Na podlagi 39. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), Sklepa ministra pristojnega za prostor o usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine Idrija, št. 35016-57/2007/59 z dne 21. 4. 2011 in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB) je Občinski svet Občine Idrija na 6. seji dne 10. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(sprejem odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Idrija (v nadaljevanju OPN), ki sta ga pod št. 6034 izdelala Ljubljanski urbanistični zavod, d.d. in Fakulteta za gradbeništvo, Katedra za prostorsko planiranje, april 2011.
2. člen
(sestavni deli OPN Idrija)
(1) Sestavni deli OPN so:
– tekstualni del
– kartografski del
(2) Besedilo OPN obsega poglavja:
I. Uvodne določbe.
II. Strateški del, ki vsebuje: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za namensko rabo ter koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh.
III. Izvedbeni del, ki vsebuje: območja namenske rabe, splošne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede na namensko rabo in posebne prostorsko izvedbene pogoje za posamezne enote ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN).
IV. Končne določbe.
(3) Kartografski del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlagah, ki so glede na vsebino ločeni na:
– grafične prikaze strateškega dela, ki so izdelani shematsko v merilu 1:100.000 in vsebujejo:
– zasnova prostorskega razvoja,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture,
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe,
– konceptualne dele urbanističnih načrtov za Idrijo, Spodnjo Idrijo, Godovič in Črni Vrh;
– grafične prikaze izvedbenega dela, ki so izdelani na kartah v merilu 1: 5000 in vsebujejo:
– pregledno karto z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000,
– pregledno karto s prikazom osnovne namenske rabe in ključnega omrežja gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000,
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev,
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.
II. STRATEŠKI DEL
3. člen
(strategija prostorskega razvoja)
1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
1.1 Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov
S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
Prostorski razvoj občine Idrija bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Arhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.
Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil tudi Strategiji prostorskega razvoja Slovenije v delu, ki se nanaša na Idrijo:
– oblikovanje policentrične zasnove poselitve (Idrija se razvija kot središče regionalnega pomena, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh pa kot pomembna lokalna središča);
– navezovanje na notranji obodni cestni obroč, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj, somestje Kamnik – Domžale, somestje Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija), s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane in s tem izboljšanje možnosti za njihov prostorski razvoj;
– navezovanje na omrežje mednarodnih cestnih povezav (od Želina preko Idrije do Logatca);
– ustrezna raba prostora glede na omejitvene dejavnike (severni del občine leži v erozijskem območju srednje intenzitete z več obstoječimi erozijskimi žarišči, poplavna območja predstavljajo doline reke Idrijce, Zale in Kanomljice);
– varovanje naravnih virov in njihova trajna raba (občina leži v območju pomembnih virov v razpoklinskih in kraških vodonosnikih z večjo izdatnostjo);
– ohranjanje lokalne identitete (značilna razpršena poselitev in kulturna krajina);
– ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti občine Idrija, ki spada v območje Trnovske arhitekturne regije;
– ohranjanje mesta Idrija z vplivnim območjem, ki je na nacionalni ravni opredeljeno kot posebno krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi;
– ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem jugozahodnega dela občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd;
– razvijanje območja Idrija in Spodnje Idrije kot jedrnega območja prostočasnih dejavnosti;
– vpenjanje v energetsko omrežje (omrežje 110kV daljnovodne povezave (RTP 110/20kV Idrija, DV 110kV Ajdovščina–Idrija, DV 110 kV Idrija Cerkno in DV 2 x 110 kV Idrija–Žiri I. in II.) in načrtovanje prenosnega plinovoda R38 Kalce–Godovič.
Strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, še posebej s področja oskrbe z vodo, elektriko in plinom, prometa, kmetijstva in gozdarstva, varstva narave, kulturne dediščine, rudarstva ter usmeritve krajevnih skupnosti, Občine in civilnih družb.
Občina Idrija spada v Goriško statistično regijo, ki jo pokriva Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija. V okviru te je Občina Idrija del Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije. Strategija občine je usklajena z Regionalnim razvojnim programom Severnoprimorske regije (2007-2013). Upoštevane so usmeritve v večji gospodarski razvoj in ohranjanje naravnih danosti, trajnostni razvoj in medregionalno in tudi vseevropsko povezovanje.
1.2 Stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Idrije
S površino 293,7 km2 je Občina Idrija med večjimi občinami v Sloveniji (na 14. mestu v državi). Občina je imela januarja 2010 11.889 prebivalcev. Po popisu prebivalstva leta 2002 (Statistični urad RS, 2002) pa je štela 11.900 prebivalcev, kar kaže na to, da se število prebivalcev v občini ne spreminja. Ne pričakuje se večjega priseljevanja in dnevnih migracij v občino iz sosednjih občin, prav tako pa ne izseljevanja in večjih dnevnih migracij iz idrijske v druge občine. Občina je dobro gospodarsko razvita in nudi možnost zaposlitve lokalnemu prebivalstvu, delno pa tudi prebivalstvu iz okoliških občin. Največja podjetja so Hidria Rotomatika z več kot 800 zaposlenimi in Kolektor s 1200 zaposlenimi. Opazen je celo trend povpraševanja po delovni sili, kar je ugodno.
Velik del občinskega ozemlja sodi v območja različnih varstvenih režimov: območja Nature 2000, Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog Regijskega parka Trnovski gozd in območja varstva vodnih virov. Ob veliki hribovitosti (veliki nakloni terena) in bogati poraščenosti z gozdom (nad 75 %) predstavljajo navedene značilnosti omejitve za razvoj, hkrati pa ponujajo tudi prednosti, predvsem za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije. Prostor občine je pomemben vodni vir za širše območje primorske regije.
Osrednjo vlogo v občini ima mesto Idrija (občinsko, regionalno središče) v povezavi z naseljem Spodnja Idrija. Idrija in Spodnja Idrija se povezujeta v somestje in si hkrati delita funkcije. Zagotavljata zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Povezujeta se tudi s Spodnjo Kanomljo.
Godovič in Črni Vrh se razvijata kot pomembni lokalni središči. Godovič ima zaradi dobre prometne dostopnosti in ugodnih naravnih pogojev prihodnost v večjem razvoju industrije in večji naselitveni potencial. Črni Vrh je pomembno lokalno središče za celotno Črnovrško planoto. Vojsko ima vlogo rekreacijskega središča. Vsa ta naselja imajo pomembno funkcijo lokalnih oskrbnih središč in nudijo osnovne funkcije oskrbne ravni. Lokalna središča večjega pomena (vsaj ena funkcija lokalnega pomena) so: Vojsko, Ledine, Ledinsko Razpotje, Lome, Idrijske Krnice, Zadlog, Zavratec, Vrsnik. Ostala naselja v občini so: Čekovnik, Dole, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idrijske Krnice, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledinske Krnice, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič.
Naselja Idrijske Krnice, Čekovnik, Idrijski Log, Ledinske Krnice, Lome, Predgriže in Zadlog so razložena naselja in nimajo jasno oblikovanega vaškega jedra. Večjih območij nenehnega praznjenja ni opaziti, pojavljajo pa se posamezne zapuščene kmetije ali stanovanjski objekti.
Kot avtohtoni poselitveni vzorec se izven strnjenih naselij pojavlja preplet samotnih kmetij v celkih z razpršeno poselitvijo individualne stanovanjske gradnje. Poselitev se prilagaja vrtačastemu in razbitemu svetu, velikim naklonom. Pojavlja se predvsem na izravnavah, ob komunikacijah, ob gozdnem robu, v Zadlogu na obrobju zadloške planote pri prehodu v gozdni prostor. Opisan poselitveni vzorec predstavlja edinstvenost v slovenskem prostoru in ga kot kulturno vrednoto ohranjamo. Posebnost so posamezne domačije s številnimi pomožnimi objekti za kmetijsko dejavnost, ki stojijo na pobočjih, s posestjo v celku. Zaradi spremembe načina življenja in kmetijske tehnologije je prav ta segment poselitve najbolj ogrožen. V prostorskem pogledu ga ogroža opuščanje starih objektov ter novogradnje znotraj celka. Ta oblika poselitve v Občini Idriji predstavlja identiteto, ki jo želimo ohraniti.
Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske gradnje bi težko določili območja, kjer se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kjer se pojavlja zgolj »razpršena poselitev«. Ta dva vzorca se nenehno prepletata in tvorita značilno krajinsko podobo. Vendar pa razpršena poselitev predstavlja eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje. Zato naj se novi posegi v prostor usmerjajo na komunalno že opremljena območja in območja predvidena za komunalno opremljanje.
Pomembne so prometne povezave Godoviča z Logatcem, povezava čez Črni Vrh proti Ajdovščini in povezava iz Idrije in Spodnje Idrije proti Škofji Loki.
Na področju družbenih dejavnosti je občina relativno dobro razvita. Poleg osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji in Črnem Vrhu, so podružnične šole še v Godoviču, Ledinah in Zavratcu. Srednje šolstvo in ostala dodatna izobraževanja so dostopna predvsem v Idriji, kjer je gimnazija, srednja poklicna šola, glasbena šola in možnost izobraževanja za odrasle. Vzgojno varstvene enote so v Spodnji Idriji, Idriji, Godoviču in Črnem Vrhu.
S koncentracijo predvsem v Idriji so razvite tudi ostale javne funkcije (zdravstvo), skrb za starejše občane je organizirana v Idriji in Črnem Vrhu. Ostale dejavnosti (denarne institucije, poštne usluge, kultura in šport) so razporejene v vseh lokalnih središčih in nudijo zadostno oskrbo lokalnega prebivalstva.
Pomanjkanje ustreznih stavbnih zemljišč za gradnjo je opazno predvsem v Idriji in Spodnji Idriji, ki sta utesnjeni v dolini Idrijce. Poselitev se širi na okoliška hribovita območja. Marsikje zaradi nestabilnosti terena in velikih naklonov gradnja ni možna. Obstoječa poselitvena območja so večinoma pozidana, iskati je treba nove površine. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih površin za gradnjo v mestih se poselitev širi v bližini okoliških zaselkov in kot avtohtona razpršena poselitev.
Prostor Idrije je zanimiv tudi za postavitev počitniških hiš, zato najdemo predvsem v atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječe počitniške objekte in počitniška naselja. Razen počitniških naselij na Vojskarski in Črnovrški planoti se v ostalem prostoru Idrije prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Njihov obseg zaenkrat ni moteč, vendar povečano število novogradenj predstavlja nevarnost za zmanjšanje obstoječe kakovosti krajine.
Občina je delno že turistično razvita, predvsem po zaslugi bogate tehniška dediščine (klavže, rudnik, tehniški muzej), kulturne dediščine, ohranjanja tradicije (čipke), kulinarike in neokrnjene narave z avtohtono stavbno dediščino.
Kmetijskih površin je v občini relativno malo, največ je prepleta kmetijsko-gozdnega prostora. Pretežni del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m.n.v.) kjer je prisoten večji trend zaraščanja kmetijskih zemljišč. Razpoznanih je le malo območij, kjer bi prevladovala kmetijska raba. Nekaj večjih zaključenih območij je v okolici Godoviča na Godoviški ravnini, v Zadloški kotlini, okolici Črnega Vrha in Predgriž, na Ledinah. Pravzaprav ni nobeno od naštetih območij izrazito kmetijsko, praviloma gre za preplet travnikov, njive se pojavljajo v večjih izravnavah.
Občina Idrija spada v celoti v gozdno in gozdnato krajino. V gozdno krajino spada strnjeno območje gozdov Zgornje Idrijce, Čekovnika in del Črnovrške planote. Gozdna krajina zajema vse ostale gozdove v občini, ki se prepletajo s kmetijsko rabo in razpršeno poselitvijo in tvorijo značilno krajinsko podobo. Gozdnatost se je v zadnjih dvesto letih iz 54 % povečala na 76 % ozemlja občine. Prav zaradi obsežnih gozdnih površin je potencial razvoja lesnopredelovalna industrija in tudi razvoj lesne biomase, ki ga občina še ni dobro izkoristila.
Gozdno krajino je potrebno še posebej varovati predvsem na območjih, kjer so prisotne zaščitene živalske vrste (ris, medved, volk), kar je hkrati tudi potencial za razvoj.
Občina Idrija ima bogato kulturno dediščino, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja. Mesto Idrija je pomembno spomeniško območje in kandidira za vpis na UNESCO seznam svetovne dediščine. Z opustitvijo rudarjenja je velik del območja rudnika živega srebra potrebno sanirati in tako omogočiti razvoj, predvsem poselitve na saniranem območju (Idrija). Objekti in naprave z obdobja rudarjenja se ohranjajo kot tehniška dediščina in vključujejo v razvoj poselitve.
V občini je pristno tudi večje število površinskih kopov kamenih agregatov, mnogi med njimi so nelegalni. Eksploatacija se nadaljuje le v tistih, kjer se na podlagi ustreznih dovoljenj zagotavlja tudi sanacija območij.
1.3 Cilji prostorskega razvoja Občine Idrija
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija izhajajo iz:
– položaja občine v širšem prostoru,
– značilnosti prostora občine,
– usmeritev posameznih sektorjev,
– ocene stanja in teženj v prostoru,
– ugotovljenih problemov v prostoru.
Poglavitna izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija so:
1. Uravnotežen razvoj urbanega sistema
S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve, ki teži k enakovredni prostorski porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj, bo omogočena tudi ustrezna prostorska integracija občine v regiji in državi kot predpogoj za socialno, gospodarsko in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost.
V smislu uravnoteženega razvoja poselitve je treba poskrbeti za skladen razvoj mest in drugih naselij ter podeželskih območij. Predvsem je treba zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljaviti konkurenčnost ter učinkovitost posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. S tem bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami in regijami v državi.
2. Povezovanje Občine Idrija z drugimi občinami in regijami
Gre za enega najpomembnejših izhodišč, s katerim bo mogoče zagotoviti enakomeren in uravnotežen prostorski razvoj med posameznimi regijami in s tem tudi v občini sami. Z ustreznimi strukturnimi spremembami, ki bodo s prostorskim razvojem morale povezati tudi ustrezne ekonomske in socialne aktivnosti, bo omogočen tudi dvig življenjske ravni, izboljšanje življenjskih razmer in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja za vse prebivalce.
Zagotoviti bo treba predvsem možnosti za razvoj strukturno šibkejših, demografsko ogroženih in manj razvitih območij v občini. Prav zaradi trenutnega stanja je treba tem območjem posvetiti posebno pozornost in pomoč ter si prizadevati tudi za pridobitev zunanje pomoči (iz ustreznih strukturnih skladov EU ali drugih mednarodnih virov pomoči), zaradi česar je povezovanje v širše regionalne skupnosti za razvoj občine bistvenega pomena. Na ta način bo mogoče v dolgoročnem obdobju ponovno usposobiti notranje ekonomske in druge potenciale posameznih območij in vzpostaviti uravnotežen razvoj celotne občine.
3. Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja ter razvoj ustrezne infrastrukture
Z razvojem ustrezne (prometne in telekomunikacijske) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnosti do dobrin skupnega pomena, in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij in storitev) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje in širjenje nerazvitih območij, v katerih so / bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. V sedanjih pogojih, ko se tudi v Občini Idrija kažejo težnje po centralizaciji vsakovrstnih dejavnosti in aktivnosti, je treba posebno skrb nameniti podeželskim območjem. Poleg razvoja prometne infrastrukture je treba skrbeti predvsem za izobraževanje in informiranje javnosti.
4. Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje
S tem ciljem zagotavljamo kvaliteto življenja ne le sedanjim, temveč tudi bodočim rodovom. S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je treba zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance v mestih in na podeželju ter naravne in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je treba zagotavljati take posege v prostor, ki so prijazni do človeka in okolja. Preko prenove in razvoja je treba sanirati površine, ki so nasute z rudniško haldo in ob odkopu predstavljajo nevaren odpadek. Z načrtovanjem in spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije je potrebno izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe.
5. Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra
Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra in z njim povezanega načina življenja v širši regiji, ki je osnova kandidature mesta Idrije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Treba je zagotoviti ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki jih je rudarjenje tukaj pustilo, hkrati pa opredeliti tudi način za sanacijo tistih vplivov, ki so povzročili degradacije prostora. Ohranjanje kulturne dediščine hkrati pomeni pomembno podporo razvoju turizma v obsegu, ki je za ta prostor primeren.
6. Ohranjanje narave
Za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine je nujno potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
2 Zasnova prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine
2.1 Usmeritve za razvoj poselitve
Razvoj poselitve v občini izhaja iz omrežja naselij in funkcije naselij v tem omrežju. V skladu s strategijo se poselitev prednostno usmerja v naselje, če imamo razpoložljive površine ali prepoznana območja, potrebna prenove.
Omrežje naselij s funkcijami posameznih naselij in območja razpršene poselitve so prikazana na shematski karti »Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana«. (karta 03)
2.1.1 Opredelitev vloge naselij v omrežju naselij (Karte 01, 03 in 04):
Občinsko središče regionalnega pomena:
– Idrija kot upravno, občinsko in najpomembnejše zaposlitveno središče v občini bo še naprej predstavljala najmočnejši urbani center tudi v širšem, regionalnem pomenu;
– naselji Idrija in Spodnja Idrija je treba povezati v enotno somestje – v funkcijsko povezano urbano aglomeracijo z delitvijo dejavnosti, ki bo imelo vlogo regionalnega središča, kot ga opredeljuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije;
– tako Idrija kot Spodnja Idrija naj ohranita svojo lokalno identiteto in občutek pripadnosti prebivalcev svojemu kraju;
– krepi naj se povezave Spodnje Idrije s Spodnjo Kanomljo.
Pomembnejša lokalna središča:
– skupaj z Godovičem in Črnim Vrhom predstavlja somestje Idrija – Spodnja Idrija ogrodje poselitvenega sistema v občini;
– dosežena stopnja centralnosti se bo prilagajala novim razvojnim trendom, dvigu kakovosti in ravni storitev oskrbnih funkcij; to velja še posebej za Godovič in Črni Vrh (v somestju s Predgrižami), ki predstavljata nova razvojna pola občine;
– skladno z demografskim razvojem občine in regije je treba krepiti vlogo in pomen vseh štirih naselij (Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh); naselja se bodo širila glede na sklop dejavnosti, ki jih imajo in so predvideni v njihovem nadaljnjem razvoju;
Lokalna središča:
– naselja lokalnega pomena v občini (Vojsko, Idrijske Krnice, Zadlog, Vrsnik, Srednja Kanomlja, Spodnja Kanomlja, Zavratec, Dole, Ledine, Predgriže) so pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva; v teh naseljih se bodo poleg kmetijske razvijale tudi ostale dejavnosti (turistične, oskrbne in gospodarske),
– zagotoviti je treba hitrejši razvoj naselij lokalnega pomena v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih je treba z načrtnim usmerjanjem stanovanjske gradnje in novih dejavnosti postopoma zagotoviti višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve, skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč.
Ostala naselja: Čekovnik, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji dol, Korita, Ledinske Krnice, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Spodnji Vrsnik, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Ta naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij. V njih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi.
2.1.2 Usmeritve razvoja omrežja naselij, poselitve in celovite prenove so (karta 03):
– optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin;
– poseljenost v manj dostopnih območjih je treba zagotoviti z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja;
– razvoj poselitve je treba usmerjati v območja naselij;
– zagotoviti je treba uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah, tako da bodo še naprej izražali značilno prepoznavnost posameznih območij v občini;
– ohranjati je treba značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je treba zagotavljati z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali delno komunalno opremljena;
– Idrijo in rudniški kompleks je treba še naprej razvijati kot percepcijsko in kulturno središče občine in širšega zaledja v regiji;
– ostala urbanizirana naselja v občini (Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh) je treba razvijati kot razvojne pole, ki ležijo ob najpomembnejših prometnih smereh;
– Spodnja Idrija se povezuje s Spodnjo in Srednjo Kanomljo;
– s prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih ali neprimernih lokacij) bo zagotovljena večja izkoriščenost in kvalitetnejša raba prostora;
– notranji razvoj naselij bo potekal z ohranjanjem kakovostnih rab in prostorskih struktur ob upoštevanju obstoječih urbanih oblik, arhitekturne, socialne in kulturne različnosti, varnosti bivanja in dela, varstva in razvoja kulturne dediščine ter racionalne rabe naravnih in drugih virov;
– notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin;
– notranji razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami;
– v strnjenih naseljih je potrebno preprečevati razmah poselitve navzven in možen pojav razpršene gradnje;
– prenova posameznih vaških (mestnih) območij se izvaja na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta; v primerih občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, je obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo;
– za vsa območja nove poselitve, večja od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v občinskem prostorskem načrtu, je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN);
– osnovni pogoj za uresničevanje načrtovanega razvoja v naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje zemljišč za gradnjo.
2.1.3 Usmeritve za razvoj območij razpršene poselitve (karti 01 in 03):
– pri posegih v območju razpršene poselitve se je treba praviloma izogibati kakovostnim kmetijskim površinam in gradnjo usmerjati na slabša kmetijska zemljišča ali slabši gozd oziroma gozd v zaraščanju;
– glede na obsežna gozdna območja je na območju razpršene poselitve dopustno posegati tudi v gozdni prostor, vendar le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije;
– individualna stanovanjska gradnja se usmerja ob obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve);
– za potrebe razvoja kmetijstva in gradnje dodatnih stanovanjskih objektov (praviloma za potomce lastnikov obstoječih kmetij) je možno umeščati nove objekte v oddaljenosti do 150 m od obstoječe poselitve;
– gradnja objektov za bivanje v nenačetem ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti več kot 200 m od obstoječe poselitve ni dovoljena;
– gradnjo počitniških objektov je treba usmerjati v območja obstoječih počitniških naselij; gradnja novih počitniških objektov izven območij naselij ni dopustna;
– na območju razpršene poselitve se dovoljujejo tudi objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec;
– dovoljena je gradnja enostavnih objektov, pod pogoji, ki jih narekujejo ustrezni zakoni in podzakonski akti;
– v območjih kulturne dediščine so delne širitve stavbnih zemljišč možne, vendar je ob tem treba ohranjati tipologijo in optimalno širitev stavbnih zemljišč znotraj celka; to pomeni, da izhajamo iz obstoječih pozidanih površin, kamor spadajo stanovanjski objekt in vsi gospodarski objekti, in omogočimo povečavo števila objektov in zazidanih površin največ za 1x. Predvidena širitev pozidave mora biti namenjena samo kmetijski funkciji. V luči varstva KD druge rabe niso primerne.
2.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za kmetijstvo (karta 04):
Površine za razvoj kmetijstva se bodo ohranjale v sedanjem obsegu. Potrebe po novih kmetijskih površinah ni. Posege v prostor je treba v največji možni meri usmerjati izven območij najboljših kmetijskih zemljišč.
2.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za gozdarstvo (karta 04):
Za občino je značilen velik del gozdnih zemljišč. Gospodarsko izkoriščanje gozda se ne izvaja v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom pa je izkoriščanje omejeno. Površine za gozdarstvo ostajajo v istem obsegu, za potrebe razvoja drugih dejavnosti so možne manjše krčitve.
2.4 Usmeritve za razvoj dejavnosti v območjih, pretežno namenjenih razvoju turizma (karta 04):
Nosilno naselje turistično-rekreativnega razvoja v občini bo še naprej Idrija z vso potrebno turistično infrastrukturo in zanimivo tehniško dediščino. Obilo možnosti za razvoj rekreacije v občini nudijo številne naravne danosti. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd.
Kot manjši turistični centri z nekaj turistične in predvsem rekreativne infrastrukture se bodo razvijala naselja Črni Vrh, Lome in Vojsko.
Pomembno je razvijati in spodbujati ponudbo kmečkega turizma tudi na območjih, ki v tovrstno dejavnost še niso vključena.
2.5 Usmeritve za rudarjenje in prostorski razvoj območij oskrbe s kamenimi agregati (karta 04):
Oskrbo občine z mineralnimi surovinami (za gradbeništvo) zagotavljajo obstoječi peskokopi oziroma kamnolomi v območjih mineralnih surovin. V primeru povečanja potreb po mineralnih surovinah je ob predhodnih strokovnih podlagah, ki se jih izvede v skladu s področno zakonodajo, mogoče določiti območja namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
3.1 Temeljne smeri prometnega povezovanja
Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij ter z upoštevanjem varstvenih omejitev. Novogradnja ali posodabljanje obstoječih infrastrukturnih omrežij se izvajata tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji soglasodajalcev.
Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste:
– glavna cesta G2-102 Logatec–Idrija–Tolmin, ki povezuje občino na zahodu s Posočjem, na vzhodu pa z osrednjeslovensko regijo in avtocestnim sistemom;
– regionalna cesta R1-207 Godovič–Ajdovščina, ki povezuje občino s sosednjo Vipavsko dolino, hkrati je to alternativna, najkrajša pot iz Ljubljane v Novo Gorico;
– regionalna cesta R3-610 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija in Pečnik–Žiri, ki na glavno cesto navezuje na eni strani dolino Kanomlje, na drugi strani pa omogoča povezavo do Žirov in proti Gorenjski.
V okviru dograditve regionalnih cest je potrebna izvedba zahodne obvoznice Godoviča, to je prestavitev dela ceste R1-207, v Spodnji Idriji pa se predvideva obvoz starega jedra s predorom. Za izboljšanje razmer na območju naselja Črni Vrh se preveri utemeljenost in možnost umestitve obvoznice, tako da pretok tranzitnega prometa skozi jedro naselja ne bo zmanjševal kakovosti bivanja.
Na cesti R3-610 je potreben nov most čez Idrijco z ustrezno navezavo in predvidena modernizacija.
Na klancu odseka ceste G2-102/1034 je predvidena izgradnja tretjega voznega pasu.
Dopolnitev povezav s sosednjimi regijami je poleg tehničnih izboljšav obstoječega cestnega omrežja v perspektivi možna tudi z gradnjo novih cest s predori v smeri Vipavske in Gorenjske, v koridorjih Idrijska Bela–Ajdovščina ter Spodnja Idrija–Sovodenj.
3.2 Lokalne ceste
Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavni poselitveni in prometni osi Godovič–Idrija in Godovič–Črni Vrh. Na lokalnih cestah se izvedejo posamezne tehnične izboljšave, kot so razširitve vozišča, izravnava krivin, podporni in premostitveni objekti, dograditve hodnikov v naseljih, avtobusna postajališča izven vozišča.
Novogradnja lokalne ceste je potrebna z navezavo vzhodnega dela Črnega Vrha na regionalno cesto.
3.3 Javni promet
Železniških povezav v občini ni. Javni promet predstavlja daljinski in lokalni avtobusni promet.
V Idriji se rekonstruira avtobusna postaja. Dogradijo oziroma izboljšajo se tehnični elementi avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah.
3.4 Mirujoči promet
Stanovanjski, poslovni in javni objekti morajo imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest za stanovalce, obiskovalce in zaposlene na svojem funkcionalnem zemljišču.
Zaradi prostorske utesnjenosti se zgradi parkirne hiše v Idriji v območju avtobusne postaje in ob Lapajnetovi ulici ter v Spodnji Idriji.
3.5 Kolesarski in peš promet
Državno kolesarsko omrežje predstavlja glavna kolesarska pot G3 Kalce–Idrija–Most na Soči, ki jo je v prihodnosti potrebno zgraditi na samostojnem vozišču. Na odseku Marof–Spodnja Idrija se natančen potek trase določi znotraj koridorja predvidene kolesarske poti, tako da bo čim manjši vpliv na varovana območja narave. Pri umeščanju trase v prostor se pozornost nameni obrežni vegetaciji ob Zali in Idrijci. Obrežna vegetacija se ohranja. V strugo vodotokov se na noben način ne posega. Na območju naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij se traso kolesarske poti v čim večji meri predvidi ob cestišču že obstoječih cest.
Najpomembnejše lokalne kolesarske poti so po dolinah Idrijska Bela in Kanomlja ter v smereh Črnega Vrha in Žirov. Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine.
V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce ter kolesarske steze na pomembnejših kolesarskih poteh.
3.6 Letalski promet
Na Črnovrški planoti pri naselju Zadlog se v perspektivi prouči možnosti za ureditev športnega letališča ali vzletišča.
3.7 Oskrba s pitno vodo
Oskrba s pitno vodo pomeni zagotavljanje (črpanje, predpriprava, distribucija) pitne, tehnološke in požarne vode v ustreznih količinah in kakovosti ob hkratnem varovanju in ohranjanju podzemne vode. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju oskrbe s pitno vodo, so:
– zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji;
– zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem prebivalcem v občini, ki se izvaja z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vodovodnega omrežja;
– racionalna raba naravnih virov, ki se izvaja z vzdržno porabo vode in sanacijo izgub na omrežjih;
– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti;
– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se izvaja z usmerjenim opremljanjem zemljišč za gradnjo pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov.
Izhodišče prihodnjega razvoja temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo. Osnovni pogoj za vodooskrbo so kakovostni in izdatni vodni viri, ki se v pretežnem delu nahajajo na območju občine Idrija, na vzhodnem delu pa segajo tudi na območje Občine Logatec. Vodni viri zadoščajo za ustrezno vodooskrbo, treba pa je zagotoviti njihovo zaščito s sedanjimi občinskimi odloki oziroma dolgoročno z državnimi predpisi ter zagotoviti ustrezno kvaliteto vode na izviru.
Javno vodovodno omrežje mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju občine Idrija so naslednji lokalni vodovodni sistemi:
– Idrija in Spodnja Idrija (obstoječa sistema Idrije in Spodnje Idrije se poveže, izvede se podaljšanje do Idrijske Bele in Spodnje Kanomlje);
– Godovič in Črni Vrh (obstoječi sistem Godovič–Zavratec–Dole–Gore se poveže s sistemom Črni Vrh, izvede se podaljšanje do Jeličnega Vrha);
– Ledine–Vrsnik–Korita (obstoječe omrežje);
– Vojsko–Čekovnik (obstoječe omrežje se podaljša do Čekovnika);
– Srednja Kanomlja (načrtovano javno vodovodno omrežje);
– Idrijske Krnice in Masore (načrtovano javno vodovodno omrežje).
Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena dograditvi in povezovanju javnih vodovodnih sistemov ter sanaciji obstoječih javnih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu. Predvidena je nadomestitev vodnega vira Podroteja, tako da se v vodooskrbni sistem vključi vir iz Idrijske Bele.
Na vseh območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan), se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne lokalne vodovodne sisteme.
Vsi objekti, ki se nahajajo na vplivnem območju lokalnih vodovodnih sistemov (200 m od javnega vodovoda), morajo biti priključeni na javni vodovod, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.).
3.8 Odvajanje in čiščenje odpadne vode
Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in transport odpadne in padavinske vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so:
– zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih;
– zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se ga izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji;
– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se ga izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov;
– racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode »in situ«;
– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti;
– varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih področij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode.
Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne sanitarne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih. Tako so obstoječi kanalizacijski sistemi s pripadajočimi čistilnimi napravami urejeni v naslednjih naseljih:
– Idrija (ČN Idrija, obstoječa zmogljivost 4.000 PE, razširitev najmanj na 10.000 PE oziroma skladno s potrebami zagotoviti možnost sprejema blata iz greznic);
– Spodnja Idrija (ČN Spodnja Idrija, zmogljivost 2.000 PE, razširitev sistema po Spodnji Idriji in v Spodnji Kanomlji);
– Godovič (ČN Godovič, obstoječa zmogljivost 500 PE, razširitev na 2.000 PE);
– Mokraška vas (ČN Mokraška vas, zmogljivost 100 PE);
– Marof (načrtovana ČN Marof, zmogljivost 300 PE);
– Črni Vrh (načrtovana ČN Črni Vrh, zmogljivost 1.500 PE).
Obstoječe sisteme je treba delno dograditi, starejše sanirati ter zagotoviti nemoten in ustrezen odtok vode in njeno čiščenje.
Glede na državna izhodišča na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode bo treba v Občini Idrija do leta 2015–2017 zgraditi še naslednje kanalizacijske sisteme s pripadajočimi čistilnimi napravami:
– Srednja Kanomlja
– Ledine
– Govejk
– Zgornji – Spodnji Vrsnik
– Spodnji Zavratec
– Zavratec
– Gore in Dole
– Predgriže.
Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.
Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju kanalizacijskih sistemov (200 m od javnega kanala), morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.).
Za vsa ostala naselja z več kot 50 prebivalci je treba izdelati zasnovo odvajanja in čiščenja odpadne vode za posamezno naselje ter v skladu z ugotovitvami predvideti ali izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema ali dopustiti uporabo individualnih sistemov za čiščenje odpadne vode (kot so nepropustne greznice, male ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija).
Za vsa ostala naselja (kjer ni načrtovanih kanalizacijskih sistemov in je manj kot 50 prebivalcev) se dovoli uporaba individualnih sistemov, kot so nepropustne greznice, male ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija.
3.9 Ravnanje z odpadki
Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, pri čemer je glavno vodilo racionalna raba prostora za zbiranje, obdelavo in predelavo odpadkov ter odlaganje ostankov odpadkov ob zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi:
– stoodstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru;
– vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje;
– povečanje izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in v energetske namene;
– sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen;
– regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov;
– stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov po načelu »povzročitelj plača«.
Zbiranje odpadkov je urejeno prek sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih in zbirnega centra Ljubevč – grapa Grohovt v neposredni bližini nekdanjega odlagališča.
Predelava in odlaganje preostanka odpadkov se ureja na medobčinski oziroma regionalni ravni, saj je za območje občine Idrija predvideno, da bo odlaganje odpadkov potekalo v Občini Nova Gorica na območju Stare Gore.
Odlagališče Raskovec se zapre in rekultivira. Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con itd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov.
Specifičen problem predstavljajo tudi žgalniški odpadki, ki so nastajali v času obratovanja rudnika. Njihovo odlaganje še ni trajno rešeno, zato je treba v okviru sanacije rudnika poiskati dokončno prostorsko rešitev odlaganja.
3.10 Oskrba z zemeljskim plinom
Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom so:
– zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah in plinovodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav in plinovodnega omrežja);
– zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom);
– racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom, prenosnega in distribucijskega omrežja;
– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen;
– izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja;
– zmanjšanje emisij CO(2) (soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva);
– optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev.
Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Idriji je že razvito plinovodno omrežje, ki za energent začasno uporablja utekočinjeni naftni plin.
Načrtovana je gradnja prenosnega plinovoda za zemeljski plin Kalce–Godovič in merilno regulacijske postaje v Godoviču, ki bosta vključena v slovensko prenosno omrežje prek prenosnega plinovoda M3 Vodice–Šempeter. Od MRP Godovič je načrtovana gradnja distribucijskega plinovoda za zemeljski plin do Idrije in po dolini Idrijce do Spodnje Idrije ter gradnja distribucijskega omrežja po naseljih Idrija (dograditev in razširitev), Spodnja Idrija in Godovič (novogradnja).
