idrija na 6. seji dne 10. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o koncesiji za dejavnost oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok je koncesijski akt za izvajanje javne službe oskrbe s toplotno energijo, kot je določeno z Odlokom o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija (Uradni list RS, št. 18/11; v nadaljevanju: javna služba).
(2) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(pojmi)
V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi imajo pomen določen z Odlokom o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija.
3. člen
(območje izvajanja in uporabniki javne službe)
(1) Območje izvajanja javne službe je skladno s prostorskimi akti občine. V teh aktih je lahko določeno, da je uporaba storitev javne službe obvezna.
(2) V Občini Idrija (v nadaljevanju tudi: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
(3) Uporabniki storitev javne službe so lahko vsi uporabniki javnih objektov in drugih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji.
4. člen
(lastništvo distribucijskih omrežij in naprav)
(1) Toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, preidejo po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki jih je zgradil, v last Občine Idrija.
(2) Način in pogoji lastniškega prenosa iz prejšnjega odstavka ter garancije za nadaljnje obratovanje infrastrukture se določijo s koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi tudi način prenosa v primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja. Ob ponovni podelitvi koncesije mora novi koncesionar prevzeti obveznost občine iz naslova morebitnega plačila.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na omrežju in napravah izločitveno pravico v stečaju.
5. člen
(ureditev splošnih aktov)
Splošne akte koncesionarja in njihovo vsebino določajo zakoni in podzakonski akti s področja energetike.
II. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN UPORABNIKOV V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi veljavnimi v Republiki Sloveniji;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora nuditi koncedentu jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplote;
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
7. člen
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
8. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
9. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
10. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Idrija uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Idrija.
11. člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
12. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– določa tarife javne službe, ko to ni v pristojnosti občinskega sveta;
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka.
13. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah, objektih in omrežju. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncendent dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 5 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
14. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
III. KONCESIJA
15. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
16. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami. Višino koncesijske dajatve določa, na podlagi javnega razpisa, koncesijska pogodba.
17. člen
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.
18. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Občina Idrija lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
19. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
20. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
21. člen
(pogoji)
(1) Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost distribucije toplote. Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(2) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij), ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.
22. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo ustrezne strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje na način, da je za leto pred objavo javnega razpisa znašala bonitetna ocena na podlagi letnega poročila najmanj SB 5, da so znašali čisti prihodki od prodaje v zadnjim treh poslovnih letih najmanj 300.000,00 €, da v tem času ni posloval z izgubo in, da v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imelo dospelih neporavnanih obveznosti,
– na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do devete alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
V. JAVNI RAZPIS
23. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad 4.850.000 € tudi v Uradnem listu EU) in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izbor koncesionarja;
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje javne službe;
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …);
9. način zavarovanja resnosti prijave in izpolnitve obveznosti po koncesijski pogodbi, z bančno garancijo na prvi poziv;
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
13. rok za izbiro koncesionarja;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad 4.850.000 € tudi v Uradnem listu EU).
24. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz predhodnega člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
25. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– odstotek zmanjšanja reguliranega donosa na sredstva in dolžina obdobja, v katerem bo veljal tako znižan regulirani donos, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višji odstotek in daljše obdobje znižanega reguliranega donosa na sredstva;
– druge ekonomske in socialne ugodnosti ponudbe za občino;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
– ponujeni pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
VI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
26. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
27. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru z upravno odločbo.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
28. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 30 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 30 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
29. člen
(koncesijska pogodba)
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev. V tej pogodbi je zlasti potrebno, poleg sestavin predpisanih z Odlokom o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija (21., 22., 23., 27. člen), urediti vsa vprašanja glede lastništva in uporabe omrežja ter infrastrukture.
30. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
31. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša za polovico prvotnega trajanja, skladno s koncesijsko pogodbo (29. člen).
VII. PRENOS KONCESIJE
32. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno prijavo za koncesijo, oziroma jih je v svoji prijavi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s prijavo in s koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
33. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
34. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
35. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
36. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar ne obvesti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture v 8 dneh od vpisa v sodni register, ali če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
37. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
38. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
39. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
40. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
41. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
42. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov oziroma programom izvajanja javne službe ter v tem okviru tudi zagotoviti morebitno uporabo nadomestnih energentov. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
43. člen
(tveganje in spremenjene okoliščine)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) Če pa nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
X. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
44. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
45. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XI. KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
(globe za prekrške)
(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s tem odlokom,
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– s svojim ravnanjem ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom občine,
– ne zagotovi ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom.
XII. PREHODNE DOLOČBE
47. člen
(objava javnega razpisa)
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
XIII. KONČNE DOLOČBE
48. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2011-6
Idrija, dne 10. maja 2011
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