Priključitev objektov, ki se nahajajo v vplivnem območju plinovodnega omrežja, na plinovodno omrežje je priporočljiva, razen če za ogrevanje uporabljajo obnovljive vire energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija, veter itd). Do izgradnje plinovodnega omrežja v Idriji, Spodnji Idriji in Godoviču se spodbuja uporaba utekočinjenega naftnega plina, v primeru večjih komunalnih ureditev posameznih območij pa je treba ob izgradnji ostale infrastrukture zgraditi tudi plinovodno omrežje.
Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja.
3.11 Oskrba z električno energijo
Cilji na področju oskrbe z električno energijo so:
– zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju občine (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja);
– racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije;
– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen;
– proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov;
– zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah.
Elektroenergetsko omrežje se deli na prenosno in distribucijsko omrežje, pri čemer prenosno omrežje v splošnem povezuje proizvodne vire energije in distribucijska podjetja, distribucijsko omrežje pa oskrbuje neposredne porabnike.
Izhodišče za oskrbo z električno energijo temelji na 110 kV prenosnem omrežju, ki poteka do razdelilne transformatorske postaje Idrija v Spodnji Idriji (RTP 110/20 kV Idrija) po naslednjih nadzemnih daljnovodih:
– DV 110 kV Ajdovščina–Idrija (šifra: D-1113) in
– DV 110 kV Idrija–Cerkno (šifra: D – 1029) ter
– DV 2x110 kV Idrija–Žiri I. in II.,ki je v upravljanju distribucije Elektro Ljubljana.
Distribucijsko omrežje je v upravljanju Elektro Ljubljana (Godovič) in Elektro Primorska (ostali del občine). Stanje oskrbe je zadovoljivo, načrtovane so dograditve oziroma povezave omrežja Godovič–Brda in Ledine–Gore, smiselna pa je še izvedba povezav Kanomlja–Idrija in Črni Vrh–Godovič za rezervno napajanje.
Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini daljnovodnega omrežja.
Na območju občine je podeljenih 14 koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov za proizvodnjo električne energije do 10 MW. Izhodišče bodočega razvoja področja je, da se na zavarovanih območjih gradnja novih HE ne dovoli, možne so le dograditve ali rekonstrukcije obstoječih. Na ostalih vodotokih je gradnja malih HE dovoljena po vnaprejšnji prostorski analizi in soglasju pristojnih služb ter pristojnega občinskega urada.
3. 12 Obnovljivi viri energije
Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se do sprejetja lokalnega energetskega načrta za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta je na območju občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Prenovo naselij ali delov naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.
Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so voda, veter, sončna energija, geotermalna energija in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva.
Učinkovitejša raba energije je zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeliski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO(2) nevtralno).
Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije. Potencial pa v bodoče predstavljajo obnovljivi viri energije, predvsem sončna ter energija iz lesne biomase, za katero je zaledje biomase zaradi obsežnih gozdov razmeroma bogato.
Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih objektov ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.
Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev.
3.13 Elektronske komunikacije
Cilji na področju telekomunikacij so:
– z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem telekomunikacij zagotoviti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe;
– zagotoviti dostopnost univerzalnih telekomunikacijskih storitev vsem na celotnem območju občine po dostopnih cenah;
– zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki telekomunikacijskih storitev;
– umeščati objekte komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega.
Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo telekomunikacijsko omrežje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, omrežje baznih postaj mobilne telefonije, omrežje oddajnikov itd.
Občina načrtuje razvoj širokopasovnega optičnega podzemnega omrežja v vsa večja naselja v občini, da bodo zagotovljeni najboljši pogoji za nadaljnji razvoj komunikacijskih storitev.
Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.).
4 Usmeritve za razvoj v krajini
Za območje občine Idrija je značilen stik dveh velikih naravnogeografskih regiji – Alpskega in Dinarskega sveta, kar se odraža v krajinski pestrosti in najrazličnejših naravnih in ustvarjenih prvinah. Bogata kulturna in naravna dediščina pripomoreta k prepoznavnosti tega območja. Velika kakovost krajine izvira tudi iz dejstva, da relativno veliko ljudi še živi razpršeno po prostoru, tudi po hribovitih in planotastih delih občine in tako ohranja tipičen vzorec poselitve ter kakovostno kulturno krajino.
Za ohranjanje narave, prepoznavnosti in kakovosti krajine ter kulturne dediščine je potrebno predvsem ohranjati poselitvene vzorce, razvijati dopolnilne dejavnosti v podeželskem prostoru, ne posegati v ohranjena naravna območja velike vrednosti ter upoštevati sprejete režime in usmeritve za varstvo kulturne in naravne dediščine.
Na območju pSCI Trnovski gozd je potrebno za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabiti sesalcem prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov), ohranjati sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča netopirjev, ter za osvetljevanje naselij uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila, opremljena s senzorji.
Na osrednjem območju medveda (Zgornja Idrijca in Trnovski gozd) naj se ne dopušča paše drobnice. Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda. Pašniki in čebelnjaki naj bodo ograjeni z električnim pastirjem. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 m in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja).
4.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
4.1.1 Območja za kmetijstvo
Zaradi razgibanega reliefa je v občini malo kmetijskih območij.
Najbolj izrazito kmetijsko območje je Zadloško polje, kjer so največje izravnave in je poleg travnikov tudi nekaj njiv. Sledijo okolica Godoviča, Črnega Vrha, Idrijskega Loga in Ledin. Intenzivnejše pridelovanje se bo še naprej usmerjalo v ta območja, vendar potreb po novih kmetijskih površinah ni. Zaradi majhnega števila kvalitetnih površin je potrebno te še toliko bolj varovati. Zato se bo posege v prostor usmerjalo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Vendar je po drugi strani za ohranjanje teh površin potrebno tudi zagotavljati tamkajšnjim prebivalcem ugodne bivalne pogoje in vire dohodka, zato je izjemoma mogoče posegati tudi na najboljša kmetijska zemljišča, če gre za poseg strateškega pomena za lokalno gospodarstvo. Vendar je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
Drugi del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.m.), kjer je večja nevarnost zaraščanja kmetijskih zemljišč. Tam je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranjanju kmetovanja in izboljšanju pogojev – spodbujati je potrebno razvoj dopolnilnih dejavnosti, novih programov in ohranjanja poselitve.
Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.
V območju kmetijskih zemljišč je treba spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev. V primeru prostorske in prometne utesnjenosti je potrebno omogočiti selitev kmetije pod naslednjimi pogoji:
– prosilec izpolnjuje posebne pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih,
– lega je čim bližje naselja ali zaselka, ob obstoječi cesti in je mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno opremo zemljišča,
– ne bo povzročila vidnega razvrednotenja prostora,
– ne bo povzročila škodljivih vplivov na okolje,
– gradnja ne bo ogrožala naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine,
– gradnja ne bo ogrozila kakovosti naravnih virov ali oteževala kmetijske dejavnosti.
Gradnja novih razvojnih kmetij je možna zunaj poselitvenih območij, če je zagotovljena površina, potrebna za njihov razvoj.
Intenzifikacija pridelave naj poteka v smislu razvoja gojenja kultur v rastlinjakih (tudi na večjih kompleksih ob ustreznih ukrepih varstva narave in ustreznem umeščanju v prostor).
Na obrobju stavbnih zemljišč je kot začasno rabo potrebno urediti površine za ljubiteljsko obdelovanje (vrtički).
4.1.2 Območja za gozdarstvo
Za Občino Idrija je značilen velik delež gozdnih površin, saj spada skoraj v celoti v gozdno ali gozdnato krajino. Velika sklenjena območja naravno ohranjenih gozdov (Trnovski gozd) so ena izmed glavnih prepoznavnih prvin občine.
Najstrožje se varuje gozdne rezervate, kjer so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo stanja.
Strogo bodo varovani tudi varovalni gozdovi, gozdovi z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami in gozdovi s posebnim namenom, v katere se ne bo posegalo. Za neizogibne posege je potrebno pridobiti soglasja Zavoda za gozdove Slovenije.
V ostalih gozdovih se lahko proizvodnja lesa v manjši meri intezificira, saj Občina Idrija svojega gozdno pridelovalnega potenciala ne izkorišča v celoti. Pri tem pa se morajo ohranjati stabilni naravni odnosi.
Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti občine ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Prav tako je dopustna krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti. Na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije je možno v skladu s predvideno dinamiko v naslednjih desetih letih izkrčiti do 7 % gozdne površine.
4.1.3 Območja za turizem
Občina ima velik, deloma še neizkoriščen potencial za razvoj turizma in športno rekreacijskih dejavnosti.
Največja priložnost se odpira s prizadevanji vključitve mesta Idrije z njeno izjemno bogato rudarsko tehniško in kulturno dediščino na Unescov seznam svetovne dediščine. Plan bo konstruktivno prispeval k uresničitvi tega cilja. Razvoj turistične dejavnosti bo pomenil dodatno dobro osnovo za širitev drugih dejavnosti, zlasti storitvenih. Povečanje kritične mase uporabnikov storitev bo pripomoglo k preboju na številnih področjih, od gostinstva pa vse do športa in kulture. V Idriji se tako predvideva ureditev novega hotela na območju jaška Kajzer ter dodatne ureditve zelenih površin. Na voljo so ogledi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, vendar pa je opaziti pomanjkanje ostale ponudbe, ki bi dopolnila in tako oblikovala bolj celovit turistični proizvod, zanimiv za širši segment gostov.
Obilo možnosti za rekreacijo nudijo naravne danosti, ki jih na območju občine ne manjka. Pomembni so gozdovi v okolici naselij ter zavarovana območja, ki pa se bodo v prihodnosti, ob razglasitvi Regijskega parka Trnovski gozd, še povečala. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd.
Občina bo poleg Idrije in krajinskega parka spodbujala razvoj turizma tudi v ostalih predelih občine. Največji potencial imajo predvsem naslednja območja:
– Črni Vrh z obstoječim smučiščem, kolesarskimi potmi in naravnimi danostmi, kulturno dediščino ter tradicijo v turizmu;
– Vojsko kot športno-rekreacijski center za zimske športe in izhodišče za ostale dejavnosti, ki se lahko izvajajo vse leto (pohodništvo, kolesarjenje ...), ohranjanje in spodbujanje šolskega turizma;
– Ledinska planota s svojo kvalitetno in prepoznavno krajino ter bogato kulturno in naravno dediščino;
– Krniška planota z romarskim turizmom, v navezavi z Oblakovim Vrhom in Vojskarsko planoto;
– Čekovnik;
– Lome s smučarskim centrom Javornik ter kolesarskimi in peš potmi.
Vzdrževati in urejati je treba prostore in objekte za planinarjenje, ki predstavlja množično obliko rekreacije v občini, in širiti oblike rekreacije, ki se lahko izvajajo v vseh letnih časih, za katere so v Občini Idrija dobri naravni pogoji.
Obstaja veliko pomanjkanje urejenih atraktivnih in varnih samostojnih cestnih kolesarskih poti, kar se bo izboljšalo z izgradnjo samostojne kolesarske povezave med Idrijo in Spodnjo Idrijo.
Ribolov je eden glavnih potencialov za razvoj turizma. Spodbujati je potrebno urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev.
Dopolniti je potrebno ponudbo jahalnega športa, posebej na Ledinski, Črnovrški in Vojskarski planoti, saj so zaradi razgibanosti podeželja in naravnih znamenitosti v neposredni bližini zelo primerne za razvoj tega športa in z njim povezane ponudbe.
Poleg razvoja pohodništva, učnih in izobraževalnih poti, zimsko-športnih dejavnosti (tek na smučeh, smučanje, sankanje, krpljanje, itd), kolesarjenja in drugih dejavnosti je potrebno v občini povečati prenočitvene kapacitete. Zato bodo poleg ureditve hotela v Idriji spodbujane prenočitve kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, urejanja kampov in podobno. Poglavitni trend je sedaj aktivna udeležba turista, zato bi bilo ponudbo potrebno dopolniti s številnimi atraktivnimi aktivnostmi in jih ponuditi v obliki programov, ki bi bili zanimivi za individualne obiskovalce ali pa za nadaljnjo distribucijo raznih turističnih agencij.
V predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo divjadi.
Ker so območja turizma in rekreacije v večini hkrati tudi območja kulturne dediščine, območja ohranjanje narave oziroma območja posebnih prepoznavnosti krajine, se v ta območja s posegi, ki bi jih bistveno spremenili, načeloma ne posega in se jih kot take varuje.
4.1.4 Usmeritve za razvoj Krajinskega parka Zgornja Idrijca
V Krajinskem parku Zgornja Idrijca je potrebno urediti prometni režim tako, da bo večji poudarek na kolesarstvu in pohodništvu in manjši na avtomobilskemu prometu.
Krajinski park naj povezuje krožna pot, ki poteka po dolinah rek Belce in Idrijce z navezavami v smeri Trnovskega gozda in Vipavske doline, Idrijsko-Cerkljanskega hribovja ter mesta Idrija. Pot je prvenstveno namenjena kolesarjenju in drugim oblikam turizma (izleti, pohodništvo) ter povezuje različne točke oziroma zanimivosti v parku, kot so območja in enote varstva narave ter kulturne dediščine. Osebni avtomobilski promet naj se v čim večji meri ustavlja na vstopni točki pri Podroteji, kjer se uredi info-center s parkirišči in prostorom za avtodome. Obiskovalcem z osebnim vozilom naj se zaračunava vstopnino. Spodbuja naj se obisk parka peš ali s kolesom brez vstopnine. Pri Lajštu in ostalih atraktivnih točkah na območju parka, razen ob Divjem jezeru, se uredijo lesene kolesarnice. Pri vstopni točki pri Podroteji se uredi tudi izposojevalnico koles.
Pomembna programska točka v parku je kopališče Lajšt z obogatenim in nadgrajenim kopalnim, rekreativnim in športnim programom. Ob kopališču se načrtuje tudi nov objekt s ponudbo za potrebe kopališča in šotorišče v manjšem obsegu.
Ob Divjem jezeru naj se v sklopu prometne ureditve uredi obračališče za turistične avtobuse brez širitve ceste. Avtobus naj potnike odloži na obračališču in jih počaka na parkirišču pri Podroteji ter se kasneje vrne nazaj.
V sklopu Geoparka naj se ob geoloških znamenitostih uredi manjše zunanje ureditve s počivališči, razgledišča ter nove poti, ki se navezujejo na obstoječe poti in jih povezujejo z geološkimi znamenitostmi.
4.1.5 Območja mineralnih surovin
V občini je pet pridobivalnih prostorov, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin:
– Godovič – Šebalk
– Idrijski log – Koševnik
– Vojsko – Mrzla Rupa
– Jelični Vrh – Zala
– Zadlog – Kresni grič
Za vse peskokope oziroma kamnolome, ki so predvideni za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin po pogojih iz prostorskih izvedbenih aktov, se izvaja sanacija sočasno s pridobivanjem.
Pri sanaciji nelegalnih kopov morajo lastniki zemljišč izvesti ustrezno sanacijo degradiranih površin, ki naj zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter ponovno vzpostavi krajinske kvalitete prostora, in urediti vpis v prostorske dokumente. Namenska raba po sanaciji postane prvotna raba, razen v primeru sanacije za namen stavbnih zemljišč, za katero je potrebna sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče po zakonskem postopku. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
Pri opredelitvi lokacij je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.
Sanacija območja rudnika živega srebra naj se še nadalje izvaja. Območje sanacije se naj v prihodnje nameni potrebam razvoja Idrije (stanovanja in ostale mestotvorne funkcije).
4.1.6 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Idrija predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, erozije, zemeljskih ali snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Za morebitne posege na ta območja je potrebno pridobiti geomehansko oziroma geotektonsko presojo.
V Občini Idrija so značilne katastrofalne poplave na Idrijci in pritoku Kanomljica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Idrije, Spodnje Idrije, Srednje in Spodnje Kanomlje.
Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ni dovoljeno.
Graditev na poplavnih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.
Za povečanje požarne varnosti v Občini Idrija, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja.
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Idrija so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine;
– zbirna mesta za reševalne ekipe: enote za prvo pomoč – Območno združenje Rdečega križa Idrija (Lapajnetova 47), enote za iskanje in reševanje – Gasilski dom Idrija (Vojkova 2a);
– heliodrom: Mestni stadion Idrija;
– pokopališča: na obstoječih pokopališčih Idrija, Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh in Planina na Vojskem je možna širitev;
– pokopališče v primeru množičnih nesreč se zagotovi: na odlagališču Ljubevč;
– pokopališče za živali: na odlagališču Ljubevč;
– deponija ruševin: območje skladiščenja in predelave gradbenih odpadkov Ljubevč, površine obstoječe sanitarne deponije med cesto in vodotokom Ljubevščica (na trasi od Idrije do sanitarne deponije Ljubevč);
– sanitetna sprejemališča: športni center Modra dvorana v Idriji in telovadnica v Osnovni šoli v Spodnji Idriji;
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: Idrija – parkirišče za mestnim stadionom in parkirišče pred Kolektorjem, Spodnja Idrija – parkirišče nasproti Rotomatike;
– zbirna mesta za materialno pomoč: igrišče Osnovne šole v Idriji;
– zbirna mesta za tuje pomoči: pred gasilskim domom v Idriji;
– dekontaminacijska postaja: parkirišče za mestnim stadionom Idrija;
– lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Mejca in travnik v Ljubevču.
4.1.7 Območja za potrebe obrambe
V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Planinca, ki je primarno območje komunikacijske infrastrukture. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
4.2 Posebna območja in prvine prepoznavnosti krajine v Občini Idrija
Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, celki s kmetijskimi gospodarstvi), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).
Posebna kulturna in simbolna prepoznavnost določenega območja temelji na prisotnosti in gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti. V Občini Idrija so naslednja posebna območja prepoznavnosti:
a. Območja nacionalne prepoznavnosti
– Območje Idrije – tehniška dediščina (rudnik, tehniški muzej), avtohtona stavbna dediščina, ohranjanje tradicije (čipke), kulinarika ter druga kulturna dediščina.
b. Območja regionalne prepoznavnosti
– Zgornja Idrijca (KP) – tehnična kulturna dediščine (klavže, Rake, itd.), naravni spomenik Divje jezero, izredna naravna ohranjenost;
– Trnovski gozd (predlagani RP) – velike ohranjene strnjene gozdne površine.
c. Območja lokalne prepoznavnosti
– Ledinska planota – kraška planota na meji med predalpskim in kraškim svetom, razgiban svet, s slemen panoramski razgledi na vse strani. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, kraški pojavi) in kulturne dediščine (vas Ledine, arheološka območja, domačije, cerkvi, šola, znamenja) ter značilnih elementov kulturne krajine (visokodebelni sadovnjaki ob naseljih in na pobočjih, njive in vrtički v vrtačah, kozolci, znamenja z drevesi v odprti kmetijski krajini).
– Črnovrška planota – visoka kraška planota s suhimi kraškimi polji in uvalami. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, brezna, vrtače, kraški pojavi) in kulturne dediščine (gručasto naselje Črni Vrh, več domačij, hiš, cerkev, kapele, znamenja, križi) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina v suhih dolinah obdana z gozdom (pašniki, travniki, vrtače, brezna).
– Vojskarska planota – visoka kraška planota z menjavanjem kraškega in nekraškega sveta. Na območju je več prvin naravne in kulturne dediščine (arheološko območje, več domačij, hiš, šola, klavže, cerkev, znamenja, partizanska bolnišnica, tiskarna, partizansko pokopališče) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina na planotah obdana z gozdom, kmetijska krajina na pobočjih in slemenih obdana z gozdom – celek).
Prepoznavnost krajin se zagotavlja z ohranjanjem prepoznavnih krajinskih vzorcev, kar je možno z aktivnim varstvom in ohranjanjem poselitve na tem prostoru.
Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini (obsežni gozdovi na območju Visokega krasa in Idrijskega hribovja, položnejša prisojna pobočja in terase v hribovju ter uravnani predeli kraških planot, kjer se prepletajo travniške, pašniške in gozdne površine, mokrišča ob vodotokih, tekoče in stoječe vode in kraško podzemlje) je treba zagotavljati ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
4.3 Območja ohranjanja narave
Pri izdelavi izvedbenih aktov je potrebno upoštevati sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene smernice so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta.
Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja.
Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
Ohranjanje narave bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bodo območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot potencial in kot element varstva. Na območju občine Idrija so naslednja pomembnejša območja ohranjanja narave:
– zavarovana območja: – Krajinski park Zgornja Idrijca, znotraj katerega je več posameznih varovanih območij; naravni rezervat Bukov vrh, naravni spomeniki Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom; naravni spomenik Kačja smreka, naravni spomeniki v Gorenji Kanomlji: Izvir v bližini Šinkovčeve žage in jama nad izvirom, Ponor s sotesko v Klamah, Slap na Klavžarici, Studenčkova jama, naravni spomenik Govškarca, naravni spomenik Jelenk, naravni spomenik Habečkovo brezno, naravni spomenik Ukovnik. Za zavarovanje je predlagan regijski park Trnovski gozd;
– ekološko pomembna območja: Divje jezero, Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Studenec pod Vojskarsko planoto, Trebuša, Trnovski gozd in Nanos, Zgornja Idrijca ter jame: Jama na Pucovem kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik (jama);
– posebna varstvena območja (Natura 2000): Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Studenec izvir – izliv v Kanomljico (pod Vojskarsko planoto), Trnovski gozd, Trnovski gozd – Nanos ter jam: Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik;
– naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena: Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Površinsko večje naravne vrednote so: Idrijca s pritoki, Javornik, Kanji Dol, Kanomeljsko trojno tektonsko okno, Kanomljica s pritoki, Dolina Klavžarice, Spodnje Lome – Podjesen – kras, Strug, Strug – tektonsko okno. Na območju je tudi večje število zavarovanih jam in brezen;
– območja pričakovanih naravnih vrednot – geoloških in geomorfoloških naravnih pojavov: Idrijska prelomna cona, Karbonati in Visoki kras.
Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
5. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
Stavbna zemljišča se določi z namensko rabo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Določi se jih na digitalnem katastrskem načrtu, zato je tudi natančnost njihove določitve ekvivalentna natančnosti digitalnega zemljiškega katastra. Če stanja v naravi iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta ni možno nedvoumno določiti, je potrebno za taka stavbna zemljišča določiti stanje stavbnega zemljišča v naravi.
Kmetijska, gozdna, vodna zemljišča znotraj urbanističnih zasnov niso zazidljiva. Posegi v območja zelenih površin so možni le v skladu z merili in pogoji, ki so predpisani v občinskem prostorskem načrtu. Podrobnejša namenska raba je izdelana v skladu s področnimi predpisi in je praviloma določena na parcelo natančno.
Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč, določenih v občinskem prostorskem načrtu.
Kmetijska zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj kmetijstva in ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Razvrsti se jih v območja najboljših kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč. Najboljša kmetijska zemljišča se varuje pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri obdeluje in poskuša preprečiti njihovo zaraščanje. Posegi v prostor se usmerjajo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča naj se oblikujejo v obdelovalne komplekse, ki omogočajo racionalno kmetijsko rabo. Menjava zemljišč, zaokroževanje, oddajanje v najem naj bodo vzpodbudni mehanizmi za racionalno upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati objekte za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti, če je to točno določeno v občinskem prostorskem načrtu.
Gozdna zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj gozdarstva in ohranjanja naravnega bogastva. Posegi v gozdni prostor in še posebej v varstvene kategorije gozdov so dovoljeni izključno s soglasjem pristojne službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razraščanju gozdnih površin in slabljenju pestrosti kulturne krajine. Kjer je le možno, naj se poselitev usmerja namesto na najboljša kmetijska zemljišča raje na slabši gozd ali na območja zaraščanja.
V Občini Idrija so kot vodna zemljišča določeni vodotoki Idrijce, Nikove, Kanomljice in Belce. Poseganje v vodna zemljišča in obvodni prostor ni dovoljeno. Za vsak poseg v vodni in obvodni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Med celinske vode spadata Divje jezero in Šebalk.
6. Koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh
Prostorski razvoj naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh se izvaja na podlagi urbanističnih načrtov. Območje urbanističnih načrtov obsegajo območja urbanih središč, ki jih določajo površine strnjene gradnje, to so območja strjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, zemljišča predvidena za notranji razvoj, ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja.
Za vsa območja urbanističnih načrtov je bil pripravljen časovni okvir izvedbe, ki ga opredeljuje faznost izvedbe. V prvi fazi se bo izvajalo vse kar je predvideno v izvedbenem delu OPN Idrija sprejetim 2011. Naslednje faze so opredeljene le v urbanističnih načrtih in v strateškem delu OPN. Do izvajanja naslednjih faz bo prišlo, ko se bodo za to izkazale razvojne potrebe in možnosti realizacije.
6.1 Idrija
Idrija je občinsko in regionalno središče z gravitacijskim zaledjem celotne občine, kakor tudi Cerkljanskega in delno Žirovskega hribovja.
6.1.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja
Idrija se mora razvijati kot močno regionalno, upravno in kulturno središče. V starem mestnem jedru Idrije lociramo zlasti tiste dejavnosti, ki skupaj tvorijo kulturen, human mestni ambient in ustvarjajo turistično, kulturno, upravno in deloma specializirano trgovsko središče. Zato naj bodo tu zlasti: uprava, denarne ustanove, kultura (muzeji – grad, Antonijev rov, galerije, staro gledališče, knjižnica), šolstvo (gimnazija, čipkarska in glasbena šola), specializirana trgovina in gostinstvo, turistične agencije, specializirana uslužna obrt itd., kombinirano z javnimi mestnimi prostori in s kakovostno prenovljenimi stanovanji. Staro mestno jedro mora ohranjati visoko ambientalno vrednost. Varuje naj se zgodovinski značaj mesta, podobe stavb in njihovi gabariti, oblike strešne kritine in druge pomembne arhitekturne detajle. Pomembno je ohranjati tlorisno zasnovo stavb in odnose med objekti. Vodilo razvoja naj bo notranji razvoj in prenova obstoječega stavbnega fonda po načelih ohranjanja stavbne dediščine z možnostjo izgradnje nadomestnih objektov in dopolnjevanje obstoječih grajenih struktur tako, da se ohranjajo varovane vrednote kulturne dediščine.
Znotraj mesta se naj ustvari sistem povezovanja centralnih in storitvenih dejavnosti, ki naj poteka vse od starega mestnega jedra do novih območij načrtovanih centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce, novo načrtovanega turističnega kompleksa Nad Mejco in že oblikovanega nakupovalnega središča Pri Likarici (Mercator, Tuš). Ustvarja se naj vidna in funkcionalna povezava, ki jo dopolnjujejo prometne, peš in kolesarske povezave.
Na obrobju starega jedra naj bodo tiste funkcije in dejavnosti, ki podpirajo in omogočajo funkcioniranje in utrip starega dela mesta, pa tudi mesta kot celote: prenovljena avtobusna postaja in parkirna hiša, pošta, trgovine, osnovna šola, vrtec, dijaški dom, prezentacija tehnične dediščine (jašek Frančiške).
Novo območje centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce je predvideno za zdravstveni dom in dom starejših občanov, na območju Ute pa tudi varovana stanovanja. V višjih nadstropjih zgradb naj bodo stanovanja.
Specializirane trgovine, ki zahtevajo ustrezno zmogljiv prometni dostop (trgovine gradbenega materiala, vozil, pohištva, bele tehnike), so še naprej ob Gregorčičevi in Vojkovi, zlasti ob glavni cesti med Idrijo in Spodnjo Idrijo.
Novo nakupovalno središče Pri Likarici naj se v okviru prostorskih možnosti dopolnjuje.
V mestu Idrija je nujno zagotoviti nove stanovanjske površine. Do sedaj je bilo možno le zapolnjevanje obstoječe gradbene strukture, kar pa ne odraža potreb po razvoju in potrebah lokalnega prebivalstva. Ob zmernih zgostitvah in zaokrožitvah urbanega tkiva se iščejo nove stanovanjske površine. Te so predvidene predvsem na območju Vrh Zelj, ob Vojskarski ulici, nad Grapo, na Luži, območje Faletovše. Kot potencialna lokacija za večji stanovanjski kompleks se v kasnejši fazi lahko prouči tudi območje na izravnavi nad kmetijo Kobal. Na območjih Vrh Zelj, Vojskarska, Faletovše je predlagana izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Stare rudarske kolonije (ob Rudarski ulici) naj se prenovijo v skladu z načeli varstva stavbne dediščine.
Industrija naj še naprej ostaja temelj napredka in gospodarske uspešnosti tako mesta kot občine. Glede na vplive na okolje je obstoječa industrija primerna (čista, nehrupna) in perspektivna zaradi visokega deleža znanja, vlaganja v razvoj in visoke tehnologije. Zato ji moramo nuditi tudi v urbanističnem oziru vse pogoje za uspešno delovanje in razvoj (kamionski dovoz, plinifikacija, javni promet, lokacije za razširitve, iskanje primernega sejemskega prostora in razstavno-informacijski center idrijske industrije). Industrijska cona se na severu razširi (na desnem bregu Idrijce) do čistilne naprave. Manjše proizvodno območje je še v Cegovnici (med potokom in Partizansko ulico) in vzdolž potoka vse do deponije. Območje Cegovnica je potrebno ustrezno sanirati, narediti potrebne izravnave, komunalno opremiti in varovati obstoječi vodotok. Območje drobnega gospodarstva je na »Prejnuti«. Večje razvojne površine za industrijo v Idriji težko zagotovimo, zato je nujna povezava s Spodnjo Idrijo in predvsem z Godovičem, kjer je predvidena večja industrijsko obrtna cona.
Še naprej se ohranjajo območja gozdov na obrobju Idrije, občutek naravnega okolja pa dodajata še vodotoka Idrijca in Nikova. Ohranjata se večji parkovni ureditvi v mestu (park ob Mestnem trgu in ob novi cerkvi). Pomemben za mestno podobo je Rožni hrib s cerkvico sv. Antona in Kalvarijo, ki mu namenjamo vlogo mestnega parka in mora postati sprehajalna destinacija za meščane.
Samotne kmetije, kot so Smukovše, Pri Polancu in tudi Pri Kobalu se ohranjajo in tvorijo mehak prehod v kmetijsko kulturno krajino.
Območje pokopališča je del »zelenega sistema« mesta. Ob pokopališču naj se ohranja gozdni rob iz estetskih razlogov in kot rezervne površine za širjenje pokopališča.
Območje »sanacije« se ohranja v primerni rabi do popolne sanacije (sanacija rudnika živega srebra). V urbanističnem načrtu je to območje predvideno kot potencialno razvojno območje Idrije. Po izvedeni sanaciji se izdela celovit načrt ureditve glede na potrebe Idrije in občine.
6.1.2 Koncept prometnega omrežja
Prometna dostopnost Idrije je omejena glede na naravnogeografske pogoje. Je relativno oddaljena od vseh ostalih občinskih središč (Tolmin, Logatec, Ajdovščina, Žiri ...) in nima železniške povezave. Obstoječa glavna cesta skozi Idrijo iz smeri Spodnje Idrije proti Godoviču je ustrezna. Idrija je opremljena z avtobusno postajo, ki bi jo zaradi velikega regionalnega pomena lahko obnovili in razširili. Ob postaji oziroma na obrobju mestnega jedra predlagamo izgradnjo manjše parkirne hiše (med Vodnikovo in Prešernovo).
Promet v starem mestnem jedru naj se omeji. Oblikuje naj se peš cona (delno že uveljavljena) in ob obstoječih zagotovijo še dodatne parkirne površine (Barbare). Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore ...). Če je mogoče, naj se trg sv. Ahaca, kjer je trenutno večje parkirišče, nameni kot del mestnega jedra in poišče nadomestne parkirne površine na platoju Barbara.
Parkirne površine naj bodo ob avtobusni postaji, v Barbarah, ob domu upokojencev, v novem nakupovalnem centru, ob stadionu, pokopališču itd. Na trgu sv. Ahacija naj se sčasoma ukinejo. V industrijski coni Halda in Cegovnica naj se uredijo ustrezna parkirišča za tovornjake.
Kolesarski promet naj dobi večji pomen. S kolesarsko stezo naj se povežeta Idrija in Spodnja Idrija. Kolesarska steza naj bo od Marofa do Idrije ločena od obremenjene prometne ceste Spodnja Idrija–Idrija. Kolesarska povezava naj se nato nadaljuje do Mejce in stadiona po levem, nato pa čez novi most po desnem bregu reke Idrijce, nato se poišče ustrezno povezavo vse do KP Zgornja Idrijca.
V strnjenih naseljih je potrebno ob glavnih, povezovalnih in zbirnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo ter kolesarske steze ali vsaj kolesarske površine z vidnimi znamenji. Gradnja kolesarskih poti je možna v sklopu obstoječih oziroma načrtovanih prometnic ali ločeno od njih. Če je mogoče, naj bodo kolesarske poti čim bolj ločene od večjih prometnic.
Peš promet naj se smiselno povezuje s kolesarskim prometom, kjer je to mogoče. Predvsem reka Idrijca je atraktivna in ambientalno privlačna za ureditev sprehajalne in rekreacijske poti, ki bi jo tudi bilo smiselno nadaljevati vse do Idrijske Bele. Pomembna peš pot je proti sv. Antonu in naprej do psihiatrične bolnišnice in proti kmetiji Kobal, katero ohranjamo. Zaradi oblikovanje novega centra nad Mejco dobita pomembno funkcijo peš in kolesarska povezava Prešernova in Vodnikova ulica. Mestni center naj bo s posebnim režimom oblikovan kot peš cona.
Pri urejanju obstoječih oziroma pri oblikovanju novih prometnih poti naj bo posvečena skrb tudi invalidskim in otroškim vozičkom.
6.1.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja
Idrija je pomembno območje kulturne dediščine, zato je pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju v mestu ohranjanje in negovanje identitete rudarskega mesta ključno. Staro mestno jedro se tako oblikuje strogo po načelih varstva kulturne dediščine. Načeloma se ohranja grajena struktura, kjer mestni ambienti niso ustvarjeni, se jih po potrebi dopolnjuje z novimi objekti. Za ožje območje je bil izveden javni natečaj, katerega rezultati se upoštevajo pri izdelavi OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo.
Pri usmerjanju urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja se upošteva staro mestno jedro Idrija – Mestno jedro (EŠD 182) z vplivnim območjem. V območju je potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. V območju je treba pristopiti k celoviti prenovi in za posege v celotno spomeniško območje predvideti strokovne podlage, vključno s konservatorskim načrtom za prenovo. Zaradi potrebnosti celovite prenove območja kulturnega spomenika na vseh območjih, ki ležijo blizu starega jedra in so vidno izpostavljena, je tako arhitekturno oblikovanje podrejeno varstvu kulturne dediščine. Svobodnejše arhitekturno oblikovanje je možno na območjih, ki vidno niso izpostavljena, to pa so predvsem dolina Nikove in pritokov (gorvodno od starega jedra), del območja za bolnišnico in kmetijo Kobal, Mejca, Cegovnica, Ljubevč ter območja v dolini Idrijce proti Spodnji Idriji.
Prednostno se ohranjajo in poudarjajo vedute na največje zgodovinske spomenike v mestu, to so grad Gewerkenegg, čipkarska šola, občina, Antonijev rov, pa tudi ostale dominante, predvsem cerkev sv. Antona s križevim potom ter bolnišnica.
Območje mestnega središča med starim jedrom in reko Idrijco se, predvsem vzdolž glavne povezave (Lapajnetova ulica), ureja kompleksno, možna je izgradnja pomembnejših objektov, ki so tudi arhitekturno ambicioznejši.
V stanovanjskih območjih se varuje predvsem tipološka enotnost, kjer obstaja.
6.1.4 Koncept zelenega sistema naselja
Osrednje parkovno-rekreacijsko območje Idrije predstavlja Mejca v povezavi z Rakami (vhodni del v Krajinskem parku Zgornja Idrijca), nogometnim stadionom in pokopališčem. Območje je živahno, polno uporabnikov in dobra kombinacija različnih, a sorodnih rab (aktiven šport, sprostitev, otroška igra, opazovanje narave, obiskovanje pokopališča). Ta prostor je hkrati edini del znotraj Idrije, kjer struga Idrijce ni ukleščena med prometnimi in proizvodnimi površinami. Pomembno je, da ta prostor kot glavna kvaliteta zelenih površin in odprtega prostora ostane odprt, nepozidan in ohrani značaj zelenih površin v največji mogoči meri.
Nadaljnji razvoj območja Mejce bo predvsem v povezavi z ureditvijo hotela na nekdanjem rudniškem kompleksu Kajzer. Poleg tega je potrebno območje še naprej dopolnjevati z rekreacijsko in turistično infrastrukturo (proga za tek na smučeh, park za rolkanje in rolanje itd.). Oblikovno naj območje ohranja svoj značaj, ki z vključitvijo posameznih industrijskih elementov v parkovno ureditev priča o industrijski dediščini tega prostora. Pot ob Rakah (vstopni del v KP Zgornja Idrijca) se dopolni s postavitvijo klopi. Otroško igrišče se lahko razširi in bolj centralno uredi ter z zeleno bariero bolj zaščiti pred prometno cesto, ki je sicer na drugi strani reke. Ekološka in vizualna povezava z območjem Barbar se lahko dopolni tudi s fizično povezavo za uporabnike v obliki poti. Tako bi dobili programsko povezan zeleni sistem z direktnim dostopom iz centralnega dela naselja.
Druga pomembna zelena površina je grič s cerkvijo sv. Antona, najbolj izpostavljena prostorska dominanta Idrije, ki jo je potrebno varovati pred posegi in zaraščanjem na južnem pobočju. Območje sicer nima tako velike uporabne vrednosti kot območje Mejce, tu se odvijajo predvsem pasivne oblike rekreacije. Pomembno je tudi kot zeleno zaledje psihiatrične bolnišnice. Z boljšo povezavo med centralnim delom ali vsaj jasnimi oznakami bi se njen pomen kot rekreacijske površine in turistične točke okrepil.
Vsi zeleni klini se morajo ohranjati, v primeru širjenja naselja pa ustvarjati nove (puščati je potrebno del naravne strnjene vegetacije, zagotavljati dovolj velik del raščenih zelenih površin med objekti).
Na vzhodnem, osrednjem in južnem delu Idrije sta delež in kvaliteta zelenih površin zadovoljiva, kar pa bi težko rekli za zahodni del, kjer so največja stanovanjska območja. Tu namreč pogrešamo manjše skupne zelene površine, ki bi služile okoliškim prebivalcem. Priložnost za ureditev novih parkovnih površin bi bila pri širjenju naselja na območju Riž in Grape. Te zelene površine z manjšimi športnimi igrišči in otroškim igriščem bi hkrati služile ohranjanju stika z rekreacijskim zaledjem Idrije – okoliškimi gozdovi.
6.1.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo
Zaradi centralne in upravne funkcije naselja se celotno območje opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Idrije. Načrtovana je povezava z vodovodnim sistemom Spodnje Idrije. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Idrija med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Idrije je že zgrajen kanalizacijski sistem, ki ga je treba dograditi (predvsem jugozahodni del Idrije) in delno sanirati (preprečevanje vtoka zalednih voda). Del kanalizacijskega sistema je mešanega sistema, ki se ohranja, nekatere novogradnje, ki se vežejo na mešani sistem, prav tako ostajajo v mešanem sistemu. Preostali del je izveden oziroma se izvede v ločenem sistemu. ČN Idrija se razširi do 10.000 PE. Na območju Mokraške vasi je urejen lokalni kanalizacijski sistem, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje s pripadajočo ČN. Na območju Marofa je urejen lokalni kanalizacijski sistem, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje, načrtovana je še novogradnja pripadajoče ČN. Območje ČN je praviloma območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega kanala in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.
Na območju nekdanjega odlagališča Ljubevč – grapa Grohovt se uredi zbirni center za odpadke, v neposredni bližini je v gospodarski coni možna ureditev dejavnosti za ravnanje oziroma predelavo gradbenih odpadkov. Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.
Celotno območje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je izgradnja prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič, MRP Godovič ter napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. Plinovodno omrežje se dogradi, do izgradnje plinovodnega omrežja se v sistemu uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za vse objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …), je priključitev na plinovodno omrežje priporočljiva. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Idrija pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplotne električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.
Na celotnem območju Idrije se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).
6.1.6 Koncept podrobnejše namenske rabe
Podrobnejša namenska raba je narejena v skladu s področnimi predpisi. Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.
Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN). Načrtovane enote/podenote se v OPN podrobneje razdelajo z merili in pogoji.
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| Enota |Podenota |Podrobnejša | Način |Časovni okvir|
| | |namenska raba |urejanja | izvedbe |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_1 |ID_1/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_1/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_1/3_IGs |Gospodarske cone,| OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_1/4_IGs |Gospodarske cone,| OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_1/5_E |Energetska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_1/6_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_2 |ID_2/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/5_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/6_IG |Gospodarske cone | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_2/7_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_3 |ID_3/1_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_3/2_IG |Gospodarske cone | OPN | 1. faza |
| | | | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_3/3_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_4 |ID_4_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_5 |ID_5/1_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_5/2_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_5/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_6 |ID_6/1_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_6/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_7 |ID_7_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_8 |ID_8/1_SSe |Stanovanjske | OPPN | naslednje |
| | |površine za eno | | faze |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_8/2_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_8/3_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_9 |ID_9/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_9/2_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_9/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_10 |ID_10/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_10/2_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_10/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_10/4_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_10/5_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_11 |ID_11/1_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_11/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_12 |ID_12/1_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_12/2_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_12/3_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_12/4_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_13 |ID_13_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_14 |ID_14/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_14/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_14/3_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_15 |ID_15/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_15/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_15/3_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_16 |ID_16/1_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_16/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_17 |ID_17_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_18 |ID_18/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_18/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_18/3_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_18/4_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_18/5_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_19 |ID_19_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_20 |ID_20/1_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_20/2_ZP |Parki | OPPN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_21 |ID_21/1_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/2_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/5_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/6_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/7_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_21/8_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_22 |ID_22_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_23 |ID_23/1_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_23/2_ZD |Druge urejene | OPPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_23/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_24 |ID_24/1_G |Območja gozdov | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_24/2_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_25 |ID_25/1_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_26 |ID_26/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_26/2_E |Energetska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_27 |ID_27_ZS |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_28 |ID_28/1_BT |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |turizem | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_28/2_VIk |Vodna | OPPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
| | |Kamšt | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_28/3_ZD |Druge urejene | OPPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_28/4_ZS |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_28/5_ZS |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_29 |ID_29/1_ZD |Druge urejene | OPN |del 1. faza, |
| | |zelene površine | |del naslednje|
| | | | | faze |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/5_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/6_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/7_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/8_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/9_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/10_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/11_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/12_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/13_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/14_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/15_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/16_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/19_G |Območja gozdov | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/19_G |Območja gozdov | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/20_ZS |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_29/21_A |Površine | OPN | 1. faza |
| | |razpršene | | |
| | |poselitve | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_30 |ID_30_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_31 |ID_31/1_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_31/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_31/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_31/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_31/5_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_31/6_G |Območja gozdov | OPN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_32 |ID_32_O |Okoljska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_33 |ID_33/1_IP |Površine za | ZN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_33/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_33/3_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_33/4_G |Območja gozdov | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_33/5_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_34 |ID_34_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_35 |ID_35/1_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_35/2_IGs |Gospodarske cone,| OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_35/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_35/4_CU |Osrednja območja | OLN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_36 |ID_36/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_36/2_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_36/3_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_37 |ID_37_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_38 |ID_38/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_38 |ID_38/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_39 |ID_39_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_40 |ID_40/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_40/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_40/3_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_41 |ID_41_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_42 |ID_42_SSe |Stanovanjske | OPN | del 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_43 |ID_43/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_43/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_43/3_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_43/4_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_43/5_IGs |Gospodarske cone,| OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_44 |ID_44_BC |Športni centri | OPN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_45 |ID_45/1_BD |Površine drugih | OPN | 1. faza |
| | |območij | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_45/2_BD |Površine drugih | UN | 1. faza |
| | |območij | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_46 |ID_46_IP |Površine za | UN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_47 |ID_47_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_48 |ID_48_SSe |Stanovanjske | ZN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_49 |ID_49/1_IP |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/2_IP |Površine za | UN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/3_IP |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/4_O |Okoljska | UN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/5_O |Okoljska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/6_ZD |Druge urejene | OPPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/7_ZD |Druge urejene | OPPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/8_G |Območja gozdov | UN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_49/9_G |Območja gozdov | UN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_50 |ID_50/1_ZK |Pokopališča | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_50/2_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_50/3_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_51 |ID_51/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_51/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_51/3_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_51/4_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_51/5_BT |Površine za | OPN | naslednje |
| | |turizem | | faze |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_52 |ID_52_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_53 |ID_53/1_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_53/2_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_53/3_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_53/4_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_53/5_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
| ID_54 |ID_54/1_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_54/2_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_54/3_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_54/4_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_54/5_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +------------+-----------------+---------+-------------+
| |ID_54/6_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
+--------+------------+-----------------+---------+-------------+
6.2 Spodnja Idrija
6.2.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja
Spodnja Idrija ima vse značilnosti industrijskega urbanega naselja, ki razvoj dolguje predvsem industrijskim podjetjem, ob katerih so se razvili delavsko naselje in mestotvorne (oskrbne) funkcije. Spričo tega razvoja je staro vaško jedro ostalo domala obroben in manj pomemben del naselja kljub svojim arhitekturnim in ambientalnim vrednotam.
Spodnja Idrija ima pomembno razvojno funkcijo za celo Kanomeljsko dolino. Predvsem Spodnja Kanomlja se vedno bolj povezuje s Spodnjo Idrijo, kar moramo podpirati. Somestje Idrija-Spodnja Idrija se tako vedno bolj razširja tudi na Spodnjo Kanomljo.
Naselje naj ohrani svojo identiteto in arhitekturne kvalitete. Prenove potreben je zlasti stari del naselja pod cerkvijo, kjer bi na odseku med avtobusnim postajališčem – pri mostu in med zgradbami ob ovinku pod cerkvenim hribom – lahko nastalo socialno stičišče s poudarkom na peš prometu (tlaki, drobna urbana oprema).
Nujno potrebno je urediti bregove Idrijce, ki niso vključeni v naselbinske prostore in so preveč odrezani od mesta samega. Predlagamo ureditev peš poti, zelenic, dostopov do vode, kultiviranje obrežne vegetacije. Preuči naj se možna lokacija za umeščanje občasnega kopališča.
V daljši perspektivi predvidevamo predor pod pokopališčem in nov most čez Idrijco, s čimer bi staro jedro sprostili tranzita, promet po Keltiki pa bi potekal hitreje in varneje. Rezervirana je trasa in prostor za most, preko katerega bi se cesta iz predora priključila na obstoječo prometnico.
Spodnja Idrija naj sicer razvija svoje značilnosti in funkcije: že urejeno stanovanjsko cono, šolsko in otroško varstveno območje, trgovsko-poslovni pas ob glavni cesti, industrijsko cono, specializirane trgovine in drobno obrt v starem jedru, parke in športna igrišča.
Monofunkcionalno industrijsko naselje Spodnja Idrija bo moralo postopoma razvijati še druge urbane funkcije in se, kot že opisano, povezovati z Idrijo po načelu delitve funkcij (in ne podvajanja ter konkurence). Z razvojem obrti, trgovine itd. se bo tudi izognilo nevarnosti, da postane »spalno naselje« Idrije.
Industrijska cona ob cesti proti dolini Kanomljice se ohranja, zgoščuje in oblikuje v skladu s potrebami. V coni se naj umestijo tudi dejavnosti, ki potrebe cone dopolnjujejo (trgovina, gostinski lokal, parkirišča itd.).
Obstoječa stanovanjska območja se vzdržujejo in dopolnjujejo. Večje površine za razvoj poselitve so predvidene na območju kmetije Svetik, območje Pustote, razpoložljive površine v okolici kmetije Rupnik, na območju Koče, na območju v Trnjah in nad Korejo (območje trenutnih vrtičkov). Kot prostorska rezerva se predlaga območja kmetij Svetik in Rupnik ter Pustote, kjer je v naslednjem obdobju glede na potrebe smiselno povečati obseg stavbnih zemljišč.
Kot prostorska rezerva za stanovanjsko gradnjo se opredeli tudi območje Melin. Glede na trenutno razpoložljive podatke s strokovnega vidika območje ne ustreza kriterijem, na podlagi katerih bi se nanj usmerjalo poselitev. Za opredelitev stanovanjskih površin v izvedbenem delu OPN je potrebno izdelati strokovne podlage, s katerimi se preveri tehnično izvedljivost, prostorsko in okoljsko sprejemljivost ter investicijsko upravičenost stanovanjske gradnje.
Severozahodno od kmetije Svetik je večja izravnava, do katere je možno urediti dostop in ponuja lepo sončno lego, dvignjeno nad dolino, v ustreznem naklonu predvsem za individualno stanovanjsko gradnjo. Zelene površine do reke Idrijce se ohranjajo v trenutni rabi (travnik). Nad območjem blokovske gradnje Koreja je manjša površina, ki je trenutno namenjena vrtičkom, ustreznega naklona, s komunalno in prometno infrastrukturo, kar nudi ustrezne pogoje za razširitev gradnje večje gostote. Na Koreji se omogoči izkoriščenost podstrešij v stanovanjskih blokih. Možno je umestiti nekaj večstanovanjskih objektov, ki naj dopolnjujejo obstoječo morfologijo pozidave na tem območju, hkrati pa se naj zgradi tudi garažna hiša. Območje Pustote ponuja možnost usmerjene gradnje samostojnih ali vrstnih enodružinskih objektov ali večstanovanjskih objektov. Med objekti naj se umesti večnamensko otroško igrišče, saj le teh v Spodnji Idriji primanjkuje.
Kmetija Rupnik leži na desnem bregu Idrijce in je obdana s travniki in pašniki, v primerni naklonini in na jugozahodni legi. Spodnja Idrija praktično nima možnosti širjenja stanovanjskih površin na večji urejeni kompleks, zato mora postopoma izkoristiti ta potencial in s premišljeno, usmerjeno gradnjo območje kar najbolje izkoristiti. Obstoječa kmetija naj se smiselno vklopi v novo oblikovano okolje, še bolje pa bi bilo, če bi za njeno delovanje in nadaljnji razvoj poiskali nadomestno lokacijo izven Spodnje Idrije. Projekt izgradnje »Rupnika« naj bo po fazah, glede na potrebe. Območje je potrebno ustrezno komunalno opremiti in urediti dostop. Do Idrijce naj se ohranijo zelene cezure in hkrati uredijo dostopi, reka naj igra pomembno vlogo ustvarjalca novo oblikovane stanovanjske soseske.
Staro jedro Spodnje Idrije naj ohranja arhitekturno ambientalno podobo in ponuja v pritličnih etažah storitvene in mestotvorne funkcije. Storitveni kompleks ob Slovenski cesti ustrezno dopolnjuje ponudbo starega centra, funkcija centralnih rab se ohranja.
Nad cerkvijo je pokopališče, ki je obdano z zelenimi površinami, kot rezervat pred širjenjem pozidave in rezervne površine za potrebe širitve pokopališča.
Pomembno vlogo v mestu ima Kendov dvorec, pomemben kulturni spomenik, znan turistično gostinski objekt, v okolici katerega se ohranja prostor za njegovo delovanje, možno širitev ali umeščanje dodatne turistične ponudbe, če to ne degradira varovanih vrednot kulturnega spomenika.
6.2.2 Koncept prometnega omrežja
Spodnja Idrija je prometno dostopna po državni cesti Tolmin-Idrija-Ljubljana ali po cesti iz smeri Škofje Loke čez Ledinske Krnice. V Spodnji Idriji se odcepi cesta proti dolini Kanomlje in naprej proti Tolminu oziroma Novi Gorici. Cesta poteka ves čas ob vodotoku Idrijce oziroma Kanomljice in se tako prilagaja kanjonu, ki ga je oblikoval vodotok. Zato je precej ovinkasta in ozka. Skozi Spodnjo Idrijo je potrebno promet upočasniti.
Koncept razvoja Spodnje Idrije v prihodnosti predvideva izgradnjo obvoznice, ki bi potekala v tunelu pod cerkvijo in pokopališčem in tako promet preusmerila iz mestnega jedra. Tako bi se mestnemu jedru izognil predvsem tovorni promet, za ostalega pa bi uvedli ustrezen režim in bi se ustrezno omejil. Izgradnja obvoznice bi odločilno vplivala na obnovo in prestrukturiranje starega mestnega jedra, ki bi končno lahko odigral vlogo socialnega življenja in krajanom ponujal kvaliteten ambient brez odvečnega prometa. Trasa obvoznice poteka po območjih, pomembnih za ohranjanje narave. Pri gradnji mostu čez Idrijco se uporabi tehnologijo, s katero se preprečuje negativne vplive na floro, favno in habitatne tipe npr. s tehnologijo narivanja. Premostitev se izvede brez podpornega stebra v strugi Idrijce. Ohranja se obrežno vegetacijo v največji možni meri. Pri izdelavi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno izvesti okoljsko presojo.
Območje Pustote, kjer je predvideno novo stanovanjsko območje, se z novim mostom poveže z državno cesto Tolmin–Idrija–Ljubljana. Cesto je na celotnem odseku med Idrijo in Spodnjo Idrijo potrebno posodobiti s pločniki, javno razsvetljavo in prehodi za pešce.
V mestu je le eno večje javno parkirišče (ob Slovenski cesti), predvidena je izgradnja garažne hiše na Koreji (predvsem za stanovalce blokovskega območja). V prihodnosti je v strnjenem naselju potrebno zagotoviti več javnih parkirnih mest. Tovorni promet naj parkira v območju industrijske cone.
Uredi naj se kolesarska in peš povezava od Idrije proti Spodnji Idriji do Želina in na drugo stran proti Kanomlji. Ustrezna pot naj bo ločena od trenutne ceste in naj ponudi varno in ambientalno privlačno povezavo.
6.2.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja
Staro vaško jedro Spodnje Idrije se varuje kot celota, zato je urbanistično in arhitekturno oblikovanje podvrženo načelom varstva kulturne dediščine. Grajena struktura se ohranja.
Območja na desnem bregu Idrijce se oblikujejo v skladu z novejšimi strokovnimi načeli, dopustno je sodobno oblikovanje objektov in uporaba novih tehnologij in materialov.
Ohranjajo in poudarjajo se vizure preko Idrijce na staro jedro naselja in predvsem na cerkev.
Območje na desnem bregu Idrijce med obema mostoma se oblikuje kot glavna mestna poteza, kjer je dopustna ambicioznejša arhitektura.
V stanovanjskih območjih se varuje predvsem tipološka enotnost, kjer obstaja.
6.2.4 Koncept zelenega sistema naselja
Sestavni deli zelenega sistema Spodnje Idrije so predvsem gozdno zaledje, Idrijca in Kanomljica s svojima obrežnima pasovoma, nekaj še preostalih kmetijskih površin (območje Rupnika, Svetika in Žerovčka), pokopališče ter manjše ustvarjene površine znotraj samega naselja (drevoredi, zasaditev okoli spominskega obeležja …). Športna in otroška igrišča najdemo le v sklopu šole, vrtca ter soseske Koreja. Na območju te soseske je tudi večja površina namenjena vrtičkarstvu.
Značilnost Spodje Idrije je njena prostorska utesnjenost med okoliškimi vzpetinami. Gozd, ki porašča ta pobočja, tako prihaja v zelo tesen stik z naseljem. Edina izjema so zgoraj omenjena območja kmetij, ki pa so tudi edine primerne površine za širjenje naselja. Naselje leži ob sotočju med Idrijco in Kanomljico, ki sta pomembna elementa členitve in identitete. Njun obrežni prostor predstavlja linearno potezo. Zaradi hudourniškega značaja reke je obrežni pas mestoma osiromašen ter slabo izkoriščen (do vode ni veliko dostopov).
V Spodnji Idriji primanjkuje urejenih zelenih površin. Prebivalci mesta za igro in rekreacijo uporabljajo manj prometne ceste in parkirišča. Kolesarske in peš povezave so vezane na ceste, največja ovira v razvoju funkcionalnega somestja je pomanjkanje dobre peš in kolesarske povezave z Idrijo.
Razlog za pomanjkanje zelenih površin je predvsem v izjemno razgibanem reliefu ter majhni razpoložljivosti prostora. Tako znotraj že poseljenih območij ni veliko možnosti za ureditev večje osrednje zelene površine. Zato bi bila ureditev le te znotraj novih poselitvenih območij (predvsem območja Rupnik) nujna.
Neizkoriščen potencial za povezan zeleni sistem v Spodnji Idriji predstavlja obrečni prostor Idrijce. Ta sicer že ima velik ekološki in morfološki pomen, dodati bi mu veljalo še sociološko-funkcionalnega z ureditvijo poti ob rečnem bregu. Tako bi postal hrbtenica, ki bi povezovala člene zelenega sistema in javnih prostorov v Spodnji Idriji, v širšem merilu pa Spodnjo Idrijo z Mokraško vasjo in Idrijo.
Zeleni obrežni pas se gorvodno od mostu, ki povezuje center s starim jedrom, razširi. Postane naj pomemben del nove parkovne ureditve v sklopu stanovanjskega območja Rupnik, kjer se uredi tudi otroško in športna igrišča. Od tu naprej se po obrežnem pasu nadaljuje peš in kolesarska povezava proti Idriji.
Pomembni predvsem iz ekološkega in morfološkega vidika so tudi zeleni klini, ki vnašajo v naselje naravne elemente iz zelenega zaledja proti središču naselja, in se povezujejo z obrežnim pasom. To so že obstoječi pasovi rastja ob manjših vodotokih in na strmejšem reliefu, ki pa jih je potrebno pri širjenju naselja varovati in ohranjati.
Poleg poti, ki bi potekala po desnem bregu Idrijce, bi bilo potrebno tudi drugje izboljšati stik med reko in mestom, predvsem z ureditvijo čim več možnih dostopov do vode. Primer takega dostopa je parkirišča bivše kmetijske zadruge, ki pa bi ga bilo potrebno nekoliko urediti in dodatno aktivirati. Tu bi bilo možno urediti kopališče, ki bi imelo dobro centralno lokacijo. Predpogoj pa je izboljšanje kvalitete vode, saj se le ta pri toku skozi Idrijo preveč onesnaži, da bi bila privlačna za kopanje.
6.2.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo
Celotno območje Spodnje Idrije se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Obstoječe vodovodno omrežje so dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Spodnje Idrije, načrtovana pa je povezava z vodovodnim sistemom Idrije, kar bo bistveno izboljšalo raven oskrbe. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Spodnja Idrija med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Spodnje Idrije je že zgrajen kanalizacijski sistem, ki ga je treba dograditi (predvsem proti Kanomlji). Zmogljivost ČN Spodnja Idrija je 2.000 PE. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega kanala in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.
Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.
Celotno območje Spodnje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je izgradnja prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič, MRP Godovič ter napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. V primeru večjih novogradenj (večje soseske ali komunalno opremljanje zemljišč) se zgradi plinovodno omrežje, ki v sistemu (do izgradnje plinovoda za zemeljski plin) uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …) in je priključitev na plinovodno omrežje izvedljiva, je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Idrija pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplotne električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Spodnje Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Območje RTP je območje izključne rabe za energetsko infrastrukturo. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Spodnje Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.
Na celotnem območju Spodnje Idrije se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).
6.2.6 Koncept podrobnejše namenske rabe
Podrobnejša namenska raba je narejena v skladu s področnimi predpisi. Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.
Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN). Načrtovane enote/podenote se v OPN podrobneje razdelajo z merili in pogoji.
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| Enota |Podenota |Podrobnejša | Način |Časovni okvir|
| | |namenska raba | urejanja | izvedbe |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_1 |SI_1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_2 |SI_2/1_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_2/2_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_2/3_IGs |Gospodarske cone | OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_2/4_IP |Površine za | ZN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_3 |SI_3/1_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_3/2_SSe |Stanovanjske | OPPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_3/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_3/4_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_4 |SI_4/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_4/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_4/3_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_4/4_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_4/5_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_5 |SI_5/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_5/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_5/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_5/4_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_6 |SI_6/1_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_6/2_SSv |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |večstanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_6/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_7 |SI_7_BT |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |turizem | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_8 |SI_8/1_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_8/2_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_8/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_9 |SI_9_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_10 |SI_10/1_SSe|Stanovanjske | CKU |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_10/2_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_10/3_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_10/4_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželskega | | |
| | |naselja | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_11 |SI_11/1_SSe|Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_11/2_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_11/3_SSe|Stanovanjske | ZN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_12 |SI_12_SSe |Stanovanjske | OPPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_13 |SI_13/1_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_13/2_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_14 |SI_14/1_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_14/2_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_14/3_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_14/4_ZK |Pokopališča | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_14/5_ZD |Druge urejene | OPN |del 1. faza, |
| | |zelene površine | |del naslednje|
| | | | | faze |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_15 |SI_15_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_16 |SI_16_ZD |Druge urejene | OPN |del 1. faza, |
| | |zelene površine | |del naslednje|
| | | | | faze |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_17 |SI_17_E |Energetska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_18 |SI_18_O |Okoljska | OPN | 1. faza |
| | |infrastruktura | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_19 |SI_19/1_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/2_VC |Celinske vode | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/3_VC |Celinske vode | OPN | - |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/4_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/5_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/6_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/7_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/8_ZD |Druge urejene | OPN | 1. faza |
| | |zelene površine | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_19/9_ZS |Površine za | OPPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_20 |SI_20/1_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_20/2_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| SI_21 |SI_21/1_SK |Površine | OPN | 1. faza |
| | |podeželjskega | | |
| | |naselja | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |SI_21/2_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
6.3 Godovič
6.3.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja
Območje naselja je vpeto med državnima cestama proti Idriji in Črnemu Vrhu, industrijsko cono na jugu ter se razteza po pobočjih na vzhodu. Zunanjo mejo urbanističnega načrta in naselja dodatno utrjuje gozdni rob. Znotraj pa se odpre obsežno območje, ki ga je možno dograjevati ter postopoma urbanizirati. Tako se nam glavnina območja kaže v polkrogu, vpetem med obe omenjeni cesti, del pa se ga vzpenja na vzhodnem delu onstran ceste. Godovič ima jasno deljene funkcije na centralni, industrijski, stanovanjski in rekreacijski del.
Zelo pomembna je njegova vpetost v širša omrežja. Je hitro in lahko dostopen. Je pomembno prometno vozlišče na cesti proti Idriji in Črnem Vrhu, saj predstavlja območje vstopa v Občino Idrija in Idrijo kot regionalno središče. Hkrati je od slovenskega avtocestnega križa oddaljen manj kot 15 minut vožnje, kar pomeni še racionalno lego pri navezavi na globalna omrežja. Zato je potrebno to lego izkoristiti predvsem kot izhodišče regionalnega mesta Idrija v ostala regionalna mesta v Sloveniji. Smotrne so predvsem servisne in proizvodne dejavnosti. Te morajo postati ključnega pomena in prioriteta razvoja naselja. Z razvojem teh dejavnosti se bo hkrati širilo celotno naselje, stanovanja, oskrba in spremljajoče dejavnosti.
Izgradnja nove obvoznice bi odprlo nove možnosti za oblikovanje bolj prepoznavnega središča. Godovič zaradi svoje tranzitne funkcije namreč ni oblikoval osrednjega prostora, v katerem bi se zrcalile storitvene in servisne dejavnosti in ki bi prebivalcem ponujal kvalitetno ambientalno okolje. Prostor ob cerkvi in šoli bi z oblikovanjem centra dobil pomembnejšo vlogo. V trikotniku med novo obvoznico in trenutnimi cestami se rezervira prostor za centralne dejavnosti, ki se bodo ob razmahu industrije gotovo povečale. To je vezni člen naselja, ki s svojo lego nudi storitve širšemu prostoru. Tako se oblikuje polkrožni sistem naselja. Z umiritvijo tranzita skozi center se odpirajo možnosti za oblikovanje mirne oziroma peš cone.
Oblikovanje večje industrijske cone na jugu pomeni veliko razvojno priložnost ne zgolj za Godovič, temveč za celotno občino. Industrijska cona bi razbremenila Idrijo in postala protiutež IOC Logatec v sosednji občini. Industrijsko cono naj se izkoristi kot logistični center blaga in storitev in pretovarjanje iz sistema globalno-lokalno. Kolikor je le možno naj se večji del tovornega prometa občine ustavlja in preusmerja v to cono in tako manj obremenjuje Idrijo in Spodnjo Idrijo. Velika rezervacija zemljišč za potrebe industrije lahko ključno vpliva na razvoj kraja predvsem v oblikovanju servisnih dejavnosti in razmahu stanovanjske gradnje. Z upoštevanjem reliefa je možno nekonfliktno prepletati tako industrijske obrate kot manjše obrtne delavnice. Njihova postavitev naj omogoča nadaljnjo širitev proizvodnje. Znotraj industrijske cone se dovoljuje umeščanje storitvenih dejavnosti za potrebe zaposlenih delavcev (prehrambeni obrat, bife).
Vzhodni del je pretežno stanovanjski in se bo kot tak tudi v prihodnosti izgrajeval. Poselitev se usmerja v zaključevanje morfoloških enot, s čimer pridobivamo na kvaliteti bivalnega okolja. Predvsem na jugozahodu, na izravnavi nad Godovičem, trenutno porasli s slabšim gozdom je predviden velik stanovanjski kompleks. Gradnja naj ostaja ujeta v gozd, potrebno je ohraniti gozdni rob in pozidavo zakriti. Potrebno je urediti dostop, komunalno opremo, v območju pa umestiti potrebno družbeno infrastrukturo za tako veliko območje. Izgradnja naj poteka postopno.
Individualni stanovanjski gradnji je namenjeno območje Žabje vasi – Šebalka, ugoden naklon, razgiban teren, slabši gozd, umaknjen pred pogledom s ceste, v neposredni bližini rekreacijskega območja Šebalk. Razgibanemu terenu naj se prilagodijo oblike parcel, delno naj se ohranja obstoječa vegetacija in objekte umešča na podlagi izdelanega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Vse ostale površine v naselju so namenjene zapolnjevanju stanovanjske gradnje v okviru zastavljene tipologije in morfologije. Relativno velike nepozidane površine znotraj naselja omogočajo trajnostni in sonaravni razvoj Godoviča. Dodane grajene strukture, ki temeljijo na principu regulacije že obstoječih, omogočajo vzpostaviti v prostoru nov red, kot nadgradnjo starega.
Pri tem se lahko sorazmerno velik odstotek površin nameni za zeleni sistem, ki je naravnan na merilo pešca. Tako le ta postane osrednje povezovalno ogrodje ter hrbtenica naselja. V neposredni bližini šole je predviden razvoj športnih objektov, ki so hkrati povezani z zelenim sistemom celotnega omrežja naselja. V tem sklopu so nameščene centralne dejavnosti, ki se glede na rast števila uporabnikov še dodatno povečajo.
Travnata površina za bencinsko črpalko ostane v prvotni rabi, prav tako tudi izravnava ob cesti proti Črnemu Vrhu nasproti gasilskega doma. Ob načrtovanih zelenih površinah ni potrebe, da bi se travnate površine spremenile v parkovna ali rekreacijska območja. Ključni cilj je, da bi bila ta območja trajno nepozidana.
Na območju Godoviča se mora Občina Idrija odzvati predvsem na tistih delih, ki so ključnega pomena za kvaliteten ter uspešen razvoj naselja. Za gospodarski razvoj pa so ključnega pomena razvoj malega gospodarstva in industrije.
6.3.2 Koncept prometnega omrežja
Glavna prometnica, ki poteka skozi Godovič, zelo zavirajoče vpliva na oblikovanje centralnega dela naselja. Preusmeritev prometa na zgrajeno obvoznico bi odprlo možnosti nadaljnjega razvoja naselja. Lokalni motorni promet se usmeri na obod omrežja medtem ko se peš in kolesarski promet primerno uporabnikom speljeta skozi osrčje poselitvenega območja. Trasa obvoznice poteka po območju, pomembnem za ohranjanje narave. Gradbišče se omeji na najmanjši možni obseg. Pri izdelavi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno izvesti okoljsko presojo.
Velika poselitvena območja Žabje vasi in za bencinsko črpalko zahtevajo oblikovanje nove prometne mreže za oba dela naselja. Območje Žabje vasi naj se priključi na novo oblikovano krožišče obvoznice in ceste proti Črnemu Vrhu. V poselitveno cono za bencinsko črpalko pa lahko dostopamo neposredno iz državne ceste Ljubljana–Idrija.
Glede na novo predlagan prometni režim je nekoliko neugodno umeščena bencinska črpalka, vendar bi bila njena prestavitev v tem trenutku nesmiselna.
6.3.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja
Godovič je sestavljen iz treh vrst morfološko in tipološko značilnih območij. Vaško jedro predstavlja gruča objektov različnih funkcij ob glavni cesti Idrija–Logatec, stanovanjska območja pa so bolj ali manj zaključeni zaselki okrog jedra. Tretje območje je poslovna cona južno od vaškega jedra.
Vaško jedro predstavlja vitalen predel različnih dejavnosti, ki bo predvsem po izgradnji obvozne ceste lahko oblikovan v kvalitetno zaključen ambient. Oblikovanje je možno v skladu z novejšimi strokovnimi načeli, dopustno je sodobno, ambicioznejše oblikovanje objektov in uporaba novih tehnologij in materialov. Cerkev sv. Urbana z zvonikom mora ostati glavna prostorska dominanta.
V stanovanjskih območjih se varuje predvsem tipološka enotnost, kjer obstaja. Ohranjajo se presledki med zaselki.
Industrijska cona je vidno manj izpostavljena zaradi lege. Oblikovanje objektov mora temu slediti z nevpadljivo arhitekturo, sivimi in zemeljskimi toni in z obveznim vključevanjem dreves v zasnovo. Industrijska cona se ureja z OPPN.
6.3.4 Koncept zelenega sistema naselja
Največja kvaliteta Godoviča so lepe travniške površine, ki pridejo do centra naselja (za bencinsko črpalko, pred gasilskim domom). Na teh površinah naj se ohranja kmetijska raba (košnja), ki ne izključuje rekreacijske funkcije teh površin. Podobno je potrebno ohranjati pas kmetijskih površin med gozdnim robom in naseljem, ki daje naselju tipičen pečat in večjo čitljivost.
Ob nadaljnjem gospodarskem in poselitvenem razvoju Godoviča bodo zelene površine dobile še večji pomen, saj so ključne za podobo in identiteto prostora. Pri širitvi na območje Kurje in Žabje vasi je potrebno zagotoviti nove parkovne površine z otroškimi igrišči. Del potreb po zelenih in rekreacijskih površinah pokrije že obstoječe rekreacijsko območje Šebalk. Pri širitvi obrtne cone naj se v čim večji meri ohranja vrtačast značaj terena ter med posameznimi deli cone, predvsem pa na njenem stiku s stanovanjskim delom in regionalno cesto ohranja (ustvari) zelene cezure.
Ohranja se rekreacijsko privlačno gozdnato območje z bajerjem – Šebalk. Uredijo naj se dodatne športne površine ter spremeni potek ceste, tako da bo ob bajerju travnat prostor za sončenje. Urediti bi bilo potrebno varno in čim bolj ozelenjeno peš povezavo med členi zelenega sistema (bajer, travnik pred gasilskim domom, nova parkovna ureditev).
6.3.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo
Celotno območje Godoviča se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč na območju Občine Logatec (Pikalce, Pod Storom) na Medvedjem Brdu, načrtovana pa je povezava z vodovodnim sistemom Črnega Vrha, kar bo bistveno izboljšalo raven oskrbe. Iz vodovodnega sistema se izvede povezavo do naselij Brda in Log. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Godovič med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Godoviča je že zgrajen kanalizacijski sistem s pripadajočo čistilno napravo. Zmogljivost ČN Godovič se poveča na 2.000 PE. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega kanala in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.
Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.
Celotno območje Godoviča se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je izgradnja prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič in MRP Godovič. MRP Godovič se izvede v sklopu gospodarske cone, treba je zagotoviti tudi potek napajalnega distribucijskega plinovoda do Idrije v smeri proti zahodu. V primeru večjih novogradenj (večje soseske ali komunalno opremljanje zemljišč) se zgradi plinovodno omrežje, ki v sistemu (do izgradnje plinovoda za zemeljski plin) uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …) in je priključitev na plinovodno omrežje izvedljiva, je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Idrija pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplotne električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Godoviča in se navezuje na RTP Logatec. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.
Na celotnem območju Godoviča se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).
6.3.6 Koncept podrobnejše namenske rabe
Podrobnejša namenska raba je narejena v skladu s področnimi predpisi. Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.
Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN). Načrtovane enote/podenote se v OPN podrobneje razdelajo z merili in pogoji.
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| Enota |Podenota |Podrobnejša | Način |Časovni okvir|
| | |namenska raba | urejanja | izvedbe |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_1 |GO_1/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_1/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_1/3_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_1/4_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_2 |GO_2/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_2/2_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_2/3_ZS |Površine za | OPN |del 1. faza, |
| | |oddih, rekreacijo| |del naslednje|
| | |in šport | | faze |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_3 |GO_3/1_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_3/2_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_3/3_CU |Osrednja območja | OPPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_3/4_ZP |Parki | OPPN | naslednje |
| | | | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_3/5_ZK |Pokopališča | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_3/6_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_4 |GO_4/1_SSe |Stanovanjske | CKU |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_4/2_SSe |Stanovanjske | OPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_4/3_ZP |Parki | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_4/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_5 |GO_5/1_SSe |Stanovanjske | OPPN | naslednje |
| | |površine za eno | | faze |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_5/2_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_6 |GO_6/1_IP |Površine za | ZN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_6/2_IP |Površine za | OPPN | naslednje |
| | |industrijo | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_6/3_IP |Površine za | OPPN | naslednje |
| | |industrijo | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_6/4_IP |Površine za | OPPN | naslednje |
| | |industrijo | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_6/5_IP |Površine za | OPPN |del 1. faza, |
| | |industrijo | |del naslednje|
| | | | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_6/6_ZD |Druge urejene | OPPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| GO_7 |GO_7/1_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |GO_7/2_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
6.4 Črni Vrh
6.4.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja
Mejo območja urbanističnega načrta določajo že načeti zunanji robovi naselja. So hkrati meja, zunaj katere naj se posegi v prostor ne bi širili. Naselje se razvija in dopolnjuje navznoter. Kot izhodišče za spodbujanje razvoja posameznih rab prostora se vzamejo že uveljavljene, obstoječe rabe ter se smiselno nadaljujejo.
Smučišče v Črnem Vrhu daje naselju značaj rekreacijskega centra. Obstoječ kompleks smučišča se ohranja in namenja nadaljnjemu razvoju tovrstne dejavnosti z dodatno ponudbo. Zaradi zelo pestrega reliefa se lahko oblikujejo razne aktivnosti v naravi kot so golf, jahanje, smučanje, tek na smučeh, pohodništvo. Nasproti bencinske črpalke je predvideno večje parkirišče, ki naj v zimskem času služi predvsem potrebam obratovanja smučišča, v ostalih terminih pa potrebam obiskovalcev doma upokojencev in ostalim prebivalcem. Ob razvoju zimskih rekreacijskih oblik se z umestitvijo novega prostora za oblikovanje počitniškega kampa na severovzhodu naselja odpirajo nove možnosti tudi za razvoj letnega turizma. Območje kampa je umeščeno v razgiban teren, kjer naj se ohranja naravna razčlenjenost prostora in vegetacija. Vsa ostala potrebna infrastruktura naj se smiselno vklopi v naravni prostor in naj bo iz naravnih materialov. Na območju Balile se v skladu s potrebami in že obstoječo izrabo prostora predvidi piknik območje za potrebe lokalnega prebivalstva.
Južni del se razvija in dograjuje kot športno rekreacijski center, kjer je zelo pomembno ohranjanje naravne krajine kot osnovne urbane vrednote. Kot nastavek že obstajajo vlečnica in igrišča ob šoli. Prostor med temi objekti se programsko dograjuje v smiselnih časovnih rokih. Dom upokojencev na lokaciji prejšnjega hotela se ohranja, možne so širitve objekta, dodatnih objektov pa ni predvidenih.
Z umikom vojaške dejavnosti iz območja Pod Dilami se med rekreacijskim centrom in osrednjim vaškim jedrom Črnega Vrha odpira zelo zanimivo območje. Območje naj se primerno izkoristi predvsem za umeščanje mestotvornih dejavnosti s prepletom stanovanj (večstanovanjski objekti). Možno bi bilo umeščati tako nastanitvene ali gostinske objekte (če bi bila potreba), storitvene ali stanovanjske. Območje naj se izkoristi kot potencial razvoja Črnega Vrha. Individualna stanovanjska gradnja v tem območju ni zaželena, prav tako ne obrt.
Center naselja naj se ohranja v obstoječi stavbni morfologiji, osrednji trg in park naj okrepita svoj ambientalni poudarek z možno prenovo. Zelene travniške površine nasproti trga in cerkve se ohranjajo kot zelena cezura naselja.
Nova poselitev se usmerja predvsem v severni del naselja, na območje zazidalnega načrta Suhi Potok, na območje »Brdca« in ravninsko območje takoj za cerkvijo. Območje je razgiban, vrtačast svet, deloma izravnava za cerkvijo, delno že pozidan, v severovzhodnem delu se pojavljajo vikendi. Je primerno osončeno, ustreznih naklonin in stabilnost, takoj ob naselju in hkrati vizualno umaknjeno. Gre za velike stanovanjske površine, ki nadomeščajo pomanjkanje ustreznih površin v celotni občini. Poselitev bo redkejša, s puščenimi gozdnimi zaplatami, vrtačami, ki naj oblikujejo celotno poselitveno krajino. Ograje naj bodo nizke ali jih sploh ne bo, gozdni prostor naj bo sestavina ureditve prostorov ob hišah. Krčenje gozda na celotnem območju ni dovoljeno, temveč je potrebno gradnjo umeščat tako, da se čim več dreves ohrani.
Na severozahod, ob cesti proti Zadlogu se ne predvidevajo nove stanovanjske površine. Ohranja se obstoječa pozidava s prepletom obrti (obstoječa obrt) in manjšim industrijskim kompleksom. V tem območju se dopušča umeščanje obrtne dejavnosti. Ta transformacija sprva zgolj stanovanjskih objektov v hibrid dodatne rabe se je po vsej Sloveniji izkazala za uspešno zaradi samozaposlitve in dodatnega vira dohodka. V tej smeri se spodbuja tukajšnja raba prostora. Za kvalitetno ter tudi kasnejšo kvantitetno izgradnjo je najbolj smiselna gradnja v pasovih pravokotno na cesto. Med posameznimi pasovi pa se puščajo odprte zelene površine. Tako je možna gradnja prostorsko bolj potratnih objektov ter kasnejša nadgradnja v smislu razvoja podjetja.
6.4.2 Koncept prometnega omrežja
Prometna ureditev naselja se prilagodi pomenu naselja. Cesta iz Godoviča proti Ajdovščini skozi Črni Vrh je najkrajša prometna povezava s primorsko regijo, zato je precej obremenjena. Vendar bi bila gradnja obvoznice vsaj zaenkrat neracionalna, dolgoročno pa se lahko preveri možnost umestitve v prostor. Zaenkrat je pomembna umiritev prometa v naselju, predvsem v območju trga in parka.
Med cerkvijo in pokopališčem bi bilo smiselno umestiti peš pot, ki lahko poteka na nasprotni strani drevoreda (možna zasaditev dodatne vrste drevoreda). Izstopa tudi peš povezava proti Balili.
Prometna dostopnost vseh delov naselja je dobra. Tudi območje predvidene stanovanjske pozidave na severu ima izgrajeno prometno mrežo (za potrebe gradnje bi jo bilo potrebno le zgostiti).
Avtobusno postajališče zadostuje potrebam krajanov. Obstoječe parkirišče in parkovna ureditev naj se skupaj z avtobusnim postajališčem le obnovita in revitalizirata.
Nasproti obstoječe bencinske črpalke se uredi manjše parkirišče za potrebe smučarskega centra in morebitno parkiranje tovornih avtomobilov. Parkirišče naj ima zasajen zeleni rob, ki preprečuje negativno vizualno degradacijo omenjenega prostora.
S sprostitvijo območja Pod Dilami se odpira tudi možnost vzpostavitve prometne povezave med centrom naselja, mimo šole proti domu upokojencev in smučišču. Trenutna prometna pot, ki se ustavi ob obstoječih izpraznjenih vojaških objektih, je na silo prekinjena, zato jo je smiselno nadaljevati in zaokrožiti mimo doma upokojencev proti bencinski črpalki.
6.4.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja
Staro vaško jedro Črnega Vrha se varuje kot celota, zato je urbanistično in arhitekturno oblikovanje podvrženo načelom varstva kulturne dediščine. Objekti v starem jedru naj se oblikovno povsem podrejajo obstoječim.
Na eni strani odprt trg med starim jedrom in cerkvijo sv. Jošta daje kraju dodaten pečat. Ohraniti je treba značaj trga, ki se odpira na večjo odprto zeleno površino. Na trgu je možno tudi ambicioznejše arhitekturno oblikovanje ob upoštevanju višinskih gabaritov.
Kot glavna poteza se oblikujeta os od cerkve do starega vaškega jedra in vpadnica iz smeri Predgriž.
V ostalih delih vasi se objekti oblikujejo skladno z značilnostmi lokalne arhitekture, ohranja se tipološka enotnost.
Pri zasnovi območij turizma in rekreacije se lahko upošteva sodobnejše principe urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja, vendar morajo biti objekti zadržani v svojem arhitekturnem izrazu.
6.4.4 Koncept zelenega sistema naselja
Črni Vrh je eno od naselij, ki je dovolj majhno, da je naravno okolje vsakemu prebivalcu vedno na dosegu. To pa ne pomeni, da zelene površine niso potrebne varstva in sistemskega pristopa. Zaradi slikovitosti je območje primerno za razvoj turizma (vendar ne masovnega), ki je tu že tradicionalno prisotno. Pri tovrstnem razvoju je potrebna pazljivost pri posegih v prostor (npr. ureditev kampa naj upošteva in izkoristi obstoječo vegetacijo in reliefne prvine), da se prav z njimi ne razvrednoti prostora.
Od ustvarjenih prvin izstopa parkovna ureditev v centru naselja, ki predstavlja njegovo osrednjo točko. Vendar ni primerno urejena, da bi zaživela kot osrednji prostor za druženje in prireditve. Okoli nje so stalno parkirani avtomobili. Mala ureditev je tudi pred cerkvijo, dopolnjuje jo lep drevored, ki poteka od nje ob cesti do vhoda na pokopališče. Ob drevoredu pa manjka urejena površina za pešce – prihaja do stalnih konfliktov med peš in avtomobilskim prometom, še posebej v primeru pogrebnega sprevoda. Zato se ob cesti uredi dodatna pot za pešce.
V centralnem delu Črnega Vrha je srednje velik travnik, ki je vezni element med pokopališčem in jedrom naselja ter hkrati zelena cezura med nekdaj ločenima naseljem (Trebče in Črni Vrh). Deloma je tudi rezervat za širitev pokopališča, če bi bilo to potrebno, v primeru širjenja naselja pa se tu lahko uredi tudi bolj formalna parkovna površina. V vsakem primeru se to območje ohranja nepozidano. Glavno rekreacijsko vrednost ima vzhodni (južni) del naselja. Tu se nahaja smučišče, v poletnem času so kolovozi privlačni za druge oblike rekreacije (sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje). V tem delu so tudi dom za starejše in osnovna šola ter vrtec, ki imajo nekaj svojih športnih površin in površin za igro, ki se jih lahko še dopolni. Poti, ki potekajo po območju, se lahko dopolni s klopmi in drevoredom ter jim tako doda parkovni značaj, ne da bi se izključilo osnovne, kmetijske rabe.
Naselje je znotraj predlaganega regijskega parka Trnovski gozd, zato je še posebej pomembno, da se uporablja predvsem avtohton rastlinski material in da je velik poudarek na urejanju pasivnih rekreacijskih površin. Pri širjenju naselja velja posebna previdnost, da se ne prekinejo migracijske poti živali. Zato je potrebno puščati zelene cezure in dovolj majhno zazidanost, migracijske poti velikih živali (npr. medveda) pa še dodatno preveriti.
6.4.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Celotno območje Črnega Vrha se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrba z električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v Črnem Vrhu, načrtovana pa je povezava z vodovodnim sistemom Godoviča, kar bo dodatno izboljšalo zanesljivost oskrbe. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Črni Vrh med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Črnega Vrha je že zgrajen kanalizacijski sistem, načrtovana je še pripadajoča čistilna naprava. Zmogljivost ČN Črni Vrh bo 1.500 PE. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja v Trebčah in Brdcih. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega kanala in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.
Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.
Plinifikacija območja Črnega Vrha bo odvisna od razvojnih vzpodbud območja – v primeru večjih potreb in interesa je možna povezava do Godoviča, kjer bo zagotovljena možnost priključitve po izgradnji prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič in MRP Godovič. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Idrija pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplotne električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Črnega Vrha in se navezuje na RTP Idrija. Za kvalitetno rezervno napajanje območja je smiselna izvedba povezave do Godoviča. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.
Na celotnem območju Črnega Vrha se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).
6.4.6 Koncept podrobnejše namenske rabe
Podrobnejša namenska raba je narejena v skladu s področnimi predpisi o vsebini in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in enakim režimom urejanja.
Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN). Načrtovane enote/podenote se v OPN podrobneje razdelajo z merili in pogoji.
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| Enota |Podenota |Podrobnejša | Način |Časovni okvir|
| | |namenska raba | urejanja | izvedbe |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_1 |ČV_1/1_SSe |Stanovanjske | CKU |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/2_SSe |Stanovanjske | OPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/5_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/6_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/7_SSe |Stanovanjske | CKU |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/8_IGs |Gospodarske cone | OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/9_IGs |Gospodarske cone | OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/10_IP |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |industrijo | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/11_ZP |Parki | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_1/12_IGs|Gospodarske cone,| OPN | 1. faza |
| | |dopolnjene s | | |
| | |stanovanjsko | | |
| | |dejavnostjo | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_2 |ČV_2/1_BT |Površine za | OPPN |del 1. faza, |
| | |turizem | |del naslednje|
| | | | | faze |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_3 |ČV_3/9_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/2_SSe |Stanovanjske | OPPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/3_SSe |Stanovanjske | ZN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/4_SSe |Stanovanjske | CKU |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/5_SSe1|Stanovanjske | OPN | naslednje |
| | |površine za eno | | faze |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/6_SSe |Stanovanjske | OPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/7_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_3/8_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_4 |ČV_4/1_SSe |Stanovanjske | OPPN | naslednje |
| | |površine za eno | | faze |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_4/2_ZS |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_5 |ČV_5/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/2_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/3_ZK |Pokopališča | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/4_ZP |Parki | OPN |del 1. faza, |
| | | | |del naslednje|
| | | | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/5_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/6_CU |Osrednja območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_5/7_ZP |Parki | OPN | 1. faza |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_6 |ČV_6/1_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_6/2_CD |Druga območja | OPN | 1. faza |
| | |centralnih | | |
| | |dejavnosti | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_6/3_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_6/4_SSe |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_7 |ČV_7_SSe |Stanovanjske | OPPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_8 |ČV_8/1_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje |
| | |zelene površine | | faze |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_8/2_SB |Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za | | |
| | |posebne pomene | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_8/3_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_9 |ČV_9/1_ZS |Površine za | OPN | 1. faza |
| | |oddih, rekreacijo| | |
| | |in šport | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_9/2_K1 |Najboljša | OPN | 1. faza |
| | |kmetijska | | |
| | |zemljišča | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_9/3_K2 |Druga kmetijska | OPN | 1. faza |
| | |zemljišča | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_10 |ČV_10/1_SSe|Stanovanjske | OPN |del 1. faza, |
| | |površine za eno | |del naslednje|
| | |in | | faze |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_10/2_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_10/3_SSe|Stanovanjske | OPN | 1. faza |
| | |površine za eno | | |
| | |in | | |
| | |dvostanovanjske | | |
| | |objekte | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
| ČV_11 |ČV_11/1_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_11/2_PC |Površine cest | OPN | 1. faza |
| +-----------+-----------------+----------+-------------+
| |ČV_11/3_PO |Ostale prometne | OPN | 1. faza |
| | |površine | | |
+--------+-----------+-----------------+----------+-------------+
III. IZVEDBENI DEL OPN
III.1 Uvodne določbe
4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Delijo se na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
– Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobne površine.
– Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem.
– Enostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem na lastnem zemljišču.
– Dvostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z dvema stanovanjema.
– Večstanovanjska hiša je stanovanjska hiša z več kot dvema stanovanjema, ki imajo skupno zemljišče.
– Atrijska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem, z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Praviloma se gradijo v vrstni zazidavi s postavitvijo hiš v obliki črke L, H oziroma U.
– Vrstna hiša je hiša z enim ali dvema stanovanjema zgrajena v vrsti z ostalimi vrstnimi hišami. Vrstne hiše si lahko sledijo tudi v določenih zamikih,
– Dvojček je samostojen stanovanjski objekt, ki ga sestavljata dve zrcalno enaki enostanovanjski hiši, ki ležita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločena vhoda.
– Terasna hiša je večstanovanjski objekt, ki izrablja naraven relief tako, da leži vsako stanovanje v svoji etaži in ima lasten, neposreden vhod iz zunanjosti.
– Etažnost objekta je določena s številom polnih etaž, pri čemer se kot polni etaži štejeta tudi pritličje, mezzanin oziroma medetaža in mansarda.
– Etaža je del stavbe med dvema stropoma in vključuje tudi pritličje.
– Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
– Pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 0,80 m nad njo.
– Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
– Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
– Strešni pomol je del strehe, pri katerem je strešina usmerjena enako kot na ostalem delu strehe, vendar je položnejša, da se omogoči izvedba oken v mansardnih stanovanjih.
– Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem že stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki že ali še bodo služile takšnemu objektu. Kot gradbena parcela se šteje samo tisti del zemljiške parcele, ki je po namenski rabi stavbno zemljišče.
– Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– CKU: območje celovitega komunalnega urejanja, ki je predvideno na površinah, na katerih ta OPN sicer ne določa, da je izdelava OPPN obvezna, vendar zahteva skupne ureditve. Investitorji morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotoviti načrt celovitega komunalnega opremljanja, ki ga na predlog občinske službe potrdi občinski svet.
5. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora – EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) V Občini Idrija so določeni trije nivoji EUP:
– makro enote, ki so večja geografska območja: CE (Čekovnik), CP (Črnovrška planota), CV (Črni Vrh), GO (Godovič), GP (Godoviško podolje), ID (Idrija), IK (Idrijske Krnice), KA (Kanomlja), LP (Ledinska planota), SI (Spodnja Idrija), TG (Trnovski gozd), VP (Vojskarska planota), ZI (Zgornja Idrijca);
– enote urejanja prostora, na primer: ID_28;
– kadar so v enoti urejanja prostora različne podrobne namenske rabe ali posebni prostorski izvedbeni pogoji, se le- ta deli na podenote, na primer ID_28/1_BT, ID_28/2_ZS, ID_28/3_ZS.
(3) Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak, na primer:
ID_28/1_BT
OPPN
pri čemer je:
– ID oznaka makro enote,
– 28 zaporedna številka enote urejanja prostora znotraj makro enote,
– /1 zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora,
– BT oznaka namenske rabe,
– OPPN oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje, glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN.
6. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako EUP veljajo:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III.2 (10. do 57. člen);
– prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste namenskih rab, določeni v poglavju III.3 (58. do 88. člen);
– posebni prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne EUP, določeni v poglavju III.4 (89. do 181. člen).
(2) Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s prostorsko izvedbenimi pogoji za posamezne vrste namenskih rab in posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Prostorsko izvedbeni pogoji glede na podrobno namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje. Določajo predvsem namembnost in vrsto posegov ter njihovo velikost.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP lahko dopolnjujejo ali spreminjajo skupne oziroma prostorske izvedbene pogoje glede na namensko rabo.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v 56. členu poglavja Občinski podrobni prostorski načrti.
7. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Na območju Občine Idrija je določena naslednja namenska raba prostora:
+---------------------------------------------------------------+
| I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
+------------------------+------+-------------------------------+
|S - območja stanovanj | SSe |stanovanjske površine za eno in|
| | |dvostanovanjske objekte |
| +------+-------------------------------+
| | SSv |stanovanjske površine za |
| | |večstanovanjske objekte |
| +------+-------------------------------+
| | SK |površine podeželskega naselja |
| +------+-------------------------------+
| | SB |stanovanjske površine za |
| | |posebne namene |
| +------+-------------------------------+
| | SP |površine počitniških hiš |
+------------------------+------+-------------------------------+
|C – območja centralnih | CU |osrednja območja centralnih |
|dejavnosti | |dejavnosti |
| +------+-------------------------------+
| | CD |druga območja centralnih |
| | |dejavnosti |
+------------------------+------+-------------------------------+
|I – območja proizvodnih | IP |površine za industrijo |
|dejavnosti +------+-------------------------------+
| | IG |gospodarske cone |
| +------+-------------------------------+
| | IK |površine z objekti za kmetijsko|
| | |proizvodnjo |
| +------+-------------------------------+
| | IGs |gospodarske cone, dopolnjene s |
| | |stanovanjsko dejavnostjo |
+------------------------+------+-------------------------------+
|B – posebna območja | BT |površine za turizem |
| +------+-------------------------------+
| | BD |površine drugih območij |
| +------+-------------------------------+
| | BC |športni centri |
+------------------------+------+-------------------------------+
|Z – območja zelenih | ZS |površine za oddih, rekreacijo |
|površin | |in šport |
| +------+-------------------------------+
| | ZP |parki |
| +------+-------------------------------+
| | ZD |druge urejene zelene površine |
| +------+-------------------------------+
| | ZK |pokopališča |
+------------------------+------+-------------------------------+
|P – območja in omrežja | PC |površine cest |
|prometne infrastrukture +------+-------------------------------+
| | PO |ostale prometne površine |
+------------------------+------+-------------------------------+
|E – območja energetske | E |energetska infrastruktura |
|infrastrukture | | |
+------------------------+------+-------------------------------+
|O – območja okoljske | O |okoljska infrastruktura |
|infrastrukture | | |
+------------------------+------+-------------------------------+
|F – območja za potrebe | / |/ |
|obrambe v naselju | | |
+------------------------+------+-------------------------------+
|A – površine razpršene | A |površine razpršene poselitve |
|poselitve | | |
+---------------------------------------------------------------+
|II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
+------------------------+------+-------------------------------+
|K – kmetijska zemljišča | K1 |najboljša kmetijska zemljišča |
| +------+-------------------------------+
| | K2 |druga kmetijska zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
|III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
+------------------------+------+-------------------------------+
|G – gozdna zemljišča | G |območja gozdov |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA |
+------------------------+------+-------------------------------+
|V – površinske vode | VC |celinske vode |
| +------+-------------------------------+
| | VI |vodna infrastruktura |
| +------+-------------------------------+
| | VIK |vodna infrastruktura Kamšt |
+---------------------------------------------------------------+
|V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
+------------------------+----+---------------------------------+
|L – območja mineralnih | LN |površine nadzemnega |
|surovin | |pridobivalnega prostora |
+------------------------+----+---------------------------------+
|f – območja za potrebe | f |območja za potrebe obrambe zunaj |
|obrambe zunaj naselij | |naselij |
+------------------------+----+---------------------------------+
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
8. člen
(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja)
Za vse legalno zgrajene gradnje, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s 5. točko 15. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitve naselij, velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom, grajenim pred letom 1967, pa stavbno zemljišče v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati v smislu oblikovne sanacije in postavljati pomožne objekte. Dovoljena je sprememba namembnosti dela objekta in novogradnja objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta v dimenzijah enakih odstranjenemu objektu.
Na območju gradbene parcele določene v gradbenem dovoljenju, je mogoča postavitev ene vrste enostavnega – pomožnega objekta za lastne potrebe v skladu Uredbo o vrstah objektov.
9. člen
(stopnja natančnosti mej)
Meje enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
III.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1 Vrste gradenj in drugih posegov v prostor
10. člen
(dopustne gradnje)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj so podrobno opredeljeni v določilih 58. do 88. člena tega odloka, ki se nanašajo na splošna merila in pogoje za posamezne podrobnejše namenske rabe. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava, nadzidava in nadomestitev objekta),
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta.
(2) Dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija so dopustne samo na zakonito zgrajenem objektu.
(3) Na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, je dopustno samo vzdrževanje in odstranitev objekta.
(4) Dozidava ali nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Prizidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava oziroma nadzidava.
(5) Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno (do 10 % bruto) ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave.
(6) Investitor mora stavbo, ki jo nadomešča, odstraniti najpozneje v enem letu po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma v enem letu po vselitvi v nadomestno stavbo.
(7) Nadomestitev objekta v nizu, vrsti je dovoljena samo v enakih gabaritih in mora biti usklajena s preostalimi objekti v nizu, vrsti.
(8) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter drugimi posegi v objekte ali dele objektov kulturne dediščine, so dopustni samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojne službe.
(9) Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojne službe. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati varstvene usmeritve.
(10) Gradnje novih objektov na poplavno ogroženih območjih niso dovoljene do ugotovitve možnosti gradnje na osnovi razredov poplavne nevarnosti, ki so določeni v hidrološko hidravlični študiji.
11. člen
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Idrija dopustni:
– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja;
– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja;
– objekti, vodi in naprave distribucijskega plinovodnega omrežja;
– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja;
– omrežje javne razsvetljave;
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;
– zbiralnice za odpadke;
– vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;
– podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– zaklonišča na območju stavbnih zemljišč;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce, pešpoti;
– avtobusna postajališča;
– kolesarske steze, dostopne ceste do objektov;
– brvi in mostovi;
– vodnogospodarske ureditve;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce);
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– vzdrževanje in urejanje cest;
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja.
(2) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojne službe.
2.2 Nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževanje objektov
12. člen
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo določila podzakonskega predpisa, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost in prostorsko izvedbene pogoje, ki so določeni v tem odloku.
(2) Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov so:
1. Objekti za lastne potrebe
– Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih ali na samostojnih objektih je dopustna tudi izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe (streha pokrita z vegetacijskim slojem). Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, je sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne.
– Vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
2. Ograje
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Zidovi in druge masivne ograje (razen protihrupnih ograj) niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Na stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,50 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje.
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva voda.
3. Škarpe in podporni zidovi
– Škarpe in podporne zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi 12. člena in drugih skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine 1,20 m. Gradnja zidov višjih od 1,2 metra je dopustna takrat, kadar služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena.
– Od sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradijo tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
– Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani, z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Zid naj bo na vidni strani intenzivno ozelenjen z avtohtonimi rastlinami.
4. Pomožni infrastrukturni objekti
– V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme.
– Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih in na območjih prepoznavnosti kulturne krajine praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se izvede zračni kabel.
– Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz objektov. Če meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno za območje naselja. V območjih namenske rabe ZS, ZK in ZD so ekološki otoki dopustni le za potrebe dejavnosti na zelenih površinah, s tem da je tlorisna površina do 50 m2.
– Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN ali pa na podlagi urbanistične in krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteče.
– Dovoljena je postavitev solarnih modulov na strehah objektov tako, da ne presegajo višine slemena objekta in ne odstopajo od površine strešne plošče za več kot 50 cm.
5. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
– Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v območjih namenske rabe SK, IK, IGs, A in v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko – gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 30 m pasu kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
– Izven zgoraj navedenega 30 m pasu se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavni pomožni kmetijsko – gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot; ribnik ali vodno zajetje, vrtina ali vodnjak do 30 m globine; krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograje za pašo živine do višine 1,5 m; rastlinjak dimenzij do 150 m2, gozdna cesta, kašča, kozolec, senik, in kmetijski nezahtevni objekti: kozolec, kmečka lopa, rastlinjak dimenzij do 150 m2, silos, gnojišče, zbiralnik gnojnice in gnojevke, vodni zbiralnik vkopan v tla, betonsko korito, poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi. Izven 30 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev enakih dimenzij na istih lokacijah oz. se jih lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč. Gradnja navedenih objektov, razen prometnic, je dopustna pod pogojem, da so kmetijske površine v velikosti najmanj 1 ha oddaljene od kmetije več kot 1 km, kar mora investitor v postopku dokazati z ustreznimi listinami, in pod pogojem, da se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
– Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
– Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu z usmeritvami lovskih načrtov.
– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe.
– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.
– Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
– Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt ni dopustna.
6. Začasni objekti
– Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati parkirne površine. Priključen mora biti na razpoložljive in že obstoječe priključke javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavi v središču naselja, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
– Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih že začasnega opravljanja dejavnosti in prometnega terminala.
– Pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru se lahko postavi v okviru gospodarske cone.
– Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah. Druge kioske je dovoljeno postaviti le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev.
– Sezonski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se jih v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, umeščeni stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
7. Spominska obeležja
– Ni posebnih pogojev.
8. Objekti za oglaševanje
– Na zasebnih površinah je dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na gradbenih ograjah objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje.
– Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev.
– Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme, izdelka, storitve in podobno ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora.
– Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil.
– Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
– Prepovedano je nameščanje oglasnih panojev večjih dimenzij od 2 x 2,5 m. Pred vsako namestitvijo objektov za oglaševanje, ki so manjši od navedenih dimenzij, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Občine.
9. Urbana oprema
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, da ne zastirajo pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine objekti za reklame niso dovoljeni. Na območjih naselbinske dediščine (mesto Idrija) se elementi za reklamiranje opredelijo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS OE Nova Gorica. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
– Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, robniki, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
(3) Ob upoštevanju splošnih pogojev so v naslednjih namenskih rabah dopustne gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov:
13. člen
(vzdrževanje objektov)
(1) Pri investicijskih vzdrževalnih delih je treba upoštevati: namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na fasadah objektov oziroma na strehah tako, da od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm.
(2) Pri rednih vzdrževalnih delih večstanovanjskih objektov in objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti in podobno) je treba upoštevati:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki, materialu in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma enotno za celoten objekt;
– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(3) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za vzdrževalna dela na objektih pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
2.3 Dopustne dejavnosti
14. člen
(dopustne dejavnosti)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v določilih 58. do 88. člena tega odloka, ki se nanašajo na merila in pogoje za posamezne podrobnejše namenske rabe. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov.
Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku, in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti
+--------------------------------+----------------------------+
|poimenovanje dopustnih |dejavnosti, navedene v |
|dejavnosti v tem odloku |področnih predpisih o |
| |standardni klasifikaciji |
| |dejavnosti |
+--------------------------------+----------------------------+
|kmetijstvo in gozdarstvo |A kmetijstvo in lov, |
| |gozdarstvo, ribištvo |
+--------------------------------+----------------------------+
|rudarstvo |B rudarstvo |
+--------------------------------+----------------------------+
|proizvodne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
| |D oskrba z električno |
| |energijo, plinom, paro |
| |E oskrba z vodo, ravnanje z |
| |odplakami in odpadki; |
| |saniranje okolja |
| |F gradbeništvo |
+--------------------------------+----------------------------+
|obrtne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti (v|
| |manjšem obsegu) |
| |F gradbeništvo (v manjšem |
| |obsegu) |
+--------------------------------+----------------------------+
|trgovske in storitvene |G trgovina; vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+--------------------------------+----------------------------+
|promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
+--------------------------------+----------------------------+
|gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
+--------------------------------+----------------------------+
|poslovne dejavnosti |J informacijske in |
| |komunikacijske dejavnosti |
| |K finančne in zavarovalniške|
| |dejavnosti |
| |L poslovanje z |
| |nepremičninami |
| |M strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N druge raznovrstne poslovne|
| |dejavnosti |
+--------------------------------+----------------------------+
|dejavnosti javne uprave |O dejavnost javne uprave in |
| |obrambe; dejavnost obvezne |
| |socialne varnosti |
+--------------------------------+----------------------------+
|izobraževanje |P izobraževanje |
+--------------------------------+----------------------------+
|zdravstvo in socialno varstvo |Q zdravstvo in socialno |
| |varstvo |
+--------------------------------+----------------------------+
|kulturne, razvedrilne, |R kulturne, razvedrilne in |
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|dejavnosti | |
+--------------------------------+----------------------------+
|druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
| |T dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U dejavnost eksteritorialnih|
| |organizacij in teles |
+--------------------------------+----------------------------+
15. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
(2) V območjih stanovanj, kjer je nestanovanjska raba sicer omejena, se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega OPN izvaja na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj nestanovanjska raba, dovoli rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja s povečanjem uporabne površine za nestanovanjsko rabo do 20 %, če je prilagoditev objekta nujna za ohranitev izvajanja dejavnosti. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju, kar se dokaže z okoljsko presojo.
(3) Kadar sprememba namembnosti objekta zahteva rekonstrukcijo objekta, je treba, glede na novo namembnost, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti značilnosti objekta, ki pogojujejo njegovo požarno in potresno varnost.
2.4 Lega objektov
16. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte. Regulacijske črte (linije, meje) določajo urbanistične razmejitve in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na:
– regulacijske linije (RL), ki razmejujejo površine namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;
– gradbene linije (GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije (do 1 m);
– gradbene meje (GM), ki določajo linijo, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
(2) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m.
– Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 5,0 m. Če je med sosednjima gradbenima parcelama zagotovljena skupna požarna pot širine najmanj 5,0 m, je odmik novih stavb lahko najmanj 3,0 m oz. skladno s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.
– Kmetijska gospodarska poslopja morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 7 m.
– Ograje se lahko postavljajo na mejo zemljiških parcel, če oba lastnika s tem soglašata. Če se lastnika ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
– Napušči in balkoni lahko presegajo dopustne odmike objekta za 1,0 m. Objekt, ki se postavi na mejo, mora imeti odvodnavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.
(3) Če so odmiki od mej sosednjih zemljišč manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, in predložiti soglasje mejašev. Odmik stavb vključno z balkoni praviloma ne sme biti manjši od 1,5 m od meje sosednjih parcel.
(4) Izjemoma so dopustne gradnje stavb na meji zemljišča, kadar:
– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu,
– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
– je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
(5) Odmiki od javnih zemljišč
– Razen na območjih z izrazito enotno gradbeno črto obstoječih objektov, mora biti odmik novozgrajenega objekta na stranici parcele, iz katere je direkten vhod v garažo, vsaj 5,0 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7,0 m od roba cestišča. Če ima cesta določeno regulacijsko linijo, se upošteva 5,0 m odmik od meje regulacijske linije.
– Ograje morajo biti od javne ceste oddaljene najmanj 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
– Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
– Pri vseh odmikih je treba upoštevati cestne prometne predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(6) Medsebojni odmiki med objekti
– Nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
– Na območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativen prostor mehanizacije najmanj v radiju 15 m in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika zazidave.
(7) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb umeščenih na pobočjih mora biti praviloma vzporedna s plastnicami.
2.5 Oblikovanje
17. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe gradbene parcele (FI),
– faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),
– faktorjem gradbene prostornine na gradbeno parcelo (FP),
– deležem odprtih zelenih površin (DZP) na gradbeni parceli,
– višino objektov v enotah urejanja prostora,
– faktorjem izrabe območja (FIO).
(2) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab (v tabelah od 58. do 88. člena).
(3) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino gradbene parcele. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab (v tabelah od 58. do 88. člena).
(4) Faktor izrabe območja (FIO) je razmerje med vsoto vseh bruto tlorisnih površin objektov v enoti urejanja prostora in skupno površino v enoti urejanja prostora. Določen je v nekaterih usmeritvah za OPPN.
(5) Delež zelenih površin v območju (DZP) je delež gradbene parcele, namenjene zelenim in drugim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam oziroma komunalnim funkcionalnim površinam objekta (dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(6) Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(7) Če je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba gradbene parcele (FI) večja od dopustne maksimalne zazidanosti oziroma izrabe gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, investicijska vzdrževalna dela, spremembe namembnosti in rabe stavb ter gradnja garažnih objektov pod nivojem terena in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov, s tem da se velikost objekta ne sme povečati.
(8) Nobeden od omejitev – FZ, FI in višinski gabarit ne sme biti presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.
18. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Če ni za posamezno enoto urejanja določeno drugače, se morajo gradnje objektov (tudi nadzidave in dozidave), nezahtevni in enostavni objekti ter drugi posegi v prostor prilagoditi kvalitetnim objektom in ureditvam v radiju 50 m po naslednjih kriterijih:
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni liniji,
– naklonu streh in smereh slemen,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– obliki ograj,
– v čim večji meri naj se uporablja lokalen, avtohton material (les, kamen).
(2) Pri novih posegih v prostor so izjemoma dopustni oblikovalski poudarki, ki jih je treba utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Novi objekti naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase.
(4) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani objekt v gabaritih in oblikovanju usklajen z objektom, h kateremu se dozidava.. Pri nadzidavah je treba varovati silhueto naselja oziroma način pozidave vaške gradbene strukture.
(5) Pri eno ali dvostanovanjskih hišah naj bo streha simetrična dvokapnica z naklonom, strmejšim od 33°. Barva strešne kritine je opečno rdeča, rjava, temno siva ali črna. Niso dovoljene nebarvane, bleščeče aluminijaste strešne plošče. Izjemoma je pri sodobno oblikovanih objektih dovoljena tudi izvedba ravnih streh, kadar to ne moti silhuete naselja in ni v območjih kulturne dediščine. Pri ravnih strehah je priporočena izvedba zelene strehe ali pohodne terase. V zavarovanih območjih je za barvo strešne kritine potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(6) Naprave za izkoriščanje solarne energije je dopustno nameščati na strehe in fasade pod pogojem, da ne motijo silhuete naselja. Praviloma se nameščajo pod enakim naklonom kot streha in v smeri slemena.
(7) Končni fasadni omet naj bo praviloma zaglajen in barvan v svetlih tonih.
(8) Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Dovoljene so tudi lesene fasade. V zavarovanih območjih je za barvo fasade potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(9) Gradnja večkotnih izzidkov ali stolpičev ni dovoljena.
(10) Urbana oprema mora biti v naselju oblikovana enotno.
(11) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.
(12) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na območjih in objektih kulturne dediščine je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ne degradira varovanih vrednot.
(13) Pri menjavi stavbnega pohištva, predvsem oken, morajo nova okna po obliki, videzu in barvi posnemati stara. Pri večstanovanjskih oknih morajo biti vsa zamenjana okna enakega tipa. Na zavarovanih območjih kulturne dediščine je pri menjavi stavbnega pohištva potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(14) V mestu Idrija – z izjemo območja Ljubevča in območij ID_5, ID_43, ID_43 – 49 ter zgornjega dela območja ID_18/1, ki ni vidno izpostavljen – veljajo poleg zgornjih še naslednja določila:
– Strehe eno- in dvostanovanjskih stavb se izdelajo v naklonu od 40–50° in z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne ravne strehe v barvah med opečno rdečo prek sive do črne, vendar praviloma ne smejo biti v pločevinasti izvedbi.
– Novogradnje morajo smiselno nadaljevati tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevati naslanjanje na pobočje in umestitev v pomembne javne vedute naselja, ki so predvsem: grad, cerkev sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi.
– Objekti naj se po razporeditvi fasadnih elementov (oken, vrat, okraskov, materialov) prilagajajo oblikovno kvalitetnim objektom v okolici, še posebej pri fasadah, obrnjenih na ulično stran.
19. člen
(oblikovanje zelenih površin in okolice objektov)
(1) Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati:
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje;
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico;
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(2) Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na gradbeni parceli zagotoviti 15 m2 zelenih površin za igro otrok in počitek stanovalcev. Ta normativ se ne prišteje k normativu o deležu zelenih površin, temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.
(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2 (vendar ne manj kot 50 m2), najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(4) Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za:
– otroška in druga igrišča,
– urejene zelene površine in parke.
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(7) Na območjih stavbnih zemljišč naj se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa naj se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;
– na javnih površinah je pri drevesnih vrstah prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst;
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna le avtohtona vegetacija;
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena;
– za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.
(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna.
– Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2,0 m.
– Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves; če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(9) Pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 3,0 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(10) Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi ali škarpami, skladno z določili 12. člena tega odloka.
(12) Nepozidani del gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjevati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(13) Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev.
2.6 Parcelacija
20. člen
(določanje velikosti in oblike gradbenih parcel)
(1) Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.
(2) Določitev gradbene parcele mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.
(3) Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt.
(4) Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 500 m2;
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu;
– navedena omejitev velikosti gradbene parcele ne velja za območja vaških in mestnega jedra Idrije;
– za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se gradbena parcela določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa odlok.
(5) Za kmetije in kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije), vitalnosti kmetije in ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov. Posebno pozornost se nameni ohranjanju tipologije celkov.
21. člen
(spreminjanje mej gradbene parcele)
(1) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(2) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(3) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine ipd.).
2.7 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
22. člen
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Vsako zemljišče, namenjeno gradnji stavb, mora imeti zagotovljeno oskrbo z vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.
(2) Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na zgrajeno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, plinovodno omrežje in elektroenergetsko omrežje v skladu z določili tega odloka, v skladu s pogoji upravljavcev teh omrežij in v skladu s predpisi. Na območjih, kjer je po podatku upravljavca sistemov obstoječe omrežje, je priključitev obvezna. Na območjih, kjer je omrežje načrtovano po podatkih upravljavca teh sistemov, gradnja stavb do izgradnje omrežja ni dovoljena, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred začetkom uporabe stavbe, ki se priključuje na omrežje.
(3) Pri posegih, ki pomenijo priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline;
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji);
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
23. člen
(gradnja in urejanje komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture)
(1) Trase omrežij komunalne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajene in morajo potekati tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2) Trase omrežij komunalne infrastrukture se praviloma združuje v skupne koridorje.
(3) Gradnja komunalne infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Ob gradnji nove komunalne infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(4) Komunalna infrastruktura mora praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec te infrastrukture pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(5) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se komunikacijske in elektroenergetske vode praviloma gradi v podzemni izvedbi.
(6) Na objektih, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, je treba priključne omarice za elektroenergetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter požarne plinovodne pipe izvesti v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(7) Komunalne vode in jaške komunalne infrastrukture je treba na javnih cestah umestiti izven vozišča, če to ni mogoče, se jaške umesti tako, da so pokrovi izven kolesnic vozil.
(8) Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z Občino Idrija sklene pogodbo, s katero se definirajo medsebojne obveznosti glede ureditve komunalnega opremljanja zemljišča za gradnjo.
(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Kjer komunikacijska, energetska in okoljska infrastruktura sega na območja, pomembna za ohranjanje narave, je potrebno preprečiti uničenje, poškodovanje ali bistveno spreminjanje kakovosti, zaradi katerih je območje opredeljeno kot pomembno za ohranjanje narave.
24. člen
(priključevanje na javno cesto)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste, enostavni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dovoz do javne ceste nujno potreben.
(2) Dovozi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojno občinsko službo ali upravljavcem ceste.
(3) Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom, gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.
(4) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališče.
(5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.
25. člen
(gradnja in urejanje prometnega omrežja)
(1) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in na podlagi pogojev in soglasja pristojne občinske službe oziroma upravljavca ceste.
(2) Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za:
– glavne ceste 25 m
– regionalne ceste 15 m
– lokalne ceste 8 m
– javne poti 6 m
– javna pot za kolesarje 6 m
– pešpoti 6 m
– tekaške steze 6 m.
26. člen
(gradnja, urejanje in dimenzioniranje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.
(2) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(3) Parkirišča, namenjena javni rabi, morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3 metre na 4 parkirna mesta.
(4) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(5) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, in za priklopnike teh motornih vozil ter za avtobuse (razen avtobusnih postajališč) v stanovanjskih naseljih in območjih centralnih dejavnosti niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območjih prometnih površin, gospodarske infrastrukture in proizvodnje.
(6) Pri urejanju parkirišč je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(7) Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
+-------------------------------+-----------------------------+
|dejavnost |št. parkirnih mest |
+-------------------------------------------------------------+
|Stanovanja |
+-------------------------------+-----------------------------+
|enostanovanjske stavbe |2 PM |
+-------------------------------+-----------------------------+
|dvostanovanjske stavbe |3 PM |
+-------------------------------+-----------------------------+
|večstanovanjske stavbe |1,5 PM/ stanovanje, od tega |
| |vsaj 10 % dostopnih tudi za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------+-----------------------------+
|mladinski in otroški domovi |1 PM/12 postelj (min. 2PM) |
+-------------------------------+-----------------------------+
|študentski domovi |1 PM/4 postelje |
+-------------------------------+-----------------------------+
|domovi za ostarele |1 PM/8 postelj (min. 3PM) |
+-------------------------------------------------------------+
|Poslovne in turistične dejavnosti |
+-------------------------------+-----------------------------+
|pisarniški in upravni |1 PM/30 m2 neto površine (min|
|prostori - splošno |2 PM na lokal) |
+-------------------------------+-----------------------------+
|poslovni prostori s strankami |1 PM/20 m2 neto površine (min|
| |3 PM) |
+-------------------------------+-----------------------------+
|poslovni prostori brez strank |1 PM/1 zaposlena (min 3 PM) |
+-------------------------------+-----------------------------+
|trgovine, trgovske hiše, |1 PM/50 m2 neto prodajne |
|sejmišče |površine (min 2 PM) + 1 PM /2|
| |zaposlena |
+-------------------------------+-----------------------------+
|gostilne |1 PM/6 sedežev + 1 PM/2 |
| |zaposlena + |
| |1 PM na tekoči meter |
| |točilnega pulta |
+-------------------------------+-----------------------------+
|gostilne s prenočišči |1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev|
+-------------------------------+-----------------------------+
|hoteli, penzioni, zdravilišča |1 PM/3 postelje |
|in drugi objekti s prenočišči | |
+-------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti |
+-------------------------------+-----------------------------+
|prireditveni prostori, kino, |1 PM/5 sedežev |
|dvorane | |
+-------------------------------+-----------------------------+
|cerkve |1 PM/20 sedežev |
+-------------------------------+-----------------------------+
|pokopališča |1 PM/30 grobov (min. 10 PM) |
+-------------------------------+-----------------------------+
|bolnišnice |1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 8 |
| |postelj |
+-------------------------------+-----------------------------+
|zdravstveni domovi |1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30|
| |m2 koristne površine |
+-------------------------------+-----------------------------+
|otroški vrtci, osnovne šole |1 PM/3 zaposlene + 2 |
| |PM/oddelek za začasno |
| |parkiranje |
+-------------------------------+-----------------------------+
|Srednje šole |1 PM/30 učencev + 1 PM/3 |
| |zaposlene |
+-------------------------------+-----------------------------+
|Športne površine | |
+-------------------------------+-----------------------------+
|športna igrišča |1 PM/250 m2 površine |
+-------------------------------+-----------------------------+
|športne dvorane |1 PM/50 m2 površine dvorane |
+-------------------------------+-----------------------------+
|športne površine s prostori za |zgornja določila + dodatno 1 |
|gledalce |PM/10 sedežev za obiskovalce |
+-------------------------------------------------------------+
|Proizvodnja |
+-------------------------------+-----------------------------+
|obrt in servisi |1 PM/20 m2 neto površine |
+-------------------------------+-----------------------------+
|obrtni in industrijski obrati |1 PM/50 m2 neto površine ali |
| |na 3 zaposlene |
+-------------------------------+-----------------------------+
|skladišča, odlagališča, |1 PM/80 m2 neto površine ali |
|razstavni in prodajni prostori |na 3 zaposlene |
+-------------------------------+-----------------------------+
|delavnice za servis motornih |6 PM/popravljalno mesto |
|vozil | |
+-------------------------------+-----------------------------+
(8) Pri vseh zgradbah, razen eno in dvostanovanjskih objektih, je potrebno na parceli zagotoviti vsaj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa, zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(9) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti oziroma razpolaganju, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m, ali pa mora investitor vrednost preostalega deleža parkirnih mest zagotoviti tako, da krije sorazmerni del stroškov gradnje javnih parkirnih mest ali garaž.
27. člen
(gradnja, urejanje in priključevanje na vodovodno omrežje)
(1) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki in podobno) med objektom in vodovodnim omrežjem lahko v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca vodovoda dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna).
(2) Vodovodno omrežje mora praviloma poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umestiti izven javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
Vodovodno omrežje mora biti načrtovano tako, da se v čim večji meri izogne naravnim vrednotam – jamam. Na območju Podroteje in pri Peternelu v Masorah se vodovodno omrežje predvidi v cestnem koridorju.
28. člen
(gradnja, urejanje in priključevanje na kanalizacijsko omrežje)
(1) Izjemoma se na območjih, kjer po podatkih upravljavca omrežja zaradi vmesnih fizičnih preprek (velika višinska razlika, vodotoki in podobno) med objektom in kanalizacijskim omrežjem priključitev ni možna, v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali greznica). Male čistilne naprave in greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Umeščene morajo biti na funkcionalnem zemljišču stavbe,kateri pripadajo, redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Če se naknadno pojavi možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, se objekti obvezno priključijo mimo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode, ki se ustrezno sanirajo.
(2) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(3) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinsko vodo odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacije, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji.
(4) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(5) Odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih oziroma tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(6) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom se lahko uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(7) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene čim dlje od naseljenih območij. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(8) Na kraških območjih naj se izbere tehnologijo čiščenja, ki obsega vse tri stopnje čiščenja, tudi terciarno stopnjo, kjer se odstranita dušik in fosfor. Očiščena voda se v podzemno vodo vodi posredno, s pronicanjem skozi zemljo ali podtalje. Lokacije ČN je treba določiti tako, da se očiščene vode ne stekajo v jame ali ponikve. V fazi izdelave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za ohranjanje narave.
29. člen
(oskrba s plinom in s toplotno energijo)
Za vse objekte, ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih virov energije (sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna energija …), je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v enoti urejanja, v kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, naj objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je predvideno, da se objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca teh sistemov ni možna, je dovoljena uporaba ostalih energentov (utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija).
30. člen
(gradnja, urejanje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje)
(1) Vse stavbe morajo biti priključene na elektroenergetsko omrežje.
(2) Dovoljena je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV, v napetostni nivo 110 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju. Za vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija s prehodom na dvosistemske prenosne daljnovode (2 x1 10 kV, 2 x 400 kV). Vsi obstoječi enosistemski 220 kV daljnovodi se nadgradijo na 2 x 400 kV napetostni nivo. Upoštevati je potrebno tudi prekategoriziranje vseh predvidenih oz. obstoječih RTP 220/110 kV v RTP-je 400/110 kV.
(3) Vse površine v javni rabi v enotah urejanja, namenjenih poselitvi, morajo biti osvetljene s sistemom javne razsvetljave. Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati principe omejevanja vsiljene svetlobe.
31. člen
(gradnja in urejanje daljinskega ogrevanja ter uporaba ekološko čistih virov energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN in varstvenih režimov.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
32. člen
(gradnja in urejanje komunikacijske infrastrukture)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Gradnja objektov, ki se nahajajo v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov, je dovoljena le v skladu s pogoji pristojne službe.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– za postavitev in obratovanje bazne postaje mobilne telefonije je potrebna okoljska presoja;
– bazne postaje mobilne telefonije je dovoljeno postaviti na območjih s podrobnejšo namensko rabo: SSe, SSv, SP, SB, SK, CU, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZD, ZK, PC, PO, E, O, K2, G, LN in f;
– za postavitev in obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja (stanovanjskih hiš in varstvenih, zdravstvenih ter izobraževalnih ustanov) je potrebno soglasje občinskega sveta;
– lociranje je možno na druga kmetijska zemljišča in v območjih gospodarskega gozda na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva in varovanja narave;
– na zavarovana območja naravne in kulturne dediščine se objekti in naprave mobilne telefonije ne postavljajo; izjemoma jih je dopustno postavljati v širša zavarovana območja ali na objekte kulturne dediščine ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine;
– na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja se lahko posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status, in na podlagi soglasij pristojnih služb za varovanje naravne in kulturne dediščine;
– v čim večji meri naj se upošteva združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– pri umeščanju v prostor naj bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten).
(4) Kjer komunikacijska infrastruktura sega na območja, pomembna za ohranjanje narave, je potrebno preprečiti uničenje, poškodovanje ali bistveno spreminjanje kakovosti, zaradi katerih je območje opredeljeno kot pomembno za ohranjanje narave.
33. člen
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih na zbirnem mestu.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljišču objekta, kateremu pripada. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojno občinsko službo določi zbirno mesto na javni površini.
Zbirno mesto mora biti praviloma:
– zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje,
– dobro prometno dostopno in izven prometnih površin.
(3) Ekološki otoki (zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov) se praviloma umeščajo na utrjenih površinah namenjenih javni rabi. Umeščanje v prostor naj bo takšno, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
(4) Zbirni center je namenjen zbiranju vseh vrst frakcij in začasnemu hranjenju posameznih frakcij do rednega odvoza. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših mestnih cest, izveden pa mora biti z vratarnico, nadstreškom in ograjo.
(5) Posebne odpadke je do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov treba skladiščiti v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(6) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je prepovedano.
(7) Nevarne odpadke je potrebno deponirati in nadzorovati z monitoringom na zakonsko predpisani način. To velja tudi za ostanke rudniške halde, odkrite ob gradnji objektov.
34. člen
(pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi za posamezna omrežja, merjeno od osi posameznega voda na vsaki strani, znašajo:
+----------------------------------------+--------------------+
|vodovod |3 m |
+----------------------------------------+--------------------+
|kanalizacija |3 m |
+----------------------------------------+--------------------+
|telekomunikacijski vod |3 m |
+----------------------------------------+--------------------+
|drugih vodi, ki služijo določeni vrsti |3 m |
|gospodarske javne službe lokalnega | |
|pomena ali so v javno korist | |
+----------------------------------------+--------------------+
|nadzemni večsistemski elektroenergetski |40 m od osi voda |
|vod nazivne napetosti 400 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|nadzemni večsistemski elektroenergetski |40 m od osi voda |
|vod nazivne napetosti 220 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|nadzemni večsistemski elektroenergetski |15 m od osi voda |
|vod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | |
|in | |
+----------------------------------------+--------------------+
|elektroenergetska razdelilna |40 m od roba ograje |
|transformatorska postaja (RTP), merjeno | |
|od zunanjega roba ograje območja RTP, | |
|nazivne napetosti 400 in 220 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|elektroenergetska razdelilna |15 m od roba ograje |
|transformatorska postaja (RTP), merjeno | |
|od zunanjega roba ograje območja RTP, | |
|nazivne napetosti 110 in 35 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|podzemni kabelski sistem nazivne |10 m od kablovoda |
|napetosti 400 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|podzemni kabelski sistem nazivne |3 m od kablovoda |
|napetosti 35 kV in 110 kV | |
+----------------------------------------+--------------------+
|plinovod z obratovalnim tlakom nad 16 |100 m |
|bar | |
+----------------------------------------+--------------------+
|plinovod z obratovalnim tlakom med 5 |5 m |
|bar in 16 bar | |
+----------------------------------------+--------------------+
|plinovod z obratovalnim tlakom manjšim |3 m |
|od 5 bar | |
+----------------------------------------+--------------------+
|odvodni jarki (drenažniki) |5 m levo in desno od|
| |zgornjega roba |
| |brežine jarka |
+----------------------------------------+--------------------+
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne.
(5) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,00 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Če so z drugimi predpisi določeni drugačni varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja, od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
35. člen
(pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi za posamezna omrežja,merjeno od osi posameznega voda na vsaki strani, znašajo:
+------------------------------------------+------------------+
|vodovod |3 m |
+------------------------------------------+------------------+
|kanalizacija |5 m |
+------------------------------------------+------------------+
|telekomunikacijski vod |1,5 m |
+------------------------------------------+------------------+
|drugih vodi, ki služijo določeni vrsti |1,5 m |
|gospodarske javne službe lokalnega pomena | |
|ali so v javno korist | |
+------------------------------------------+------------------+
|nadzemni večsistemski elektroenergetski |45 m od osi voda |
|vod nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | |
+------------------------------------------+------------------+
|nadzemni večsistemski elektroenergetski |15 m od osi voda |
|vod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | |
+------------------------------------------+------------------+
|podzemni kabelski sistem nazivne |5 m |
|napetosti 110 kV, 35 kV in 10/20 kV | |
+------------------------------------------+------------------+
|elektroenergetska razdelilna |40 m |
|transformatorska postaja (RTP), merjeno | |
|od zunanjega roba ograje območja RTP, | |
|nazivne napetosti 220 kV | |
+------------------------------------------+------------------+
|elektroenergetska razdelilna |15 m |
|transformatorska postaja (RTP), merjeno | |
|od zunanjega roba ograje območja RTP, | |
|nazivne napetosti 110 kV | |
+------------------------------------------+------------------+
|elektroenergetska prostostoječa |5 m |
|transformatorska postaja (TP), merjeno od | |
|zunanje stene objekta TP | |
+------------------------------------------+------------------+
(2) Varovalni pas za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.
(3) V varovalnih pasovih plinovodnega, vročevodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dovoljena gradnja objektov le pod posebnimi pogoji pristojne službe v skladu s predpisi.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila ljudi.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več gradnja objektov ni dovoljena, na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(6) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(7) Pri gradnji plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov mora investitor plinovoda na vseh območjih stavbnih zemljišč zaradi racionalne rabe prostora zagotavljati minimalni varnostni odmik.
(8) Nove razdelilne transformatorske postaje 110 kV in več ni dovoljeno umeščati v območjih S in C. Izvedene morajo biti v skladu s sodobnimi principi in z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom.
(9) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, na območjih C, SSv in IG ter IP pa se praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju.
(10) Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
36. člen
(omejitve v zvezi z zračnim prometom)
(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in podobno.
(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
2.8 Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
37. člen
(vplivi na okolje)
Gradnja novih objektov, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave ter spremembe rabe in namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča.
38. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
39. člen
(varstvo voda)
(1) Rabo in druge posege v vode, vodna zemljišča in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(3) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in druge posege, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
(4) Potrebno je zagotoviti prost dostop do vode, kjer je to možno in varno.
(5) Vse vodotoke in brežine je potrebno varovati pred onesnaženjem.
(6) Za naslednje posege je potrebno pridobiti vodno soglasje:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
40. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov.
(3) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(4) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti vodno soglasje.
41. člen
(ohranjanje narave)
(1) Naravni spomeniki in naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter Krajinski park Zgornja Idrijca so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi.
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– 18 zavarovanih območij: – Krajinski park Zgornja Idrijca, znotraj katerega je več posameznih varovanih območij: naravni rezervat Bukov vrh, naravni spomeniki Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom; NS Kačja smreka, naravni spomeniki na Gornji Kanomlji: Izvir v bližini Šinkovčeve žage in jama nad izvirom, Ponor s sotesko v Klamah, Slap na Klavžarici, Studenčkova jama, NS Govškarca, NS Jelenk, NS Habečkovo brezno, NS Ukovnik. Za zavarovanje je predlagan regijski park Trnovski gozd;
– 14 ekološko pomembnih območij: Divje jezero, Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Studenec pod Vojskarsko planoto, Trebuša, Trnovski gozd in Nanos, Zgornja Idrijca ter jame: Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah,Ukovnik (jama);
– 10 posebnih varstvenih območij (Natura 2000): Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Studenec izvir – izliv v Kanomljico (pod Vojskarsko planoto), Trnovski gozd, Trnovski gozd – Nanos ter jame; Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik;
– Številne (393) naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Površinsko večje naravne vrednote so: Idrijca s pritoki, Javornik, Kanji Dol, Kanomeljsko trojno tektonsko okno, Kanomljica s pritoki, Dolina Klavžarice, Spodnje Lome – Podjesen – kras, Strug, Strug – tektonsko okno. Na območju je tudi večje število zavarovanih jam in brezen;
– Tri območja pričakovanih naravnih vrednot – geoloških in geomorfoloških naravnih pojavov: Idrijska prelomna cona, Karbonati in Visoki kras.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Idrija« (ZRSVN, OE Nova Gorica, januar 2007), ki se hranijo na sedežu Občine Idrija.
(4) Za posege na območjih in objektih, navedenih v drugem odstavku tega člena, je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(5) V fazi priprave OPPN je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene tudi konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in njihovih vplivnih območij, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(6) Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
(7) V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
(8) Usmeritve za varstvo zavarovanih območij:
Pri poseganju v zavarovana območja se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju.
V zavarovanih območjih je potrebno vzdrževati in dopolnjevati informativne table.
(9) Usmeritve za varstvo naravnih vrednot:
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
V primeru najdbe mineralov ali fosilov je to potrebno prijaviti ministrstvu, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Podzemeljska geomorfološka NV Bruhalnik v Spodnji Idriji – poseganje v 20 m območje okrog podzemeljske geomorfološke NV ni dopustno. Ob nepredvidenem odprtju jame je potrebno obvestiti pristojne inštitucije.
(10) Usmeritve za varstvo biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in habitatni tipi):
Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Skladno z usmeritvijo iz prvega odstavka naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Posege in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (npr. rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
Na območju pSCI Trnovski gozd – Nanos se za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabi sesalcem prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov). Ohranja se sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča netopirjev. Za osvetljevanje naselij se uporablja svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
Na osrednjem območju medveda se omeji privabljanje pohodnikov, obiskovalce se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov življenjskega prostora medveda. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 20 m, priporočljivo 50 m. Med objektom in gozdnim robom se vzdržuje redno košen travnik brez grmičevja. Paša drobnice v osrednjem območju medveda ni dopustna. Odlaganje odpadkov se uredi v zaprtih zabojnikih, zbirna mesta se po potrebi ogradi. Pašnike in čebelnjake se ogradi z električnim pastirjem.
Na območju pSCI Idrijca s pritoki se na območju rastišča kvalifikacijske rastlinske vrste lepega čeveljca postavi informativne table na rastišču, ki bodo obiskovalce seznanila s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju.
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih in
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
Na vstopnih točkah v varovana območja se postavi informativne table, ki bodo obiskovalce seznanile s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju.
42. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora (objekti in območja kulturne dediščine).
(2) Na objektih in območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili akta o razglasitvi.
(5) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(6) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(7) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
(8) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino
Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– znamenja ob cesti in kapelice se varujejo v vplivnem območju, v posameznih primerih je možna tudi prestavitev znamenja, skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, in sicer tako, da nove prostorske in izvedbene rešitve podpirajo vidnost in izpostavljenost ob komunikaciji.
(9) Varstveni režimi za registrirano naselbinsko dediščino
Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(10) Varstveni režimi na območjih kulturne krajine
Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprt prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(11) Varstveni režimi na območjih vrtnoarhitekturne dediščine
Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(12) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino
Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(13) Varstveni režimi na vplivnem območju kulturne dediščine
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(14) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline;
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji);
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(15) V območju »Idrija – historično jedro« EŠD 182 in v njegovem vplivnem območju je za vse posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe. Izjema je izvedba raziskav, ki jih opravi pristojna služba ali se opravijo po naročilu pristojne službe.
V splošnem se v območju EŠD 182 in v njegovem vplivnem območju varuje:
– zgodovinski značaj mesta, podoba stavb, gabariti, oblike strešin, historično kritino, obstoječe arhitekturne detajle;
– tlorisna zasnova objektov;
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
– pomembnejše prostorske naravne prvine znotraj mesta (parki, potoki, itd.);
– odnos med naseljem in okolico ter podoba naselja v prostoru (vedute gradu, cerkve sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi);
– tradicija idrijske rudarske hiše; novi objekti morajo smiselno nadaljevati tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevati naslanjanje na pobočje,
– višinske gabarite; za novogradnje in rekonstrukcije in prenove so omejeni na etažne višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu;
– strešna krajina mesta; strehe eno in dvostanovanjskih stavb se izvedejo v naklonu od 40–50° in z opečno kritino (bobrovec, zareznik); pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne tudi ravne strehe v barvah med opečno rdečo preko sive do črne, vendar ne smejo biti v pločevinastih izvedbah.
43. člen
(varstvo pred poplavami)
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
(2) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, na nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave niso dopustni nobeni objekti.
(3) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le vzdrževanje objektov.
(4) Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji in soglasjem pristojne službe za vodno gospodarstvo. Za vsako gradnjo oziroma poseg je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani razredi poplavne nevarnosti in celoviti omilitveni ukrepi.
(5) Upoštevati je treba zakonska določila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in odpadne padavinske vode; pri odvajanju padavinskih, padavinskih odpadnih in zalednih voda je treba upoštevati pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov, tudi vpliv dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.
(6) Ohranjati je potrebno obstoječe retencijske površine.
(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.
44. člen
(varstvo pred plazovi in erozijo)
(1) Skoraj celotno območje Občine Idrija je stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne vodne erozije. Območja strogega protierozijskega varovanja se nahajajo predvsem ob vodotokih Idrijca, Zgornja Idrijca in Kanomljica. Območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov obsega vzhodni del območja Vojskarske planote, Kanomeljsko dolino in južni del območja Idrijskih Krnic. Ostali območji zahtevnejših protierozijskih ukrepov sta: strma pobočja Ledinske planote vzhodno nad reko Idrijco in območje od Dolenjih Lom proti Javorniku. Za ostala območja Občine Idrija so opredeljeni običajni protierozijski ukrepi.
(2) Na erozijskih in plazovitih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in vlačenje lesa,
(3) Na plazovitih območjih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno predhodno pridobiti mnenje službe s področja geotehnike.
45. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise varstva pred požarom ter za primer požara zagotoviti:
– odmike med objekti,
– prometne/manipulacijske površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Za varstvo pred požari je v skladu s področnimi predpisi potrebno zagotoviti urgentne poti in površine.
(5) Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
(6) Projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
46. člen
(potresna ogroženost)
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti po MSC lestvici.
47. člen
(gradnja zaklonišč)
(1) V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih, namenjenih za:
– javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami,
– vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok,
– redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa,
– javne elektronske komunikacijske in poštne centre,
– nacionalno televizijo in radio,
– javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
– pomembno energetsko in industrijsko dejavnost,
– muzeje, galerije, arhive in knjižnice nacionalnega pomena (kot depoji),
– delo državnih organov ter
– vojaško dejavnost.
(4) Na obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo zaklonišča.
(5) Za vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za zaščito in reševanje.
2.9 Varovanje zdravja
48. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so:
a) I. stopnja varstva pred hrupom
Velja na zavarovanem območju v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (mirno območje na prostem), razen:
– območij naselij na zavarovanem območju,
– območij cest v širini 1000 m od sredine pomembne ceste,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
b) II. stopnja varstva pred hrupom
Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– območja centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic,
– območja čistih stanovanjskih površin ter stanovanjskih površin za posebne namene,
– območja, namenjena površini za turizem.
c) III. stopnja varstva pred hrupom
Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– območja stanovanjskih površin in stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi,
– območja centralnih dejavnosti: površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,
– območja zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča,
– območja vodnih zemljišč: vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na zavarovanem območju.
d) IV. stopnja varstva pred hrupom
Velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe:
– posebna območja namenjena za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij,
– območja proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in gospodarske cone,
– območja prometne infrastrukture,
– območja komunikacijske infrastrukture,
– območja energetske infrastrukture,
– območja okoljske infrastrukture,
– območja vodnih zemljišč: površine vodne infrastrukture,
– območja mineralnih surovin: vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin,
– območja kmetijskih zemljišč vse površine, razen površin na zavarovanem območju,
– območja gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen površin na zavarovanem območju,
– območja za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države,
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina območja III. stopnje varstva pred hrupom, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. stopnji varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to stopnjo.
(3) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte v teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva, pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako strah od roba ceste. V stavbah in območjih, ki zahtevajo II. stopnjo varstva pred hrupom, se z ustreznimi protihrupni ukrepi zagotavlja II. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Obstoječa območja povečanega hrupa, ki prestopa kritične meje, določene po posameznih stopnjah varstva pred hrupom, je potrebno sanirati.
(6) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ali v območjih z obremenilnim hrupom je treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(7) V območjih novih stanovanj, ki se gradijo v bližini obremenilnih virov hrupa, je treba izvesti aktivno protihrupno zaščito v obliki vkopa ali zemeljskega nasipa, poraščenega z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje oziroma zagotoviti pasivno protihrupno zaščito objektov v kombinaciji z režimom prezračevanja.
(8) V poslovno-stanovanjskih objektih je treba stanovanjske enote razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.
(9) Za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke z uporabo zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, je možno pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, vendar hrup ne sme presegati kritične obremenitve, kot jo določa uredba, ki za te vire hrupa velja.
(10) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditev pretoka vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(11) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
(12) Določila tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
49. člen
(osončenje)
Pri novogradnjah, dopolnilnih in nadomestnih gradnjah stanovanjskih objektov je v stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
– dne 21. 12. – 1 ura,
– dne 21. 3. in 21. 9. – 3 ure.
50. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za gradnjo novih objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izvesti meritve. Za tiste, ki zapadejo pod področne predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je potrebno pripraviti presojo.
(4) Dopustne gradnje v elektroenergetskih koridorjih so določene v 35. členu tega odloka.
2.10 Soglasja in pogoji
51. člen
(dodatna soglasja in pogoji)
(1) Dodatna soglasja in pogoje za gradnje in druge posege je treba praviloma pridobiti na naslednjih območjih:
+--------------------------------------+----------------------+
|Območje |Potrebna soglasja |
+--------------------------------------+----------------------+
|Gozd in 25 m širok pas ob gozdnem robu|predhodno mnenje |
| |pristojne gozdarske |
| |službe |
+--------------------------------------+----------------------+
|Vodotoki in priobalni pas (reka |pogoji in vodno |
|Idrijca ima znotraj naselja 15 m in |soglasje pristojne |
|zunaj naselja 40 m priobalni pas, |službe za vodno |
|razen na območjih, določenih s |gospodarstvo in za |
|posebnim predpisom, kjer sega |varovanje narave |
|priobalni pas 5 m od zunanje meje | |
|vodnega zemljišča, vsi ostali vodotoki| |
|imajo 5 m priobalni pas) | |
+--------------------------------------+----------------------+
|Poplavna in poplavno ogrožena območja |soglasje pristojne |
| |službe za vodno |
| |gospodarstvo |
+--------------------------------------+----------------------+
|Območja površinske, globinske in bočne|mnenje službe s |
|erozije ter pogojno stabilna zemljišča|področja geotehnike |
+--------------------------------------+----------------------+
|Vodovarstvena območja, ki so |vodno soglasje službe |
|evidentirana v OPN |za vodno gospodarstvo,|
| |dovoljenje in soglasje|
| |upravljavca vodovoda |
+--------------------------------------+----------------------+
|Za poseg v registrirano kulturno |kulturnovarstveno |
|dediščino, kulturni spomenik, |soglasje |
|registrirano arheološko najdišče, v | |
|vplivno območje registrirane kulturne | |
|dediščine ali kulturnega spomenika je | |
|potrebno pridobiti soglasje službe, | |
|pristojne za varstvo kulturne | |
|dediščine. | |
+--------------------------------------+----------------------+
|Območja naravnih vrednot, ekološko |pogoji in soglasje |
|pomembna območja, posebna varstvena |pristojne službe za |
|območja Natura 2000 in potencialna |varovanje narave. |
|posebna ohranitvena območja Natura | |
|2000, Krajinski park Zgornja Idrijca | |
+--------------------------------------+----------------------+
|Območja v liniji brezžičnih |pogoji pristojne |
|komunikacijskih povezav oddajnikov RTV|službe |
|Slovenije in Telekoma Slovenije | |
+--------------------------------------+----------------------+
|Območja varovalnih pasov in koridorjev|soglasje upravljavca |
|cestnega omrežja in omrežij komunalne |omrežja |
|infrastrukture. Odmiki varovalnih | |
|pasov in koridorjev so natančno | |
|določeni v 25., 34. členu in 35. členu| |
+--------------------------------------+----------------------+
2.11 Sprejeti prostorski akti
52. člen
(urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni načrti, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo.
(2) Za območja, ki so s tem odlokom opredeljena za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se do njihovega sprejetja in uveljavitve upoštevajo določila 53., 54., 55. in 56. člena Odloka.
2.12 Občinski podrobni prostorski načrti
53. člen
(priprava OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
Mesto Idrija je kulturni spomenik, ki ga je treba pri opredeljevanju posegov in prostorskih ureditev obravnavati celostno. Izdelava posamičnih OPPN-jev je možna zgolj ob predhodni izdelavi celovitih prostorskih analiz varovanega območja, na podlagi katerih je izjemoma – zaradi velikosti kulturnega spomenika – mogoče parcialno izdelovati posamezne OPPN-je.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom OPPN sprejeti za celotno območje tudi omrežje prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. Vsak del OPPN mora biti funkcionalno zaokrožen in vsebovati vsaj tolikšen delež ureditev za javne programe (parkirišča, zelene površine, igrišča ipd.), kolikšen je predpisan za celotno območje OPPN.
(3) Kjer je pri predvidenih OPPN dopustna faznost, mora vsaka faza zajeti vsaj 25 % območja predvidenega za OPPN.
(4) Meje OPPN, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet prejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN.
54. člen
(gradnje in drugi posegi na območjih OPPN)
(1) Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih;
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z načrtovano namensko rabo zemljišča;
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj na gradbenih parcelah obstoječih legalno zgrajenih objektov;
– odstranitve obstoječih objektov;
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami;
– odstranitev obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine ni dovoljena, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojne službe.
(2) Novogradnja je dovoljena le v skladu z veljavnim in sprejetim OPPN.
55. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično opredeljeni s tem odlokom)
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo infrastrukturnih omrežij, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru, in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je priporočljivo izdelati OPPN:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,5 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf,
– kamp nad 0,5 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev),
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
56. člen
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) Usmeritve so določene v poglavju III.5 Usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Za ostala območja s predvidenimi OPPN, za katera ni določenih posebnih prostorsko izvedbenih pogojev, veljajo:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III.2 (10. do 57. člen),
– prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste namenskih rab, določeni v poglavju III.3 (58. do 88. člen).
2.13 Območja celovitega komunalnega urejanja
57. člen
(območja celovitega komunalnega urejanja)
(1) Na površinah, na katerih ta OPN sicer ne določa, da je izdelava OPPN obvezna, vendar zahtevajo skupne ureditve, morajo investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotoviti načrt celovitega komunalnega opremljanja, ki ga na predlog občinske službe potrdi občinski svet in vsebuje najmanj:
– načrt gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celotno območje, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za celotno območje;
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot;
– prikaz načina priključevanja vseh gradbenih parcel na gospodarsko javno infrastrukturo;
– zazidalno situacijo.
(2) Kot območja CKU se urejajo naslednje enote oziroma podenote urejanja prostora:
– ČV_1/1_SSe
– ČV_1/7_SSe
– ČV_3/4_SSe
– ČP_8/130_A
– ČP_8/133_ZS
– SI_10/1_SSe
– LP_6/1_SK
– LP_21/195_A
– LP_2/2_SK
– LP_7/1_SK
– LP_7/2_SK
– LP_7/3_SK
– LP_7/4_SK.
(3) Če se za območja iz 2. odstavka tega člena ne izdela načrta celovitega komunalnega opremljanja, se zanje izdela OPPN.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov so na obstoječih objektih dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu s plansko namensko rabo zemljišča,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj na gradbenih parcelah obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami.
III.3 PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI GLEDE NA NAMENSKO RABO
58. člen
(dopustni posegi glede na namensko rabo)
(1) Na ureditvenem območju občinskega prostorskega načrta so dovoljeni posegi v skladu s predpisano namensko rabo. Sprememba namembnosti objektov je dopustna le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in če nove dejavnosti ne vplivajo negativno na okolje.
59. člen
(območja stanovanj – stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte (SSe))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so eno in dvostanovanjske stavbe, ki so namenjene |
|bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so športna igrišča|
|za športe na prostem, otroška in druga javna igrišča. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte|
|Poleg bivanja so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti: |
|poslovne, manjše obrtne, storitvene in trgovske dejavnosti, |
|dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in |
|socialnega varstva ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske |
|in športne dejavnosti. |
|Pogojno so dopustne spremljajoče stavbe splošnega družbenega|
|pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem |
|območjem. |
|Spremljajoče dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni |
|naslednji pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta ali |
|dejavnosti, |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
|– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne |
|poslabšuje pogojev bivanja, |
|– garaže se praviloma zagotavljajo pod ali v okviru stavb, |
|– površina za poslovne, obrtne in trgovske dejavnosti naj ne|
|presega 200 m2 BEP. |
|V okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih |
|objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo |
|moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev |
|bivanja. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji |
|dodatni pogoji: |
|– Dovoljena je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih |
|stavb, če velikost zemljišča gradbene parcele ustreza |
|pogojem novogradnje objektov. Prizidani objekt mora biti po |
|gabaritih objekta, naklonu strehe in v oblikovanju usklajen |
|z objektom, h kateremu se prizidava. |
|– Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš niso |
|dopustne. |
|Kadar gre za mansardna stanovanja oziroma za stanovanja v |
|izkoriščenih podstrešjih so za osvetlitev podstrešnih |
|prostorov dovoljena okna v ravnini strehe ter strešni |
|pomoli, ki pa ne smejo biti daljši kot 1 dolžine strehe. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|Za prostostoječe eno in dvostanovanjske objekte ter dvojčke:|
|FZ = 0,4 |
|FI = 0,8 |
|DZP = 0 ,4 |
|Za vrstne in atrijske objekte: |
|FZ = 0,6 |
|FI = 1,2 |
|DZP = 0,3 |
|(5) Višinski gabariti objektov |
|Dopustni višinski gabarit eno in dvostanovanjskih objektov |
|je največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m. Če se nahaja |
|objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani |
|vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m, merjeno od |
|kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških|
|stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom. |
|Za atrijske objekte je višinski gabarit največ P+1. |
+------------------------------------------------------------+
60. člen
(območja stanovanj – stanovanjske površine za večstanovanjske objekte (SSv))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so tri- in večstanovanjske stavbe, namenjene |
|stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so |
|garažne stavbe, športna igrišča za športe na prostem, |
|otroška in druga javna igrišča. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte|
|Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, |
|trgovske in osebne storitvene dejavnosti ter dejavnosti |
|javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva|
|ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|dejavnosti. Proizvodnje dejavnosti niso dovoljene. |
|Te dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni naslednji |
|pogoji: |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta ali |
|dejavnosti; |
|– zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne|
|moti prebivalcev večstanovanjskega objekta. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|V območju obstoječe večstanovanjske gradnje niso dopustne |
|novogradnje enostanovanjskih ali večstanovanjskih objektov, |
|gradnje prizidkov ter gradnje pomožnih objektov. |
|V območju obstoječe večstanovanjske gradnje so dopustne |
|naslednje gradnje in posegi: |
|– preureditve podstrešij v stanovanja brez dvigovanja |
|strešne konstrukcije, s strešnimi okni v ravnini strehe ali |
|s strešnimi pomoli, ki pa ne smejo biti daljši kot 1 dolžine|
|strehe, in pod pogojem, da intenzivnost izrabe gradbene |
|parcele ne presega predpisanega FI, da so zagotovljena |
|dodatna parkirna mesta in zelene površine v skladu z |
|določili tega odloka; |
|– prizidave zaradi izgradnje dvigal, zasteklitve balkonov, |
|postavitve senčil in klima naprav po enotnem projektu za |
|celotno zgradbo; |
|– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih večstanovanjskih |
|objektov, delitev in združevanje stanovanj; |
|– zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi,|
|kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo. Na |
|fasadi objekta so nova okna ali vrata dovoljena le s |
|spremembo gradbenega dovoljenja; |
|– garaže se praviloma zagotavljajo pod ali v okviru stavb; |
|– od enostavnih objektov je dopustna le gradnja |
|infrastrukturnih in začasnih objektov; |
|– v objektih so dovoljeni le enotni načini ogrevanja, |
|opredeljeni v gradbenem dovoljenju. |
|V območjih večstanovanjske gradnje se obstoječi eno- in |
|dvostanovanjski objekti obravnavajo v skladu z določili za |
|SSe. |
|Novi večstanovanjski objekti, ki neposredno mejijo na |
|površine v javni rabi (trg), morajo imeti javna pritličja. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 1,6 |
|DZP = 0,4 |
|V mestu Idrija in naselju Spodnja Idrija je ne glede na |
|predpisane faktorje dopustna sprememba namembnosti |
|podstrešij in mansard v večstanovanjskih in poslovno |
|stanovanjskih objektih, zgrajenih pred uveljavitvijo OPN v |
|stanovanjske namene. |
|(5) Višinski gabariti objektov |
|Na površinah večstanovanjske gradnje je višinski gabarit |
|največ P+4. |
|Nadomestne gradnje večstanovanjskih objektov so dopustne v |
|obstoječih višinskih gabaritih. |
+------------------------------------------------------------+
61. člen
(območja stanovanj – površine podeželskega naselja Podeželsko naselje (SK))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dovoljene so eno in dvostanovanjske stavbe, namenjene |
|bivanju. Kmetijskim in spremljajočim dejavnostim so |
|namenjene spremljajoče izobraževalne, trgovske, gostinske, |
|storitvene, kulturne, gasilske stavbe, športna igrišča za |
|športe na prostem, otroška in druga javna igrišča ter |
|nestanovanjske kmetijske stavbe (hlevi, gospodarska |
|poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe,|
|kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ribogojnice, |
|ograje, obore in drugi pomožni objekti, namenjeni kmetijski |
|dejavnosti). |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte|
|Poleg bivanja in kmetij so dopustne še dopolnilne kmetijske |
|dejavnosti, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, |
|obrtne dejavnosti ter družbene, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti. |
|Te dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni naslednji |
|pogoji: |
|– dovolj veliko zazidljivo zemljišče, ki zagotavlja potrebne|
|površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in |
|dejavnosti; |
|– ustrezne odmike med objekti ter zadostne površine za dovoz|
|in manipulacijo z dostavnimi vozili; |
|– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne |
|poslabšuje pogojev bivanja, |
|– gradnja hlevov za domače živali mora biti zasnovana in |
|umeščena tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških |
|prebivalcev; |
|– površina za obrtne dejavnosti naj ne presega 200 m2 BEP. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 0,8 |
|DZP = 0,3 |
|Na območjih vaškega jedra je stopnja izkoriščenosti gradbene|
|parcele lahko večja, če je taka pri okoliških objektih. |
|(4) Višinski gabariti |
|Dopustni višinski gabarit enostanovanjskih objektov je |
|največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m. Če se nahaja |
|objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani |
|vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m, merjeno od |
|kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških|
|stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom. |
+------------------------------------------------------------+
62. člen
(površine razpršene poselitve (A))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Eno in dvostanovanjske stavbe ter nestanovanjske kmetijske |
|stavbe (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, |
|sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, |
|rastlinjaki in steklenjaki, ribogojnice, ograje, obore in |
|drugi pomožni objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti) so |
|namenjene bivanju, kmetijskim in spremljajočim dejavnostim. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne dejavnosti in objekte |
|Poleg bivanja so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti |
|kmetijstva, dopolnilne dejavnosti (npr. stavbe za |
|kratkotrajno namestitev) na kmetiji, poslovne in obrtne |
|dejavnosti. |
|Te dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni naslednji |
|pogoji: |
|– dovolj veliko zazidljivo zemljišče, ki zagotavlja potrebne|
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in |
|dejavnosti; |
|– ustrezni odmiki med objekti ter zadostne površine za dovoz|
|in manipulacijo z dostavnimi vozili; |
|– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne |
|poslabšuje pogojev bivanja; |
|– gradnja hlevov za domače živali mora biti zasnovana in |
|umeščena tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških |
|prebivalcev. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 0,8 |
|DZP = 0,3 |
|(4) Višinski gabariti objektov |
|Dopustni višinski gabarit enostanovanjskih objektov je |
|največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m. Če se nahaja |
|objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani |
|vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m, merjeno od |
|kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških|
|stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom. |
+------------------------------------------------------------+
63. člen
(območja stanovanj – površine za posebne namene (SB))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Poleg občasnega ali stalnega bivanja so dopustne |
|spremljajoče dejavnosti, ki služijo območju, ne vplivajo |
|moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev |
|bivanja, in sicer: trgovske in storitvene dejavnosti, |
|gostinske, izobraževalne, zdravstvene in socialno varstvene |
|dejavnosti ter dejavnosti kulture, razvedrila, rekreacije in|
|športa. |
|Dovoljene so stanovanjske stavbe za posebne socialne |
|skupine, kot so domovi za starejše osebe, študentski in |
|dijaški domovi, internati, delavski domovi, domovi skupnosti|
|za odvajanje od odvisnosti, samostani, begunski centri, |
|prehodni domovi za tujce, materinski domovi, zavetišča in |
|podobno. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 1,2 |
|DZP = 0,3 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Dopustni višinski gabarit objektov je največ P+2. |
+------------------------------------------------------------+
64. člen
(območja stanovanj – površine počitniških hiš (SP))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Enostanovanjske počitniške hiše, namenjene začasnemu |
|bivanju, športna igrišča za športe na prostem ter otroška in|
|druga javna igrišča. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,3 |
|FI = 0,5 |
|DZP = 0,5 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Dopustni višinski gabarit objektov je največ P+M. |
|(4) Tlorisni gabariti objektov |
|Tlorisna površina počitniške hiše je največ 75 m2. |
+------------------------------------------------------------+
|DRUGI POGOJI |
+------------------------------------------------------------+
|(5) Ograjeva nje parcel v odprtem prostoru ni dovoljeno. |
|Ograje so dovoljene le v območju vikend naselij. Za ograje |
|se uporabijo avtohtone rastlinske vrste ali naravni gradbeni|
|materiali. |
+------------------------------------------------------------+
65. člen
(osrednja območja centralnih dejavnosti (CU))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti |
|javne uprave, vzgoja, izobraževanje, zdravstvo in socialno |
|varstvo, dejavnosti kulture in razvedrila, rekreacijske in |
|športne dejavnosti, verske dejavnosti ter stalno in začasno |
|bivanje. |
|Dovoljene so izobraževalne, upravne, trgovske, gostinske, |
|storitvene, zdravstvene, poslovne, kulturne, gasilske, |
|verske ter eno, dvo in večstanovanjske stavbe, parki, trgi, |
|športna igrišča za igro na prostem ter otroška in druga |
|javna igrišča, parkirišča in parkirne hiše. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|V območju so dopustne naslednje gradnje in posegi: |
|– preureditve podstrešij v stanovanja brez dvigovanja |
|strešne konstrukcije, s strešnimi okni v ravnini strehe ali |
|s strešnimi pomoli, ki ne smejo presegati 1 dolžine strehe |
|pod pogojem, da intenzivnost izrabe gradbene parcele ne |
|presega določenega FI; |
|– zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klima naprav po|
|enotnem projektu za celotno zgradbo; |
|– delitev in združevanje stanovanj; |
|– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, |
|obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju|
|za stavbo; na fasadi objekta niso dovoljene nove odprtine. |
|V okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih |
|objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo |
|moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev |
|bivanja. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|Upoštevati je treba normative in standarde, ki urejajo |
|posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja: |
|FZ = 0,6 |
|FI = 1,5 |
|DZP = 0,2 |
|(4) Višinski gabariti objektov |
|Višina objektov mora upoštevati višino že zgrajenih objektov|
|v enoti urejanja prostora. Praviloma velja: |
|– na območju eno in dvostanovanjskih stavb P+2+M, |
|– na območju drugih stavb P+3, |
|– dovoljene so nadomestitve večstanovanjskih objektov v |
|obstoječih višinskih gabaritih. |
+------------------------------------------------------------+
|DRUGI POGOJI |
+------------------------------------------------------------+
|(5) Pravilom a naj bodo vsaj v pritličju objektov |
|nestanovanjske dejavnosti. |
|(6) Uporaba javnih površin za potrebe gostinske dejavnosti |
|je dovoljena s soglasjem občine in na način, ki ne ovira |
|funkcije javnih površin. |
+------------------------------------------------------------+
66. člen
(druga območja centralnih dejavnosti (CD))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so trgovske in storitvene dejavnosti, dejavnosti |
|javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialnemu |
|varstvo, dejavnosti kulture in razvedrila, rekreacijske in |
|športne dejavnosti, verske dejavnosti ter začasno bivanje. |
|Stanovanjske dejavnosti niso dovoljene. |
|Dovoljene so izobraževalne, upravne, trgovske, gostinske, |
|storitvene, zdravstvene, poslovne, kulturne, gasilske ali |
|verske stavbe, parki, trgi, športna igrišča za igro na |
|prostem ter otroška in druga javna igrišča, parkirišča in |
|parkirne hiše. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|Upoštevati je treba normative in standarde, ki urejajo |
|posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja: |
|FZ = 0,6 |
|FI = 1,5 |
|DZP = 0,2 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Višina objektov mora upoštevati višino že zgrajenih objektov|
|v enoti urejanja prostora. |
+------------------------------------------------------------+
|DRUGI POGOJI |
+------------------------------------------------------------+
|(4) (Uporaba javnih površin za potrebe gostinske dejavnosti |
|je dovoljena s soglasjem občine in na način, ki ne ovira |
|funkcije javnih površin. |
|(5) Za vrtce velja: na otroka v varstvu je treba zagotoviti |
|najmanj 25 m2 zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v |
|neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče |
|uporabljati za igro, vendar ne manj kot 15 m2 na otroka. |
|6) Za osnovne šole velja: na učenca je treba zagotoviti 25– |
|35 m2 površine zemljišča. Kadar gre za dozidave (nadzidave) |
|obstoječih šol v urbanem območju naselja, je treba |
|zagotoviti najmanj 10–15 m2 na učenca. |
+------------------------------------------------------------+
67. člen
(območja proizvodnih dejavnosti – površine za industrijo (IP))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so industrijske, proizvodne, obrtne dejavnosti, |
|promet in skladiščenje ter okoljske in energetske |
|dejavnosti. |
|Dopustne so industrijske, obrtne ter trgovske stavbe, |
|skladišča, čistilne naprave, energetski objekti ter sorodni |
|objekti. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Pogojno dopustne dejavnosti in objekti |
|Pogojno so dopustne tudi gostinske in poslovne dejavnosti |
|ter dejavnosti javne uprave, vendar le, če dopolnjujejo |
|osnovne dejavnosti. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dopustni so posegi v prostor, ki funkcionalno zaokrožujejo |
|oziroma dopolnjujejo osnovne dejavnosti. |
|Dopustna je gradnja prometnih površin. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,5 |
|FI = 1,5 |
|DZP = 0,2 |
|(5) Višinski gabariti objektov |
|Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni |
|tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih |
|komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. |
+------------------------------------------------------------+
68. člen
(območja proizvodnih dejavnosti – gospodarske cone (IG))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti, |
|promet in skladiščenje, poslovne in proizvodne dejavnosti. |
|Dovoljene so obrtne ter trgovske stavbe, skladišča, čistilne|
|naprave, energetski objekti ter sorodni objekti. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte|
|Pogojno so dopustne gostinske in poslovne dejavnosti ter |
|dejavnosti javne uprave, vendar le, če dopolnjujejo osnovne |
|dejavnosti. |
|Dopustne so tudi gostilniške, upravne in pisarniške stavbe, |
|pod pogojem, da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb |
|delovanja območja oziroma dopolnjujejo osnovno namembnost. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dopustni so posegi v prostor, ki funkcionalno zaokrožujejo |
|oziroma dopolnjujejo osnovne dejavnosti. |
|Dopustna je gradnja prometnih površin. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,5 |
|FI = 1,5 |
|DZP = 0,2 |
|(5) Višinski gabariti objektov |
|Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni |
|tehnološkim zahtevam proizvodnje, ne smejo ovirati osnovnih |
|komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. |
|Višinski gabarit objekta naj ne presega višine objektov v |
|okolici. |
+------------------------------------------------------------+
69. člen
(območja proizvodnih dejavnosti – gospodarske cone, dopolnjene s stanovanjsko dejavnostjo (IGs))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so obrtne dejavnosti in skladišča ter bivanje. |
|Dopustne so eno in dvostanovanjske stavbe, obrtne stavbe ter|
|skladišča. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte|
|Pogojno so dopustne tudi gostinske in poslovne dejavnosti |
|ter dejavnosti javne uprave, če dopolnjujejo osnovne |
|dejavnosti. |
|Pogojno so dopustne gostilniške, trgovske, upravne in |
|pisarniške stavbe. |
|V okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih |
|objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo |
|moteče na osnovno namensko rabo in poslabšujejo pogojev |
|bivanja. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 1 |
|DZP = 0,3 |
|(4) Višinski gabariti objektov |
|Dopustni višinski gabarit objektov je največ P+2+M, kota |
|slemena je do 13,00 m. Če se nahaja objekt na strmem terenu |
|je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Kota |
|slemena je do 11,00 m merjeno od kote terena na nevkopani |
|strani. |
|Objekti za obrt v tlorisu ne smejo biti trikrat večji od |
|tlorisa obstoječih stanovanjskih objektov. |
+------------------------------------------------------------+
70. člen
(območja proizvodnih dejavnosti – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so kmetijske dejavnosti. |
|Dopustne so stavbe za rastlinsko pridelavo, rejo živali, |
|spravilo pridelka ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
|in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Če je v posebnih |
|prostorsko izvedbenih pogojih tako določeno, so v tej |
|namenski rabi možne tudi kmetijske stavbe industrijskega |
|značaja za pridelavo rastlin ali rejo živali (npr. |
|drevesnica, vrtnarija, ribogojnica, živalska farma). |
|Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki |
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,4 |
|FI = 0,8 |
|DZP = 0,3 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni |
|tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih |
|komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. |
+------------------------------------------------------------+
71. člen
(posebna območja – površine za turizem (BT))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so gostinske, turistične, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti. |
|Dovoljene so stavbe za hotelske in druge stavbe za |
|kratkotrajno nastanitev, kampi, gostilne, restavracije, |
|točilnice, trgovske stavbe, stavbe za kulturo in razvedrilo,|
|športne dvorane, športna igrišča in podobno, pod pogojem, da|
|je dovolj parkirnih površin za vse obiskovalce in zaposlene.|
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,5 |
|FI = 1,5 |
|DZP = 0,3 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Višina objektov upošteva višino že zgrajenih objektov v |
|prostorski enoti, če program ne zahteva drugače. |
+------------------------------------------------------------+
72. člen
(posebna območja – površine drugih območij (BD))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so trgovske, kulturne, storitvene, razvedrilne, |
|gostinske, rekreacijske in športne dejavnosti. |
|Dovoljene so trgovske stavbe, sejemske dvorane, razstavišča,|
|zabavišča, stavbe za kratkotrajno nastanitev, gostilne, |
|restavracije, točilnice, stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|športne dvorane, športna igrišča in podobno pod pogojem, da |
|je dovolj parkirnih površin za vse obiskovalce in zaposlene.|
|V etažah nad pritličjem so dovoljeni tudi poslovni prostori.|
|Dovoljena je gradnja podzemnih garaž. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,6 |
|FI = 1,6 |
|DZP = 0,2 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Višina objektov upošteva višino že zgrajenih objektov v |
|prostorski enoti, če program ne zahteva drugače. Skrajna |
|dopustna višina objektov je P+2, ob upoštevanju FI. |
+------------------------------------------------------------+
73. člen
(športni centri (BC))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so rekreacijske in športne dejavnosti. Pogojno so |
|dopustne tudi gostinske in poslovne dejavnosti ter |
|dejavnosti javne uprave, vendar le, če dopolnjujejo osnovne |
|dejavnosti oziroma če služijo zadovoljevanju vsakdanjih |
|potreb območja. |
|Dovoljeni so objekti za izvajanje športne dejavnosti |
|(telovadnice, športne večnamenske hale, stadioni, kopališča,|
|balinišča, kegljišča, fitnes centri itd.). |
|Dovoljena je gradnja podzemnih garaž in parkirišč. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|FZ = 0,6 |
|FI = 1,2 |
|DZP = 0,2 |
|(3) Višinski gabariti objektov |
|Višina objektov upošteva višino že zgrajenih objektov v |
|prostorski enoti, če program ne zahteva drugače. |
+------------------------------------------------------------+
74. člen
(območja zelenih površin – površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so rekreacijske in športne dejavnosti. Pogojno so |
|dopustne tudi gostinske dejavnosti, vendar le, če |
|dopolnjujejo osnovne dejavnosti oziroma če služijo |
|zadovoljevanju vsakdanjih potreb območja. |
|Dovoljena so igrišča za športe na prostem, drugi gradbeni |
|inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
|otroška in druga javna igrišča ter spremljajoči objekti, ki |
|služijo tem dejavnostim (sanitarni prostori, manjše |
|restavracije in točilnice, ki služijo obiskovalcem v |
|območju). Površina prostorov za dejavnost je lahko največ |
|150 m2. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dovoljeno je prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi |
|konstrukcijami (baloni) pod pogojem, da se območje |
|intenzivno ozeleni z visokim drevjem. |
|Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti |
|zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter|
|javne dostopnosti. |
|Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno |
|ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno|
|urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati |
|brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki |
|zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to |
|predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so |
|dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za |
|jahanje, kolesarske poti. |
+------------------------------------------------------------+
|VELIKOST |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele |
|Velja za gradbene parcele objektov, ki dopolnjujejo |
|rekreacijske in športne površine: |
|FZ = 0,1 |
|FI = 0,1 |
|DZP = 0,8 |
+------------------------------------------------------------+
75. člen
(območja zelenih površin – parki (ZP))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so rekreacijske in športne dejavnosti. V manjšem |
|obsegu so pogojno dopustne tudi gostinske dejavnosti. |
|Dovoljena je ureditev parkov s sprehajalnimi potmi, ribniki,|
|vodnjaki, manjšimi paviljoni, otroškimi igrišči in podobnim.|
|Če je velikost urejenega parka večja od 3000 m2 so dopustne |
|tudi slaščičarna, sladoledni vrt, okrepčevalnica ter |
|sanitarni prostori. Površina prostorov za dejavnost je lahko|
|največ 150 m2. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, |
|– investicijska vzdrževalna dela na zakonito zgrajenih |
|objektih, |
|– ureditev parkovnih površin s sprehajalnimi potmi, s tem da|
|mora zelena ureditev parka zavzemati najmanj 70 % površine |
|parka (ostalo so lahko tlakovane in druge urbane površine), |
|– gradnja objektov in naprav javne lokalne infrastrukture. |
+------------------------------------------------------------+
76. člen
(območja zelenih površin – druge urejene zelene površine (ZD))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so ureditve zelenih površin namenjene varovanju in |
|zaščiti kot so zeleni pasovi (obcestne zelenice, ločevalni |
|zeleni pasovi, obvodni pasovi, zaščitni zeleni pasovi pred |
|hrupom, vetrom, negativnimi vizualnimi vplivi in podobno). |
|Dopustna so igrišča za športe na prostem ter otroška in |
|druga javna igrišča. |
|Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki |
|so v javnem lokalnem interesu, ter objektov, namenjenih |
|varstvu voda in varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dovoljeno je vzdrževanje območja v skladu z njegovim namenom|
|in pod pogoji pristojne službe. Potrebno je ohranjati in |
|zagotavljati zaščitno in estetsko funkcijo tovrstne površine|
|v naselju. |
|Dovoljene so samo rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov|
|v enakih gabaritih in vzdrževalna dela. |
|Gradnja drugih novih objektov v teh območjih ni dopustna. |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja prometa. |
+------------------------------------------------------------+
|DRUGI POGOJI |
+------------------------------------------------------------+
|Ureditve igr išč za športe na prostem, otroških in drugih |
|javnih igrišč na poplavnih območjih niso dovoljene. |
+------------------------------------------------------------+
77. člen
(območja zelenih površin – pokopališča (ZK))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti pokopaliških gospodarskih |
|služb. |
|Dovoljena so pokopališča, pokopališke stavbe s |
|spremljajočimi objekti ter stavbe za opravljanje verskih |
|obredov. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Na območjih pokopališč in sakralnih objektov so dopustni |
|naslednji posegi: |
|– redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, |
|nadzidave, nadomestne gradnje in novogradnje mrliških vežic,|
|prostorov za orodje, cerkva, kapelic in znamenj; |
|– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za |
|komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov |
|ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč|
|prostorski kontekst; |
|– gradnja objektov in naprav javne lokalne infrastrukture. |
+------------------------------------------------------------+
78. člen
(območja prometnih površin (PC))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja prometa. |
|Na površinah za izvajanje prometa je dovoljeno postavljati |
|le prometno tehnične objekte, ki služijo izključno izvajanju|
|prometa. |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|V skladu s pristojnimi službami so dopustna le: |
|– vzdrževalna dela na cestišču in ob njem v območju cestnega|
|telesa, |
|– vzpostavljanje cestne signalizacije in usmerjevalnih |
|tabel, |
|– postavljanje nadstreškov ali ustreznih avtobusnih |
|postajališč v skladu s predpisi. |
+------------------------------------------------------------+
79. člen
(ostale prometne površine (PO))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja prometa – motorni promet, kolesarski promet, peš |
|promet. |
|Na površinah za izvajanje prometa je dovoljeno postavljati |
|le prometnotehnične objekte, ki služijo izključno izvajanju |
|prometa (mostovi, nadvozi, podvozi, galerije ...). |
|Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki|
|so v javnem lokalnem interesu. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|V skladu s pristojnimi službami so dopustna le: |
|– vzdrževalna dela na cestišču in ob njem v območju cestnega|
|telesa, |
|– vzpostavljanje cestne signalizacije in usmerjevalnih |
|tabel, |
|– postavljanje nadstreškov ali ustreznih avtobusnih |
|postajališč v skladu s predpisi. |
+------------------------------------------------------------+
80. člen
(območje energetske infrastrukture (E))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja energetike. |
|Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja |
|energetske oskrbe. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Vzdrževanje objektov in naprav. Širitev v predvidenih |
|območjih v skladu z dovoljenji pristojnih služb. |
+------------------------------------------------------------+
81. člen
(območje okoljske infrastrukture (O))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja okoljske infrastrukture. |
|Dopustni so objekti in naprave za potrebe izvajanja |
|dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, |
|čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Vzdrževanje objektov in naprav. Širitev v predvidenih |
|območjih v skladu z dovoljenji pristojnih služb. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|DRUGI POGOJI |
+------------------------------------------------------------+
|Gradnje objektov na poplavnih območjih niso dovoljene. |
+------------------------------------------------------------+
82. člen
(območja kmetijskih zemljišč (K1, K2))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so kmetijske dejavnosti. |
|Dopustni so objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem |
|voda, naprave in oprema za varstvo pred točo in manjša vodna|
|zajetja za namakanje (pod pogojem ohranitve biološkega |
|minimuma). Dopustno je urejanje poljskih, rekreacijskih in |
|kolesarskih poti. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dopustne so: |
|– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije v|
|skladu s področno zakonodajo, |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|negativnim delovanjem voda, |
|– sanacije peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v |
|osnovno namensko rabo, |
|– investicijsko vzdrževalna dela in nadomestne gradnje v |
|enakih ali manjših gabaritih na obstoječih legalno zgrajenih|
|objektih, |
|– gradnja enojnega kozolca. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Druga merila in pogoji |
|Globina ali višina nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov |
|in objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska |
|obdelava. Po izvedeni gradnji je treba na zemljišču |
|vzpostaviti prvotno stanje. |
|Ohranjati je potrebno značilnosti kulturno krajinskega |
|vzorca z upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture |
|vegetacij, vodotokov, ekološke pestrosti, živic in drugih |
|značilnih oblik v prostoru. |
+------------------------------------------------------------+
|(4) Nadomestna kmetijska zemljišča |
|Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, namenjena |
|usposobitvi v kmetijsko rabo. Območje najboljših kmetijskih |
|zemljišč, ki je trajno izvzeto iz kmetijske namenske rabe, |
|se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih |
|zemljišč. Območja, ki so predvidena za izvzem in območja, na|
|katerih je predvideno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, so |
|prikazana v grafičnem delu in so v enotah CP_1/16_K2, |
|GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2, TG_1/5_K2. |
+------------------------------------------------------------+
83. člen
(območja gozdnih zemljišč (G))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so kmetijske in gozdarske dejavnosti. |
|Dovoljeni so objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi |
|(dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi)|
|ter objekti za vodnogospodarske ureditve, gozdne prometnice.|
|Dopustna je gradnja gospodarske javne infrastrukture in |
|drugih gradbeno inženirskih objektov, če so namenjeni |
|funkciji tega območja. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dopustne so: |
|– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s |
|področnimi predpisi, |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|negativnim delovanjem voda, |
|– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, |
|– sanacije kamnolomov, peskokopov in gramoznic. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) – Druga merila in pogoji |
|– Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba |
|pridobiti soglasje pristojne službe. |
|– Dopustne so sečnje v skladu z gozdno gospodarskimi načrti.|
|Ohranjati je potrebno značilnosti kulturno krajinskega |
|vzorca z upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v |
|prostoru, ekološkega ravnovesja, značilnosti oblikovanega |
|gozdnega roba, avtohtone obrežne vegetacije. |
+------------------------------------------------------------+
84. člen
(območja voda – celinske vode (VC))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Površine vodnih zemljišč vključujejo površinske vode in |
|obvodne pasove. Vodno zemljišče obsega dno voda ter breg do |
|najvišjega zabeleženega vodostaja. Sem štejejo tudi opuščene|
|struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja. |
|Reka Idrijca ima 15 m priobalni pas v naseljih oz. 40 m |
|izven območij naselij, ostali vodotoki pa 5 m priobalni pas |
|od meje enote urejanje površinske vode. Izjeme so določene s|
|posebnimi predpisi Vlade RS. |
|Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s |
|področja okoljske infrastrukture. Pogojno so dopustne tudi |
|rekreacijske in športne dejavnosti. |
|Dovoljeni so objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki |
|ureja vode in drugih zakonih, objekti, namenjeni varstvu |
|voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim |
|delovanjem voda, objekti za športna igrišča na prostem, ki |
|so vezana na vodo, in objekti, potrebni za rabo voda, |
|zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih |
|ter zagotovitev varnosti plovbe. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Dopustni posegi v zvezi z: |
|– ukrepi za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških |
|lastnosti površinskih voda in |
|– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
|Na obstoječih legalno zgrajenih objektih in napravah je |
|dovoljena rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno|
|ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. Za vsak poseg|
|je potrebno predhodno izdelati okoljsko presojo. |
|V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen |
|dostop in vzdrževanje vodotoka. |
|Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem |
|zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena |
|poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in |
|vodni režim. |
|Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen |
|na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko |
|vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.|
|Pri urejanju objektov in naprav malih hidroelektrarn, |
|mlinov, žag in ribogojnic odvzem vode ne sme ovirati pretoka|
|visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve |
|življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti |
|ustrezen prehod rib. |
|V priobalnem zemljišču je dopustna gradnja kolesarskih in |
|pešpoti in zasaditev drevoreda. |
|Dopustna je gradnja glede na veljavne predpise s področja |
|urejanja voda. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Druga merila in pogoji |
|– Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče je treba|
|pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za vodno |
|gospodarstvo in za varovanje narave. |
|– Na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko med rekreacijska |
|območja uvrsti območja, kjer je možno urediti dostop brez |
|spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer |
|rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi krajinskimi |
|kvalitetami. |
+------------------------------------------------------------+
85. člen
(vodna infrastruktura (VI))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Območja vodne infrastrukture so namenjena izvajanju |
|dejavnosti s področja rabe voda in vodnim objektom, kot so |
|pregrade, jezovi, klavže in podobno. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Za obstoječe legalno zgrajene objekte in naprave, ki se |
|nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je dopustna |
|rekonstrukcija ali investicijsko vzdrževalna dela, če: |
|– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali |
|ogroženost, |
|– se s tem ne poslabšuje stanja vode, |
|– je omogočeno izvajanje javnih služb, |
|– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|– to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda, |
|– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od |
|meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|Za vsak poseg je potrebno predhodno izdelati okoljsko |
|presojo. |
|V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen |
|dostop in vzdrževanje vodotoka. |
|Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem |
|zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena |
|poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in |
|vodni režim. |
|Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen |
|na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko |
|vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.|
|Pri urejanju objektov in naprav malih hidroelektrarn, |
|mlinov, žag in ribogojnic odvzem vode ne sme ovirati pretoka|
|visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve |
|življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti |
|ustrezen prehod rib. |
|Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki |
|je v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Druga merila in pogoji |
|Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče je treba |
|pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za vodno |
|gospodarstvo in za varovanje narave. |
+------------------------------------------------------------+
86. člen
(vodna infrastruktura (VIk))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Območja vodne infrastrukture Kamšt je namenjeno izvajanju |
|dejavnosti s področja rabe voda in vodnim objektom, kot je |
|vodni kanal Kamšt. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v |
|skladu s prvotno namembnostjo objekta (vodni kanal Kamšt). |
+------------------------------------------------------------+
|(3) Druga merila in pogoji |
|Za vse posege v vodni kanal Kamšt je treba pridobiti pogoje |
|in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine |
|in pristojne službe za varovanje narave. |
+------------------------------------------------------------+
87. člen
(površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustna je dejavnost izkoriščanja mineralnih surovin. |
|Dopustni so rudarski objekti (odprti kop, rudarske |
|inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih |
|surovin, opeke, strešnikov in podobno) ter začasni objekti, |
|namenjeni skladiščenju. |
|Dopustni so nezahtevni in enostavni objekti v skladu z 12. |
|členom. |
+------------------------------------------------------------+
|(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela |
|Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna |
|samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Kjer se ne bo |
|nadaljevalo z izkoriščanjem, se mora takoj pričeti z |
|izvajanjem končne sanacije. |
|Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki |
|so v javnem lokalnem interesu. |
+------------------------------------------------------------+
88. člen
(območja komunikacijske infrastrukture (T))
+------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+------------------------------------------------------------+
|(1) Dopustne dejavnosti in objekti |
|Dopustne so dejavnosti in objekti za komunikacijsko |
|infrastrukturo. |
+------------------------------------------------------------+
III.4 Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih ureditvenih enotah
Idrija
89. člen
(ID_1/1_SSe, ID_1/2_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Poseganje v obrežni pas in sečnja obrežne vegetacije ni dovoljena.
Dovoljena je le opečna strešna kritina.
90. člen
(ID_1/3_IGs – Tehnični pregledi)
(1) Namenska raba: namenjeno je posebni dejavnosti; tehnični pregledi.
(2) Dopustni objekti
Objekti za opravljanje tehničnih pregledov, manjši gostinski in trgovski objekti.
(3) Dopustna gradnja
Vzdrževanje in obnavljanje.
Nadomestna gradnja za enako ali podobno dejavnost.
Ohranjanje višinskega gabarita.
Ureditev prometa, gradnja parkirišč.
91. člen
(ID_3/1_IP, ID_3/2_IG in ID_3/3_ZD)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju so nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
V prostorskih podenotah ID_3/1_IP in ID_3/3_ZD gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
92. člen
(ID_4_IP)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju so primarni žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
93. člen
(ID_5/2_SSv)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju so primarni žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Na območju se pri načrtovanju vseh gradenj upošteva gabaritno usklajenost z obstoječimi objekti, rudarskimi bloki, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina.
94. člen
(ID_5/3_CU in ID_53/3_PO)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju so primarni žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
V prostorski podenoti ID_53/3_PO gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
95. člen
(ID_14/1_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Na parcelah št. 253, 258, 305, 324, 327/1, 329/1, 329/2, 2642 k.o. Idrija in delih parcel 244, 246, 250/1, 250/2, 250/3, 304, 306, 315, 323/1, 327/2, 327/4, 327/5, 339, 341, 343, 350 k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Dovoljena je le opečna strešna kritina.
96. člen
(ID_17_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Na parcelah št. 1800, 1809/1 k.o. Idrija in delih parcel 256, 1754, 1763, 1765/1, 1770/2, 1772, 1774/1, 1774/2, 1775, 1778/1, 1779/1, 1779/2, 1780, 1792, 1796, 1797, 1799/1, 1804, 1808/1, 1808/2, 1813 k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Dovoljena je le opečna strešna kritina.
97. člen
(ID_18/1_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Na parceli št. 1970 k.o. Idrija in delih parcel1898, 1900, 1914, 1916/1, 1916/4, 1921/2, 1952, 1964/1, 1966, 1967, 1969, 1971/1, 1972, 1974, 2009 k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Na območju se pri načrtovanju vseh gradenj upošteva gabaritno usklajenost z obstoječimi objekti.
Dovoljena je le opečna strešna kritina.
98. člen
(ID_18/2_SSe)
(1) Dopustna izraba in velikost gradbene parcele
Dovoljena je gradnja samostojnih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih objektov.
Razmerje med pozidano in nepozidano površino gradbene parcele znaša do 20 % pozidane nasproti do 80 % nepozidane površine, od teh je zelenih raščenih površin najmanj 50 %.
Najmanjša velikost gradbene parcele je 800 m2.
(2) Druga merila in pogoji
Na parcelah št. 1851, 1867, 2626 k.o. Idrija in delih parcel 1823/1, 1826, 1827/1, 1827/2, 1827/3, 1852/2, 1852/3, 1868, 2623/1 k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedene parcele je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
99. člen
(ID_18/3_SSv)
(1) Druga merila in pogoji
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Na območju se pri načrtovanju vseh gradenj upošteva gabaritno usklajenost z obstoječimi objekti.
100. člen
(ID_18/4_SSv)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju se pri načrtovanju novih objektov upošteva gabaritno usklajenost z obstoječimi objekti, rudarskimi bloki, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina.
101. člen
(ID_19_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Na parcelah št. 1864, 1886/2, 1887 k.o. Idrija in delih parcel 1624, 1625/1, 1626, 1627, 1634, 1863, 1883, k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
102. člen
(ID_25/1_CU – Lejnštat)
(1) Druga merila in pogoji
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
103. člen
(ID_26/1_SSe in ID_26/2_E)
(1) Druga merila in pogoji
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
V podenoti ID_26/2_E gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
104. člen
(ID_28/3_ZD)
(1) Druga merila in pogoji: Obstoječi drevored, ki je zavarovana enota kulturne dediščine EŠD 15223 Idrija – Dobov drevored ob Rakah, je potrebno ohranjati.
105. člen
(ID_29/22_ZD)
Za območje prostorske podenote ID_29/22_ZD je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
106. člen
(ID_32_O)
(1) Druga merila in pogoji:
Ureditve na poplavnih območjih niso dovoljene.
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
107. člen
(ID_33/2_ CD – Topilnica)
(1) Druga merila in pogoji
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Vse posege v območje kulturne dediščine je potrebno izvajati v skladu s pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
108. člen
(ID_35/1_IP, ID_35/2_IGs, ID_35/3_CU in ID_35/4_CU)
(1) Druga merila in pogoji:
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustni do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
109. člen
(ID_36/2_SSv)
(1) Druga merila in pogoji:
Na območju je poleg predpisane rabe za območje SSv je dopustno tudi zdravstvo in socialno varstvo.
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
110. člen
(ID_36/3_SSv)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju se pri načrtovanju novih objektov upošteva gabaritno usklajenost z obstoječimi objekti, rudarskimi bloki, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina.
111. člen
(ID_36/1_ SSe – Rudarska ulica)
(1) Dopustna gradnja
V območju Rudarske ulice ni dovoljeno spreminjati morfološke zgradbe ulice. Nadzidave, dozidave, spremembe naklonov streh, frčade in ostali elementi na zunanji fasadi niso dopustni. Dovoljeno je vzdrževanje objektov v zunanji podobi.
(2) Dopustna izraba
Dovoljena je gradnja samostojnih enostanovanjskih objektov ali vrstnih hiš na prosti površini ob Rudarski ulici. Oskrbne in storitvene dejavnosti niso dopustne. Postavljanje enostavnih objektov ni dovoljeno.
Razmerje med pozidano in nepozidano površino gradbene parcele znaša do 40 % pozidane nasproti do 60 % nepozidane površine, od teh je zelenih raščenih površin najmanj 50 %.
(3) Druga merila in pogoji
Za vse posege v konstrukcijo objekta in zunanjo ureditev je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine.
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
112. člen
(ID_41_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Na parcelah št. 756, 757, 761, 762, 763, 764, 765, 767, 769, 909, 910 k.o. Idrija mesto in 966 k.o. Jelični Vrh je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
113. člen
(ID_42/1_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Enota kulturne dediščine EŠD 4820 Idrija – Znamenje pri Kumru se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.
Na parcelah št. 750/1, 750/3, 750/4 in 755 k.o. Idrija mesto je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Za poseganje v vplivno območje znamenja, ki je opredeljeno kot kulturna dediščina, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje od pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
114. člen
(ID_52_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Poseganje v obrežni pas in sečnja obrežne vegetacije ni dovoljena.
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
115. člen
(ID_1/7_ZD, ID_1/8_ZD, ID_1/9_ZD, ID_2/5_SSe, ID_2/6_IG, ID_11/1_CD, ID_11/2_CD, ID_26/3_ZD, ID_28/1_BT, ID_30/2_ZD, ID_33/1_IP, ID_37_CU, ID_38/1_SSe, ID_40/2_SSe, ID_40/5_SSe, ID_40/6_ZD, ID_44_BC, ID_45/1_BD, ID_45/2_BD, ID_46/2_IP, ID_50/2_ZD, ID_50/3_ZD, ID_51/1_SSe, ID_53/5_ZD)
V prostorskih podenotah, ki v celoti ali delno ležijo v poplavnih območjih, gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
Spodnja Idrija
116. člen
(SI_6/2_SSv – Koreja)
(1) Dopustna izraba: V primeru preureditve podstrešnih stanovanj je dopustno preseči predpisani FI, ki velja za SSv.
(2) Druga merila in pogoji
Na območju so nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
117. člen
(SI_6/3_SSe – Nad Korejo)
(1) Dopustni objekti so enostanovanjski in dvostanovanjski. Dovoljene so skupne garaže.
(2) Druga merila in pogoji
Dopustni višinski gabarit eno in dvostanovanjskih objektov je P+2+M, kota slemena je do 13,00 m.
Enotna orientacija slemena.
Temna strešna kritina.
Škarpe in podporni zidovi so dovoljeni do višine 3 m, v naravnih materialih in ozelenjeni.
Potrebno strokovno mnenje geotehniške službe.
118. člen
(SI_8/1_CU, SI_8/3_CU)
(1) Druga merila in pogoji
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
V prostorski podenoti SI_8/3_CU gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
119. člen
(SI_10/1_SSe, SI_10/2_SK, SI_10/3_SK, SI_10/4_SK)
(1) Za celovito urejanje je potrebno izdelati načrt celovitega komunalnega opremljanja po 54. členu tega odloka.
(2) Dopustni objekti: V prostorski enoti SI_10 se prepletajo obstoječi stanovanjski objekti s kmetijsko dejavnostjo (SK) in novi enostanovanjski objekti (SSe).
(3) Dopustna izkoriščenost
Gradbene parcele so nepravilnih oblik, velikosti najmanj 750 m2.
Odmiki med objekti najmanj 50 m.
(4) Druga merila in pogoji
Celotna prostorska enota SI_10 se naj oblikuje kot redko pozidano območje prepleta kmetij in stanovanjskih objektov.
Dopustni enostavni objekti naj bodo leseni ali kamniti in imajo arhitekturni značaj obstoječih dopolnilnih kmetijskih objektov.
Ograje niso dovoljene. Dopustno je razmejevanje parcel z avtohtono vegetacijo.
Enota kulturne dediščine EŠD 4820 Spodnja Idrija – Domačija Pot v Trnje 37 se zaščiti in varuje v okviru zavarovanih parcel in vplivnim območjem. Potrebno je ohraniti odnos med posameznimi stavbami in ambientom, odnos do odprtega prostora, prepoznavna lega v prostoru, veduta in okoliška krajina.
Za območje prostorske podenote SI_10/1_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
120. člen
(SI_14/1_CU, SI_14/2_CU, SI_14/3_CU, SI_14/4_ZK, SI_14/5_ZD – Vaško jedro)
(1) Druga merila in pogoji
Ureditev brežin na okljuku Idrijce z možnostjo ureditve dostopov do vodotoka ob smernicah in soglasju pristojne službe s področja voda.
Cerkev Device Marije Vnebovzete se varuje kot sakralni spomenik in prostorska dominanta.
Varovalni gozd se ohranja v nespremenjenem obsegu.
Za urbano opremo se lahko oblikujejo enotni kriteriji, sicer je treba smiselno nadaljevati obstoječo.
V pritličjih se prednostno namenjajo površine za storitvene in servisne dejavnosti.
Strehe morajo biti izvedene v opečni kritini, oblike streh ni dovoljeno spreminjati.
Postavljanje reklamnih panojev in tabel na stanovanjske objekte ali samostojno ni dovoljeno.
Nadzidave objektov niso dopustne.
Območja SI_14/5_ZD ni dopustno razsvetljevati zaradi bližine kotišča ogrožene in zavarovane vrste malih podkovnjakov v cerkvi Device Marije Vnebovzete v Spodnji Idriji.
V prostorskih podenotah SI_14/1_CU in SI_14/3_CU gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
121. člen
(SI_4/3_ZD, SI_4/4_ZD, SI_4/5_ZD, SI_16_ZD)
(1) Druga merila in pogoji
Območje ob Idrijci. Ob soglasju pristojne službe s področja voda se lahko uredi obrežje Idrijce in dostope do vode.
V prostorskih podenotah SI_4/4_ZD in SI_4/5_ZD gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
122. člen
(koridor kolesarske poti Marof – Spodnja Idrija)
(1) Druga merila in pogoji
V koridorju predvidene kolesarske povezave od Marofa do Spodnje Idrije se določi natančen potek trase. Potek trase se določi tako, da bo čim manjši vpliv na varovana območja narave.
123. člen
(SI_2/5_G, SI_2/7_ZD, SI_4/2_SSe, SI_5/1_SSe, SI_5/3_SSe, SI_8/2_ZD, SI_16/1_ZD, SI_18_O, SI_19/4_ZD, SI_19/5_ZD, SI_19/6_ZD, SI_19/7_ZD, SI_19/8_ZD, SI_20/2_PO)
V prostorskih podenotah, ki v celoti ali delno ležijo v poplavnih območjih, gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustni do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
Godovič
124. člen
(GO_2/3_ZS – Šebalk)
(1) Dopustni objekti so športna igrišča, ureditev piknik in družabnih prostorov, postavitev montažnega objekta ali brunarice v maksimalni velikosti 50 m2.
(2) Upoštevati je potrebno tudi naslednja merila in pogoje:
– Parkirišča in športna igrišča so lahko utrjena le z naravnimi materiali ali zatravljena.
– Kurišča se lahko uredijo iz naravnih materialov.
– Montažni objekt ali brunarica se lahko umesti le ob obstoječe športno igrišče.
– Niso dovoljeni posegi v mokrotne travnike z modro stožko, ki so na zahodni strani mlake.
– Raba na območju se načrtuje na način, da se ohranja vse mokriščne predele. Z morebitnimi posegi se mokriščnih predelov ne spreminja. Ohranja se Potočno s pritoki in drevesno vegetacijo ob njih. Preprečuje se vsakršno onesnaževanje območja.
125. člen
(GO_4/2_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Za del območja prostorske podenote GO_4/2_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
126. člen
(GO_6/1_IP)
(1) Druga merila in pogoji
Za del območja prostorske podenote GO_6/1_IP je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
Črni vrh
127. člen
(ČV_1/1_SSe)
(1) Druga merila in pogoji
Enota kulturne dediščine EŠD 19464 – Črni Vrh – Tinčetova kapelica se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.
128. člen
(ČV_2/2_K1)
(1) Druga merila in pogoji
Na območju je po potrebi dovoljena ureditev začasnega šotorišča.
129. člen
(ČV_3/9_K1)
(1) Druga merila in pogoji
Enota kulturne dediščine EŠD 19463 – Črni Vrh – Plešnarjeva kapelica se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.
130. člen
(ČV_3/4_SSe)
(1) Dovoljen je preplet objektov za stalno in začasno bivanje.
(2) Dopustni objekti
Stanovanjski objekti, vikend objekti.
(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti parcele
FZ = 0,3
Gradbene parcele so nepravilnih oblik in velike vsaj 700 m2. Parcelacija naj se prilagaja topografiji terena.
(4) Druga merila in pogoji
V območju je potrebno ohraniti minimalno 30 % gozdnatosti.
Naklon strehe je na vikend objektih lahko do 45 %.
Strešna kritina naj bo v temni barvi. Bela barva ni dovoljena.
Ograje niso zaželene, če pa že, naj se uporabljajo naravni materiali, kamen, les in avtohtona gozdna vegetacija. Višina sme biti največ do 1,2 m.
Za del območja prostorske podenote ČV_3/4_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
131. člen
(ČV_3/6_SSe)
(1) Dopustna stopnja izkoriščenosti parcele
FZ = 0,3
Gradbene parcele so nepravilnih oblik in velike vsaj 700 m2. Parcelacija naj se prilagaja topografiji terena.
(2) Druga merila in pogoji
V območju je potrebno ohraniti najmanj 25 % gozdnatosti.
Ograje niso zaželene, če pa že, naj se uporabljajo naravni materiali, kamen, les in avtohtona gozdna vegetacija.
Potrebno je zagotoviti komunalno infrastrukturo (kanalizacija s čistilno napravo) še pred izgradnjo objektov in ohranjati vodotoke v nespremenjenem stanju.
Območju naravne vrednote Raznožnikove ponikve se je potrebno izogniti z gradnjo in urediti dostop do nje.
132. člen
(ČV_4/2_ZS – Balila)
(1) Območje ČV_4/2_ZS je namenjeno ureditvi prostora za prostočasne dejavnosti, kot so piknik prostor in športne površine, otroško igrišče.
(2) Dopustni objekti.
Na območju površin za oddih, rekreacijo in šport je dovoljeno postaviti urejena kurišča s klopmi in koši, urediti površine za izvajanje športnih iger, kot so balinišče, nogometno ali odbojkarsko igrišče.
Dovoljeno je postaviti montažni objekt »brunarico« v maksimalni velikosti do 50 m2 za potrebe občasnih gostinskih storitev, z urejeno komunalno opremo in sanitarijami.
Dovoljeno je urediti največ 10 parkirnih mest.
(3) Druga merila in pogoji
Športne površine morajo ostati zatravljene ali utrjene izključno z naravnimi materiali. Asfaltiranje in betoniranje športnih površin in parkirišč ni dovoljeno.
Gozdna površina se mora ohraniti.
133. člen
(ČV_5, ČV_6/4_SSe, ČV_11/2_PC)
(1) Druga merila in pogoji
Zaščiti in varuje se zgodovinski značaj naselja (kulturna dediščina Črni Vrh nad Idrijo - Vas EŠD 23315), prepoznavna lega v prostoru, značilna naselbinska zasnova, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute na naselje in okoliško krajino.
Enota kulturne dediščine EŠD 19462 – Vidmarjeva kapelica znotraj enote urejanja ČV_6/4_SSe se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.
Zaradi ohranjanja cezure med območjem kulturne dediščine EŠD 23315 Črni Vrh nad Idrijo – vas in novo pozidavo se severno od ceste s parcelno št. 1385/1 KO Črni Vrh ohranja nepozidan pas najmanj v širini 30 m.
Za območje prostorskih podenot ČV_5/4_ZP, ČV_6/4_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
134. člen
(ČV_8/2_SB – Dom upokojencev)
(1) Namenska raba: Območje je namenjeno samo bivanju starejših občanov.
(2) Dopustni objekti za bivanje starejših občanov, spremljevalni objekti za potrebe delovanja doma starejših občanov, rekreacijske površine za potrebe starejših občanov, urejena parkirišča za potrebe zaposlenih, stanovalcev in obiskovalcev.
(3) Dopustna gradnja in druga dela
Vzdrževalna dela, adaptacije, gradnja prizidkov.
135. člen
(ČV_8/3_PO)
(1) Namenska raba
Območje je namenjeno parkirišču.
(2) Dopustna gradnja in druga dela
Utrditev in ureditev obstoječih parkirnih površin. Obvezna ureditev lovilcev olj. Na 3 PM eno drevo v višini najmanj 3 m. Rob parkirišča mora biti urejen z drevesno zasaditvijo najmanj v širini 1 m.
136. člen
(ČV_9/1_ZS, ČV_9/2_K1, ČV_9/3_K2 – Smučišče)
(1) Namenska raba: Območje je namenjeno za smučišče in dopolnilne športno rekreacijske dejavnosti.
(2) Dopustni objekti
Objekti in naprave za delovanje žičnice (npr. strojnice, nosilni stebri vlečnice) in spremljevalni objekti (informacijska pisarna, spremljevalni gostinski objekt, sanitarije).
Objekti in naprave za dopolnilno dejavnost v letnem času (sankaška tirna proga, adrenalinski park, »Down hill« park in podobno).
(3) Dopustna gradnja in druga dela
Spremljevalni objekti (informacijska pisarna, gostinski objekt, sanitarije) so lahko izključno pritlični in iz naravnih materialov. Skupna tlorisna površina vseh objektov ne sme presegati tlorisa 500 m2.
137. člen
(ČV_10/4_SSe)
(1) Druga merila in pogoji: Na območju se nahaja enota kulturne dediščine EŠD 20770 – Hiša Črni Vrh 1. Za gradnjo na območju se predhodno pridobi pogoje in soglasje pristojne službe.
138. člen
(ČV_11/2_PC)
(1) Druga merila in pogoji: V naselju Črni Vrh se ohranja obstoječi drevored do pokopališča.
Čekovnik
139. člen
(ČE_3/3_A)
(1) Druga merila in pogoji
V tej enoti se lahko zgradi en enostanovanjski objekt in nobenih gospodarskih in pomožnih objektov. Gradnja v tej enoti je zaradi velike plazovitosti možna le ob strogem upoštevanju določil geološko geomehanskega elaborata, ki je bil narejen za presojo zazidljivosti te parcele.
Objekt mora biti podkleten, prepovedani so nasipi.
Vse meteorne vode z objekta in površin ob objektu je obvezno kontrolirano odvajati tako daleč stran od objekta, da iztok ne bo vplival na stabilnost objekta.
Črnovrška planota
140. člen
(ČP_8/130_A)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena kompleksu za vzrejo in prodajo športnih konj ter dopolnilnim dejavnostim kot so turistična, gostinska, zdraviliška.
(2) Dopustni objekti: Poleg objektov, dovoljenih v namenski rabi A (eno in dvostanovanjske hiše, objekti za kratkočasno bivanje, kmetijski objekti), so v tej enoti dovoljene tudi gradnje športnih igrišč in drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, objekti za zdravstvo ter gostinski objekti.
Stanovanjska objekta sta lahko največ dva, ostali objekti morajo biti namenjeni drugim dejavnostim.
(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti enote:
FZ = 0,2
DZP = 0,4
(4) Druga merila in pogoji:
Stanovanjski objekti in objekti za kratkotrajno namestitev morajo biti oblikovani po merilih za stanovanjske objekte, ostali tako, da zadostujejo funkcionalnim zahtevam.
Dovoljeno je prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami.
Pred gradnjo je potrebno odstraniti in ustrezno deponirati zgornji sloj tal, ki so na tem območju zelo kvalitetna, tako da bodo primerna za nadaljnjo uporabo na drugi lokaciji.
Za enoto je predvidena kompleksna gradnja manjšega obsega; gradbeno dovoljenje se izda na podlagi:
– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel;
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot; in
– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
Za del območja prostorske podenote ČV_8/130_A je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
141. člen
(ČP_8/133_ZS)
(1) Namenska raba: V tej podenoti je dovoljena le ureditev športnih igrišč (prostor za izpust konjev, menaže, druga športna in otroška igrišča), ni pa dovoljena gradnja spremljajočih objektov (točilnic, restavracij, sanitarij …).
(2) Druga merila in pogoji:
Za območje prostorske podenote ČV_8/133_ZS je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
142. člen
(ČP_1/16_K2)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena vzpostavitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč.
143. člen
(ČP_1/4_K2, ČP_1/5_K2)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.
144. člen
(ČP_1/6_G, ČP_1/7_G, ČP_1/8_G, ČP_1/9_G, ČP_1/10_G, ČP_1/11_G, ČP_1/12_G, ČP_1/13_G, ČP_1/14_G, ČP_1/15_G – vojno grobišče)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti so evidentirane lokacije vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.
Trnovski gozd
145. člen
(TG_1/4_K2)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.
146. člen
(TG_1/5_K2)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena vzpostavitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Godoviško podolje
147. člen
(GP_1/2_K1, GP_1/3_K1, GP_1/4_K2, GP_1/5_K2 – smučišče Okroglica)
(1) Druga merila in pogoji: V enoti je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.
148. člen
(GP_1/7_K2)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena vzpostavitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč.
149. člen
(GP_4/18_A)
(1) Druga merila in pogoji: Ohrani se kakovost celka. Zazidanost območja se lahko poveča samo za 50 % glede na obstoječe stanje.
Idrijske krnice
150. člen
(IK_1/5_K2)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena vzpostavitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Ledinska planota
151. člen
(LP_1/4_K2)
(1) Namenska raba: Enota je namenjena vzpostavitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč.
152. člen
(LP_1/5_G – vojno grobišče)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti so evidentirane lokacije vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.
153. člen
(LP_2/1_SK, LP_2/2_SK)
(1) Druga merila in pogoji
Novogradnjo na območju se prilagodi lokalni tipologiji:
– pravokotni tloris s širino objekta in razmerjem med stranicama kot pri tradicionalni gradnji, z višino P+M in P+1+M;
– gradnja večkotnih izzidkov, stolpičev, balkonov na zatrepnih fasadah in podobnih, lokalnem stavbarstvu tujih oblik, ni dopustna;
– streha simetrična dvokapnica z naklonom 40–45°, s slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta, s kratkimi napušči na zatrepnih fasadah in daljšimi na vzdolžnih fasadah objekta;
– gradnja frčad in drugih elementov, ki bistveno spreminjajo osnovni volumen strehe ni dovoljena;
– dovoljena kritina je opečni zareznik, bobrovec ali druga kritina primerljive strukture in opečne barve;
– v EUP LP_2/2_SK mora biti smer slemena vzdolžne osi objekta vzporedna s smerjo lastnic;
– osnovna oblika okenske odprtine je pokončni pravokotnik, postavitev na fasadi, dimenzije in razmerja stranic je enako kot pri tradicionalni arhitekturi;
– dovoljen je gladek omet, pri pomožnih objektih lahko tudi grobi omet v beli barvi in drugih svetlih zemeljskih tonih kot so tradicionalno prisotni, intenzivne barve fasad niso dovoljene;
– pri izvedbi fasad naj bodo v čim večji meri uporabljeni naravni, tradicionalno prisotni materiali;
– pri izvedbi zunanjih ureditev, škarp, podpornih zidov, dostopov se uporablja naravne, tradicionalno prisotne materiale;
– najvišja dopustna višina škarp in podpornih zidov je 1,2 metra. Škarpe in podporni zidovi morajo biti na vidni strani intenzivno ozelenjeni z avtohtonimi rastlinami;
– dovoljene so žive meje ali transparentne žičnate ograje v temnozeleni ali temnorjavi barvi.
154. člen
(LP_6/1_SK)
(1) Druga merila in pogoji
Ohranja naj se domačijo Pri Brniku (EŠD 20747), znotraj zavarovane parcele oziroma na zavarovanem območju parcele niso dovoljeni posegi. Vzpostavi naj se cezura med domačijo in novimi stavbami. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote z okolico.
155. člen
(LP_11_SK)
(1) Druga merila in pogoji: Nova gradnja naj se oblikuje skladno s tradicionalno tipologijo in naj ne presega višinskih gabaritov v enoti.
156. člen
(LP_17/2_IG)
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
157. člen
(LP_21/109_A)
(1) Druga merila in pogoji: Ohrani se kakovost celka. Zazidanost območja se lahko poveča samo za 1x glede na obstoječe stanje.
158. člen
(LP_21/113_A)
(1) Dopustni objekti: samo nadomestni stanovanjski objekt, kmetijski gospodarski objekti ter pomožni objekti.
159. člen
(LP_21/195_A)
(1) Dopustni objekti: stanovanjski objekti, turistični objekti ter objekti za kratkotrajno bivanje.
(2) Druga merila in pogoji:
Za enoto je predvidena kompleksna gradnja manjšega obsega; gradbeno dovoljenje se izda na podlagi:
– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel,
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in
– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
160. člen
(LP_21/210_IK)
(1) Dopustni objekti: Dovoljena je le gradnja in urejanje rastlinjakov.
(2) Druga merila in pogoji: zaradi širšega vodovarstvenega območja je dovoljeno gnojenje izključno s fitofarmacevtskimi sredstvi, primernimi za uporabo na vodovarstvenih območjih.
161. člen
(LP_21/209_IK)
(1) Dopustni objekti: Dovoljena je le gradnja in urejanje rastlinjakov.
Vojskarska planota
162. člen
(VP_1/5_K1, VP_1/4_K2 – smučišče Grošelj)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.
163. člen
(VP_2/1_SK)
(1) Druga merila in pogoji:
Objekta osnovne šole ni dovoljeno poškodovati ali podreti, ni mu dovoljeno spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo ali spreminjati oblikovanost zunanjščine.
Objekta spomenika padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja (EŠD 19486) ni dovoljeno poškodovati ali podreti, spreminjati območja in okolice ter spreminjati njegove fizične pojavnosti v prostoru.
Na parceli št. 207/7 k.o. Vojsko in delih parcel 14/8, 204/2, 204/27, 207/1, 207/4, 207/9, 207/10, k.o. Vojsko je gozd s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo. Na parcelah se ohranja gozdno vegetacijo v čim večji meri. Za vse posege na navedenih parcelah je potrebno pred poseganjem v prostor pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Na območju je enota kulturne dediščine EŠD 4110 Vojsko pri Idriji – Cerkev Sv. Jožefa z vplivnim območjem. Stopnja pozidanosti in izrabe v vplivnem območju se ne sme povečati. Za vse posege v vplivnem območju je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
164. člen
(VP_2/2_ZK)
(1) Druga merila in pogoji: V območju je enota kulturne dediščine EŠD 4110 Vojsko pri Idriji – Cerkev Sv. Jožefa z vplivnim območjem. Stopnja pozidanosti in izrabe v vplivnem območju se ne sme povečati. Za vse posege v vplivnem območju je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
165. člen
(VP_3/17_IK in VP_3/18_A)
(1) Dopustna stopnja izkoriščenosti enote:
FZ = 0,2
DZP = 0,6
(2) Druga merila in pogoji: Ob izkopih za morebitno gradnjo se zahteva spremljevalni arheološki nadzor zemeljskih del. V primeru najdb bo ZVKDS OE Nova Gorica posredoval nadaljnja navodila.
166. člen
(VP_5_T)
(1) Druga merila in pogoji: Območje komunikacijske infrastrukture je hkrati tudi območje možne izključne rabe za potrebe obrambe. Posegi na območju komunikacijske infrastrukture in hkrati območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju komunikacijske infrastrukture in hkrati možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
167. člen
(VP_35_A)
(1) Druga merila in pogoji: Na območju je v zahodnem in jugozahodnem delu gozd s poudarjeno ekološko funkcijo. Za poseganje v gozd s poudarjeno ekološko funkcijo je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove.
Kanomlja
168. člen
(KA_1/4_K1, KA_1/6_K2 – smučišče Alič)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.
169. člen
(KA_1/8_G – sankališče)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustno urejanje sankaške proge po obstoječih gozdnih poteh.
170. člen
(KA_1/7_G, KA_1/5_K1 – kopališče)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti je dopustna sočasna rekreativno prostočasna raba prostora. Na območju je potrebno ohraniti obstoječa drevesa, spremembe reliefa niso dopustne. Dopustna je ureditev poti, dostopa do vode, postavitev klopi, uporaba avtohtonih, naravnih materialov.
171. člen
(KA_2/10_E – mHE Kanomljica)
(1) Druga merila in pogoji:
– Zagotoviti je potrebno minimalen ekološki pretok (Qesp). Odvzemni kanal, zapornice in ostale objekte je potrebno načrtovati in izvesti na način, da bo onemogočen prekomeren odvzem vode. V primeru zajezitve Kanomljice za odvzem vode je potrebno zagotoviti nemoteno prehajanje rib preko jezu. Pri načrtovanju mHE je potrebno sodelovati z Zavodom za ribištvo.
– Stalen monitoring pretokov: Investitor mora zagotoviti tudi monitoring in evidentiranje pretokov vode na način, da bo vedno omogočen nadzor nad izvajanjem zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka vode. Evidentiranje pretoka vode mora urediti na način, ki bo omogočal nadzor nad zagotavljanjem dogovorjenega Qesp ne samo v času pregleda ampak tudi za nazaj (avtomatsko zapisovanje in arhiviranje podatkov vse leto).
– Morebitne utrditve brežin v območju objekta mHE naj se omejijo na najmanjši potrebni obseg in izvedejo sonaravno z uporabo avtohtonega kamna.
– Obrežno drevnino ob reki, ki ne ovira gradbenih del, naj se ohrani in zagotovi njeno zveznost.
– Preusmeritev vode naj ne povzroči bistvene spremembe vodnega režima na Kanomljici.
– Obratovanje mHE mora biti usklajeno s trenutnimi pretoki Kanomljice in predpisanim ekološko sprejemljivim pretokom.
– Odvzete vode naj se vrnejo nazaj v potok neposredno pod objektom. Gradnja cevovodov dolvodno od strojnice naj se ne izvaja.
– Dela, ki povzročajo hrup ter motnje v vodotoku (vključno s povečanjem kalnosti), se ne izvajajo v času drstitve rib.
– V času del naj se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, odlaganja materiala).
172. člen
(KA_5/29_A)
(1) Druga merila in pogoji: Ohrani se kakovost celka. Zazidanost območja se lahko poveča samo za enkrat glede na obstoječe stanje.
173. člen
(KA_3/6_SK, KA_3/7_ZD, KA_5/50_ZD, KA_5/121_A, KA_5/133_ZD)
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
Zgornja Idrijca
174. člen
(ZI_1/4_G – vojna grobišča)
(1) Druga merila in pogoji
V enoti so evidentirane lokacije vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.
175. člen
(ZI_2 – Kopališče Lajšt, ZI_2/1_ZS – Območje kopališča)
(1) Dopustni objekti:
V sklopu kopališča:
– 1 objekt s ponudbo za potrebe kopališča do 100 m2 z nadstreškom in teraso (na mestu obstoječega objekta),
– 1 manjši sanitarni objekt (toaletni prostori s tuši za kopalce) do 20 m2, ki mora biti umeščen izven 40 m varovalnega pasu vode,
– eden ali več nadstreškov za kolesa,
– 1 košarkaško igrišče in 1 igrišče za odbojko na mivki,
– otroško igrišče.
V sklopu šotorišča:
– nadstrešek do 30 m2,
– 1 sanitarni objekt (toaletni prostori, kopalnica in pomivalnica) do 50 m2, ki mora biti umeščen izven 40 m varovalnega pasu vode,
– objekti in naprave komunalne opreme območja,
– se umesti alarmno napravo, ki se sproži v primeru dviga gladine vode.
(2) Gabariti objektov: dovoljena gradnja samo pritličnih objektov, slemenska višina do 4 m.
(3) Druga merila in pogoji
V območju je potrebno ohraniti obstoječa drevesa; izravnave in spremembe reliefa niso dopustne; uporaba avtohtonih materialov za objekte, ograje, klopi, table, itd. Objekt s ponudbo za potrebe kopališča in sanitarni vozel naj bosta postavljena nad koto poplav. Tlakovanje s prepustnimi materiali. Na betonski kroni obstoječega skalometa naj se uredi lesen podest.
176. člen
(ZI_2/2_ZS – Travnato igrišče za mali nogomet)
(1) Dopustni objekti: Grajeni objekti niso dopustni.
(2) Druga merila in pogoji
Dovoljena je le ureditev enostavnega igrišča za mali nogomet.
177. člen
(ZI_2/3_PO – Parkirišče)
(1) Dopustni objekti: 1 manjši sanitarni objekt (toaletni prostori) do 20 m2; drugi grajeni objekti niso dopustni.
(2) Druga merila in pogoji
Uredi naj se parkirišče za 40 parkirnih mest.
Varuje in ne posega se v pas prodnatih nanosov in naravnega obvodnega rastja ob Idrijci.
Zasnova parkirišča naj med posameznimi deli parkirišča integrira grmovnice in zatravljene površine za razbijanje monotonosti velike asfaltirane površine. Namesto oznak za posamezna parkirišča naj bo uporabljena kombinacija povoznih tlakovcev in asfalta. Parkirišče naj bo zasnovano kot enosmerno – uvoz in izvoz naj ne bosta združena.
178. člen
(ZI_2/4_ZS – Območje naravnega kopališča)
(1) Dopustni objekti: Grajeni objekti niso dovoljeni. Dovoljena je ureditev netlakovanih športnih površin in poti.
(2) Druga merila in pogoji
Varuje in ne posega se v pas prodnatih nanosov.
179. člen
(ZI_1)
(1) Druga merila in pogoji:
Na osrednjem območju medveda naj se ne dopušča paše drobnice.
Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda.
Pašniki in čebelnjaki naj bodo ograjeni z električnim pastirjem.
180. člen
(ZI_3/26_A)
(1) Druga merila in pogoji:
Na območju je dopustna rekonstrukcija obstoječega objekta.
181. člen
(ZI_3/33_A – Geopark)
(1) Druga merila in pogoji:
Na območju so dopustne gradnje za namen turistično informacijske točke Geoparka.
III.5 Usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov
Idrija
182. člen
(ID_12 – Center ID_12/1_CU, ID_12/3_CU (OPPN), ID_12/2_CU, ID_12/4_CU (OPN))
(1) Za celovito urejanje podenote ID_12/1_CU in ID_12/3_CU se izdela OPPN.
(2) Za ostali podenoti se upoštevajo skupna merila in pogoji.
(3) Druga merila in pogoji
Za vse posege v prostor v tej prostorski enoti je potrebno pridobiti smernice pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena le v gabaritih enakih obstoječim.
Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti.
V prostorski podenoti ID_12/1_CU gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustni do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
183. člen
(ID_19_SSe (OPPN) – Vojskarska)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN. Ta se lahko izdela v več fazah.
(2) Dopustni objekti so samostojni enostanovanjski in dvostanovanjski objekti, vrstne hiše, terasne hiše, dvojčki itd. V sklenjenem nizu smejo biti največ štiri enote.
Dovoljene so skupne garaže.
(3) Dopustna izraba območja
Faktor izrabe območja FIO = 1.
(4) Višinski gabariti objektov
Dopustni višinski gabarit objektov je P+2+M.
(5) Druga merila in pogoji
Območje ni vidno izpostavljeno, zato je dovoljena tudi modernejša zasnova stanovanjskih objektov.
Ozelenitev naj se izvede z visokoraslimi drevesi.
Višinska razlika se premosti s podpornimi zidovi in se ozeleni.
Treba je pridobiti geotehniško mnenje strokovne službe.
184. člen
(ID_22_SSe (OPPN) – Jug)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN. Ta se lahko izdela v več fazah.
(2) Dopustni objekti so samostojni enostanovanjski in dvostanovanjski objekti.
(3) Dopustna izraba območja
Faktor izrabe območja FIO = 0,8.
Delež skupnih zelenih površin mora obsegati 30 % območja. Sem ne štejejo zelene površine na individualnih gradbenih parcelah.
Gradbene parcele nepravilnih oblik in večje od 750 m2.
Minimalni odmik med objekti je 20 m.
(4) Višinski gabariti objektov
Dopustni višinski gabarit objektov je P+1+M.
(5) Druga merila in pogoji
Ohranja se območje redke pozidave z upoštevanjem razgibanosti terena.
Treba je pridobiti geotehniško mnenje strokovne službe.
Betonske ograje niso dovoljene.
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice.
185. člen
(ID_23/1_CU, ID_23/2_ZD (OPPN) – Barabare)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Namenska raba: Območje je namenjeno servisnim dejavnostim ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena.
(3) Dopustna gradnja:
V prostorski podenoti ID_23/1_CU so dovoljeni objekti za storitvene in servisne dejavnosti.
V prostorski podenoti ID_23/2_ZD so dovoljene ureditve, ki služijo dopolnilni servisni dejavnosti. Dovoljena je gradnja enostavnih objektov.
(4) Dopustna izraba
Faktor izrabe območja prostorske podenote ID_23/1_CU je FIO = 1,6.
Faktor izrabe območja prostorske podenote ID_23/2_ZD je FIO = 0,1 (10 % območja je dovoljeno pozidati s športnimi objekti in potrebnimi spremljevalnimi objekti za potrebe turizma).
(5) Višinski gabariti objektov
Dopustni višinski gabarit objektov v prostorski podenoti ID_23/1_CU je P+2+M.
(6) Druga merila in pogoji
Ob cesti se ohranja obstoječa vegetacija ali se uredi nove zasaditve.
Parkirne površine se uredijo z lovilci olj.
V prostorski podenoti ID_23/2_ZD so dovoljeni posegi, ki ne zmanjšujejo deleža zelenih površin za več kot 20 %. Dovoljeno je hortikulturno urejanje v povezavi z dejavnostmi, ki se načrtujejo v podenoti ID_23/1_CU.
Pri vsakem posegu je treba izvesti vse ukrepe, potrebne za stabilizacijo terena.
Za območje prostorske podenote ID_23/2_ZD je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
186. člen
(ID_27_ZS (OPPN) – Mejca)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Namenska raba in dopustna gradnja: Območje je namenjeno površinam za šport, rekreacijo in oddih. Dopustne so gradnje igrišč za športe na prostem, drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, otroška in druga javna igrišča, delno ali v celoti vkopan objekt za umestitev teniških igrišč ter spremljajoči objekti, (sanitarni prostori, manjša restavracija in točilnica), ki služijo obiskovalcem območja. Objekt za teniška igrišča naj bo v robnem delu ob dostopu do brvi proti Likarici, upoštevati mora varovalno cono okrog Kamšta ter vizualno čim manj izstopati. Površina prostorov za spremljajoče dejavnost je lahko največ 200 m2. Parkirne površine se zagotavljajo v sosednjih prostorskih enotah.
(3) Dopustna izraba
Faktor izrabe območja FIO = 0,1 (10 % območja je dovoljeno pozidati z športnimi in spremljajočimi objekti).
(4) Druga merila in pogoji
V skladu s pristojnimi službami se uredi brežina Idrijce in ustrezni dostopi do vodotoka.
Pri izdelavi OPPN se je potrebno vsebinsko dopolnjevati in programsko navezovati na prostorsko enoto ID_28.
Zasnovana kolesarska in peš povezava, ki poteka od Idrije do Belce se obravnava celovito in ne zgolj v tej prostorski enoti.
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.
187. člen
(ID_28/1_BT, ID_28/2_ ZS, ID_28/3_ZS, ID_28/4_ZD, ID_28/5_ VIk (OPPN) – Jašek Delo)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Namenska raba in dopustna gradnja: Prostorska enota s svojimi podenotami je namenjena turistični dejavnosti; izgradnji novih nastanitvenih kapacitet (hotel) in spremljajočim dejavnostim.
(3) Dopustna izraba
Podenota ID_28/5_ZS: Faktor izrabe območja FIO = 0,2 (20 % območja je dovoljeno pozidati s športnimi objekti in potrebnimi spremljevalnimi objekti za potrebe turizma).
(4) Druga merila in pogoji
Pri izdelavi OPPN se vse podenote obravnavajo skupaj. OPPN se mora vsebinsko dopolnjevati in navezovati na prostorsko enoto ID_27.
Upoštevati in vsebinsko vključiti v urejanje območja je potrebno objekte jaška »Kajzer«. Merila in pogoji varstva kulturne (tehniške) dediščine poda pristojna služba.
Potrebno je urediti prometno dostopnost do območja in ustrezne parkirne površine za obiskovalce in zaposlene.
»Jašek Delo« ima pomembno dominantno lego ob vstopu v Idrijo, zato jo je potrebno ohraniti in nadgraditi tako v arhitekturnem kot vsebinskem smislu.
Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov in podobno) je potrebno odstraniti in v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov deponirati morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov kot nevarne odpadke.
188. člen
(ID_37_CU (OPPN)- Uta)
(1) Dopustna gradnja
Ni omejitev.
(2) Dopustna izraba
Dopustna višina objektov v zazidalnem pasu ob Gregorčičevi ulici je P+3. Ostali objekti lahko dosežejo višino P+4.
(3) Druga merila in pogoji
Na območju Ute je treba upoštevati prvonagrajeno natečajno rešitev z javnega projektnega odprtega enostopenjskega natečaja za dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža v Idriji iz leta 2006. Zasnova odprtega prostora naj sledi natečajni rešitvi.
Objekti ob Gregorčičevi cesti morajo biti postavljeni na gradbeno linijo. V pritličju so dopustne arkade ali delni umiki fasadne linije. Pritličje mora biti namenjeno centralnim dejavnostim, lokali morajo biti dostopni z odprtih javnih površin. Objekti smejo nad zemljo segati do gradbene meje, pod zemljo jo smejo deloma presegati, če se s tem omogoča racionalnejšo izrabo tlorisa, pod pogojem, da so površine na njih javno dostopne.
Območje med gradbeno mejo in mejo med parcelama 709/1 in 709/2 mora biti javno dostopna parkovna površina. Preko gradbene meje smejo na površino segati parkirna mesta, ne pa tudi cestišče.
V sklopu novozgrajenih objektov je potrebno umestiti zadostno število parkirnih mest glede na načrtovane dejavnosti in glede na veljavne predpise in standarde. Poleg tega je potrebno dodatno zagotoviti minimalno 150 javnih parkirnih mest.
V predelu Ute, kjer je določena stanovanjska namenska raba, je možno umeščati tudi objekte za potrebe zdravstva.
Najmanj 20 % območja mora biti namenjenega skupnim javnim zelenim površinam.
Območje mora biti javno prehodno.
189. člen
(ID_39_SSe (OPPN))
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Namenska raba in dopustna gradnja: Območje je namenjeno individualni in usmerjeni stanovanjski gradnji. Dopustni eno in dvostanovanjski objekti in dvojčki.
(3) Dopustna izraba
Faktor izrabe območja FIO = 0,8.
Višinski gabarit objekta je maksimalno P+2+M.
(4) Druga merila in pogoji
Dovoljena gradnja podpornih zidov in škarp v maksimalni višini 2 m. Treba je pridobiti soglasje strokovne službe s področja geotehnike.
Enotna orientacija objektov.
190. člen
(ID_41_SSe (OPPN))
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN. Ta se lahko izdela fazno.
(2) Namenska raba in dopustna gradnja: Območje namenjeno individualni in usmerjeni stanovanjski gradnji. Dopustni eno in dvostanovanjski objekti in dvojčki. Dopustni štiristanovanjski objekti – vila blok. Dovoljene so skupne garaže, otroška igrišča in javne površine, objekti storitvene in oskrbne dejavnosti kot dopolnilna funkcija bivanja.
(3) Dopustna izraba
Faktor izrabe območja FIO = 0,8.
(4) Druga merila in pogoji
Dovoljena gradnja podpornih zidov in škarp v maksimalni višini 2 m. Treba je pridobiti soglasje strokovne službe s področja geotehnike.
191. člen
(ID_49/1_IP, ID_49/3_IP, ID_49/6_ZD, ID_49/7_ZD (OPPN) – Ljubevč)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Namenska raba in dopustna gradnja:
V prostorskih podenotah ID_49/1_IP, ID_49/3_IP:
Območje namenjeno industrijskim dejavnostim, skladiščenju in predelavi gradbenih odpadkov. Dopustni so posegi v prostor, ki funkcionalno zaokrožujejo oziroma dopolnjujejo osnovne dejavnosti.
Dopustna je gradnja prometnih površin in parkirišč.
Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov.
V okviru OPPN je potrebno določiti, katere dejavnosti so primerne za to območje in določiti ukrepe za varovanje potoka Ljubevščica.
V prostorski podenoti ID_49/6_ZD:
Gradnja ni dopustna, območje se le smiselno vključi v celovito urejanje celotne prostorske enote.
(3) Dopustna izraba v prostorski podenoti ID_49/1_IP
Faktor izrabe območja FIO = 1,2.
DZP = 0,3.
(4) Druga merila in pogoji
V celovito urejanje prostorske enote je treba vključiti tudi ureditev vodotoka. Dela v vodnem telesu vodotoka se izvajajo v soglasju s strokovno službo s področja voda.
V zasnovi območja je potrebno upoštevati zavarovano in vplivno območje enote kulturne dediščine Idrija – domačija Ljubevč (EŠD 13792) in zagotoviti vmesni zeleni pas. V fazi izdelave OPPN se izdela strokovne podlage s katerimi se določi potrebne ukrepe za varovanje celovitosti celka.
Območje je treba komunalno opremiti.
Zelene površine v podenotah ID_49/6_ZD, ID_49/7_ZD se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo ureditev celotne prostorske enote.
Na območju podenot ID_49 /2_IP, ID_49 /4_O, ID_49 /8_G, ID_49/9_G ostaja v veljavi UN za ureditev sanitarne deponije Ljubevč - Grapa Grohovt v Idriji. Po prenehanju veljave UN se območje skupaj s preostalo ureditveno enoto prostora ureja po OPPN.
Za del območje prostorske podenote ID_49/1_IP je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
Spodnja Idrija
192. člen
(SI_11/1_SSe (OPPN) – Pustota)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Dopustni objekti so enostanovanjski in dvostanovanjski. Dovoljene so skupne garaže, parkirne površine, otroška igrišča in skupne zelene površine.
(3) Dopustna izraba območja
Delež skupnih zelenih površin mora obsegati 20 % območja. Sem ne štejejo zelene površine na individualnih gradbenih parcelah.
(4) Druga merila in pogoji
Dopustni višinski gabarit objektov je P+1+M.
Temna strešna kritina.
Potrebno je oblikovati javno površino.
193. člen
(SI_12_SSe (OPPN) – nad Rupnikom)
(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.
(2) Dopustni objekti so enostanovanjski in dvostanovanjski objekti, vrstne hiše, atrijske hiše, terasne hiše, dvojčki itd.
Dovoljene so skupne garaže.
Dovoljeno je umeščati samostojne objekte za oskrbne in storitvene dejavnosti ali zagotoviti prostore za tovrstno dejavnost v okviru stanovanjskih objektov.
(3) Dopustna izraba območja
Faktor izrabe območja FIO = 1,2.
Delež skupnih zelenih površin mora obsegati 20 % območja. Sem ne štejejo zelene površine na individualnih gradbenih parcelah.
(4) Druga merila in pogoji
Dopustni višinski gabarit objektov je P+2+M.
Temna strešna kritina.
Potrebno oblikovati javno površino.
Višinska razlika se premosti s podpornimi zidovi v naravnih materialih, ki morajo biti ozelenjeni.
Za območje prostorske podenote SI_12_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
Godovič
194. člen
(GO_2/2_SSe (OPPN) – Žabja vas)
(1) Za območje je potrebno izdelati OPPN.
(2) Dopustni objekti so tudi vrstne in atrijske hiše, dvojčki.
(3) Dovoljene gradnje so tudi stanovanjski objekti v manjših strnjenih nizih (atrijske, vrstne hiše) vendar največ do pet enot v nizu, dvostanovanjski objekti (dvojčki), samostojni enostanovanjski objekti, skupne garaže, parkirišča, otroško igrišče.
(4) Faktor izrabe
FIO = 0,6.
(5) Gabariti objektov: stanovanjski objekti K+ P+1+M, skupne garaže P.
(6) Druga merila in pogoji
Gradbene parcele in tipologija gradnje se prilagajajo tipologiji terena.
Ohranja se delež gozdnih dreves na območju trenutnega gozda.
V območju se lahko oblikuje več različnih morfoloških enot z različno tipologijo gradnje.
Dovoljena je modernejša zasnova arhitekture, vključno z obliko strehe.
Podporni zidovi in škarpe za premostitev višinskih razlik so dovoljeni v maksimalni višini 2 m in morajo biti ozelenjeni.
Za območje prostorske podenote GO_2/2_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
195. člen
(GO_3 (OPPN) – Center)
(1) K izdelavi OPPN vseh treh območij se pristopi ob izdelavi obvoznice Godovič.
(2) Zagotovi se upočasnitev prometa, oblikuje novo središča Godoviča, regulacijska linija ob obstoječi prometnici v oddaljenosti 3m, oblikovanje javnega prostora, javni značaj pritličij, ohranjanje vedute na cerkev sv. Urbana. Pokopališče se prenovi.
(3) OPPN se lahko izdela tudi za posamezno podenoto.
196. člen
(GO_6/5_IP (OPPN) – Širitev gospodarske cone)
(1) Za celotno območje je potrebno izdelati OPPN.
(2) Dopustni objekti in gradnja so še logistično-skladiščni terminal, urejene parkirne površine za tovorna vozila, zaposlene in obiskovalce.
(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti območja
FIO = 0,6.
DZP = 0,4.
Parkirne in manipulacijske površine minimalno 20 % območja.
(4) Druga merila in pogoji
Gospodarsko cono je proti severu potrebno obdati z avtohtono vegetacijo v širini do 7 m.
Vse parkirne površine morajo biti opremljene z lovilci olj.
Potrebno je upoštevati lokacijo NV hidrološke in geomorfološke naravne vrednote Anžičkove in Pagonove ponikve in se ji izogniti z gradnjo in urediti dostop do nje. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da ne bi prihajalo do onesnaževanja ponikev.
Pri gradnji plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov mora investitor plinovoda na območju EUP zagotavljati izjemni minimalni varnostni odmik.
Komunalna infrastruktura, ki zajema tudi čiščenje komunalne in tehnološke vode, se uredi pred začetkom obratovanja gospodarske cone.
V okviru izdelave OPPN se preveri, katere dejavnosti so primerne za to območje. Na zunanje robove gospodarske cone se umešča manj hrupne dejavnosti.
Z OPPN se jasno določi faznost pozidave območja. Najprej se pozida območje, ki že predstavlja gospodarsko cono.
Za območje prostorske podenote GO_6/5_IP je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti CP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
Črni vrh
197. člen
(ČV_2/1_BT (OPPN) – Kamp)
(1) Območja počitniškega kampa v naravnem okolju. Potrebno je izdelati OPPN.
(2) Dopustni objekti in naprave, ki služijo obratovanju kampa (recepcija, toaletni prostori in kopalnice, restavracija, športna igrišča). Objekti in naprave komunalne opreme območja.
(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti območja
FIO = 0,05.
(4) Gabariti objektov; priporočena je paviljonska zasnova objektov.
(5) Druga merila in pogoji
V območju je potrebno ohraniti gozdnatost; dopustne so izravnave do 20 m2 za potrebe šotorišča, spremembe reliefa niso dopustne; uporaba avtohtonih materialov za objekte, ograje, klopi, table itd.
198. člen
(ČV_3/2_SSe (OPPN))
(1) Dopustni objekti so stanovanjski objekti v manjših strnjenih nizih (atrijske, vrstne hiše) vendar največ do pet enot v nizu, dvostanovanjski objekti (dvojčki), skupne garaže, otroško igrišče.
(2) Dopustna stopnja izkoriščenosti območja
FIO = 0,6.
DZP = 0,4.
(3) Druga merila in pogoji:
Na območju je potrebno ohraniti minimalno 10 % gozdnatosti.
Objekti naj bodo v zamikanju in tvorijo dinamično strukturo skladno s topografijo razgibanega terena. Ohrani se naj vrtačast svet, izravnave nad 120 m2 niso dovoljene.
Za del območja prostorske podenote ČV_3/2_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
199. člen
(ČV_7_SSe (OPPN) – Kasarne)
(1) Za celovito urejanje je potrebno izdelati OPPN.
(2) Stanovanjske površine so namenjene stalnemu bivanju, oskrbovanim stanovanjem, dopolnjene s storitvenimi, trgovskimi, obrtnimi in pisarniškimi dejavnostmi, otroškim igriščem. Obrtna raba ne sme presegati več kot 30 % bruto etažne površine območja. Obrt ne sme vplivati moteče na okolico. V območju se uredi skupna kotlovnica za oskrbovanje območja, osnovne šole in drugih objektov s toplotno energijo.
(3) Dopustni so tudi objekti atrijskih in vrstnih hiš, dvojčki, maksimalno štiristanovanjski objekti. Obrtni objekti ne smejo preseči površine stanovanjskega objekta.
(4) Višinski gabariti objektov
Dopustni višinski gabarit večstanovanjskih objektov je P+2+M, kota slemena je do 14,00 m.
(5) Druga merila in pogoji
V pritličju večstanovanjskih objektov naj bodo umeščene storitvene dejavnosti. V območju mora biti umeščeno otroško igrišče.
Za del območja prostorske podenote ČV_7_SSe je potrebno v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč vzpostaviti nadomestna kmetijska zemljišča v enoti ČP_1/16_K2, GP_1/7_K2, IK_1/5_K2, LP_1/4_K2 ali TG_1/5_K2.
200. člen
(ČP_9_IG (OPPN) – Predgriže)
(1) Dopustna stopnja izkoriščenosti enote:
FIO = 0,6
DZP = 0,2
(2) Druga merila in pogoji
Med cesto in objekti je potrebno oblikovati zeleni pas.
Gospodarsko cono se uredi tako, da se prepreči stekanje nečistoč v podzemlje. ALI Komunalna infrastruktura, ki zajema tudi čiščenje komunalne in tehnološke vode, se uredi pred začetkom obratovanja gospodarske cone.
201. člen
(ČP_11_LN (OPPN) – kamnolom Kresov grič)
(1) Druga merila in pogoji
Za celovito urejanje območja se izdela OPPN. Za območje obstoječega kamnoloma se strokovno rešitev povzame iz obstoječih pravic in rudarskega projekta, na podlagi katerega se že izvaja izkoriščanje in predvideva sanacijo. Za območje razširitve kamnoloma se izdela novo strokovno rešitev, v kateri se upošteva tehnološki, prostorski in okoljski vidik. Širitev kamnoloma je dopustna le ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin in le izven območja krajinskega parka Zgornja Idrijca. Sanacijo se izvede z avtohtono vegetacijo, katere vrstna sestava ustreza habitatnemu tipu HT 91KO.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
202. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
OBČINA IDRIJA
– Odlok o Dolgoročnem družbenem planu Občine Idrija za obdobje 1986–2000 in Srednjeročnem družbenem planu Občine Idrija za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 3/89, Uradni list RS, št. 71/96, 35/97, 68/98, 37/99, 35/03)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PUP 1 – Črnovrška planota in Godoviško podolje (Uradni list RS, št. 2/94, 49/01)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PUP 2 – Ledinska planota (Uradni list RS, št. 12/94, 49/01)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PUP 3 – zahodni del občine (Uradni list RS, št. 30/94, 49/01)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje mesta Idrija (Uradni list RS, št. 34/93, 52/95, 23/96, 45/97, 49/01, 90/05)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Spodnja Idrija in del Spodnje Kanomlje (Uradni list RS, št. 34/93, 68/00, 49/01)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Črni Vrh (Uradni list RS, št. 60/92, 68/00, 109/00, 49/01)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje naselja Godovič (Uradni list RS, št. 12/92, 46/98, 49/01)
IDRIJA
– Odlok o ureditvenem načrtu Mestno jedro – Vzhod (hiša K&K) – Idrija (Uradni list RS, št. 19/90)
– Odlok o ureditvenem načrtu mestnega jedra Idrije (Uradni list RS, št. 84/01, 44/04)
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za center mesta Idrija II (Uradni list SRS, št. 26/75)
– Odlok o zazidalnem načrtu »Center III – Idrija« (območje Osnovne šole II. faza in Mejca) (Uradni list RS, št. 19/90, 113/03)
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Grapa« v Idriji (Uradni list SRS, št. 16/81, Uradni list RS, št. 26/97)
– Odlok o zazidalnem načrtu »GRAPA II« (Uradni list SRS, št. 42/89)
– Odlok o ureditvenem načrtu – Rožna ulica – Gasa (Uradni list SRS, št. 14/89, Uradni list RS, št. 60/92, 67/99, 19/07)
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje Vrh Zelj v Idriji (Uradni list SRS, št. 8/80, Uradni list RS, št. 109/00)
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Faletovše« v Idriji (Uradni list SRS, št. 1/87)
– Odlok o lokacijskem načrtu – infrastruktura Idrija mesto (Uradni list RS, št. 33/01)
– ZN Skirca del (Uradni list SRS, št. 4/73)
SPODNJA IDRIJA
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Pustota« v Spodnji Idriji (Uradni list SRS, št. 1/87, Uradni list RS, št. 60/92)
– Odlok o zazidalnem načrtu »Center« Spodnja Idrija (Uradni list SRS, št. 29/88)
– Odlok o lokacijskem načrtu – pokopališče v Spodnji Idriji (Uradni list SRS, št. 32/89)
– ZN Spodnja Idrija – Koreja (Uradni gl. št. 1/67)
GODOVIČ
– Odlok o zazidalnem načrtu »Na Brdu« – Godovič (Uradni list SRS, št. 42/89, Uradni list RS, št. 109/00)
203. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih aktov)
IDRIJA
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni občinski izvedbeni prostorski akti štejejo:
ZAZIDALNI NAČRT RŽS 2 HALDA V IDRIJI
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta RŽS 2 Halda v Idriji (Uradni list RS, št. 26/97, 68/00, 58/07 – sklep) – DELNO
parcele
57/2, 61/2, 480/1 – del, 480/2, 481/1, 482, 483/2, 485, 486, 487/1, 488/1, 492, 493, 494/1, 494/3, 494/4, 494/6, 494/7, 496/4, 496/5, 497/1, 497/2, 497/3, 498/2, 498/3, 498/4, 498/5, 498/6, 499/1, 499/2, 499/3, 500/1, 500/2, 500/3, 501/1 – del, 501/2, 501/3, 502/2, 2603/21, 2603/22, 2603/23, 2667 – del
katastrska občina Idrija mesto
UREDITVENI NAČRT – »PRI LIKARICI« – IDRIJA
Odlok o ureditvenem načrtu – »Pri Likarici« – Idrija (Uradni list RS, št. 38/92, 135/04, 100/06) – DELNO
PODENOTA ZIDGRAD
parcele
2434/1, 2437/2, 2439/4, 2439/5, 2441/2, 2441/3, 2441/4, 2441/5, 2441/6, 2443, 2448/1
katastrska občina Idrija mesto
PODENOTA SANACIJA
parcele
2407/3, 2407/5, 2407/10, 2407/11, 2407/12, 2407/13, 2407/14, 2407/15, 2407/16, 2409, 2410, 2411, 2412/1, 2412/2, 2412/3, 2412/4, 2412/5, 2413, 2414, 2415, 2416 – del, 2434/2, 2434/3, 2434/4, 2434/5, 2434/6, 2434/7, 2434/8, 2435/1, 2435/2, 2436/1, 2436/2, 2436/3, 2437/1, 2439/1, 2439/2, 2439/3, 2713/1 – del, 2713/2
katastrska občina Idrija mesto
ZAZIDALNI NAČRT CEGOVNICA – IDRIJA
Odlok o zazidalnem načrtu Cegovnica – Idrija (Uradni list RS, št. 38/92, 63/01, 42/05, 45/07 – tehnični popravek)
parcele
2358/1 – del, 2358/24 – del, 2358/25, 2358/26, 2359, 2408/1, 2408/2, 2408/3, 2408/4, 2408/5, 2416 – del, 2417, 2418, 2419, 2420/1, 2420/2, 2420/3, 2420/4, 2421/1, 2421/2, 2422/1, 2422/2, 2423/1, 2423/3, 2423/4, 2423/5, 2423/6, 2423/7, 2423/8, 2423/9, 2423/10, 2423/11, 2424/1, 2424/2, 2425/1, 2425/2, 2425/3, 2426/1, 2426/2, 2426/3, 2426/4, 2426/6, 2426/7, 2426/8, 2426/9, 2427/1, 2427/2, 2428, 2429
katastrska občina Idrija mesto
parcele
1013/4, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1013/9, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1013/13, 1013/14
katastrska občina Jelični vrh
OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT »DOM UPOKOJENCEV V IDRIJI« ZA DEL OBMOČJA UTA V IDRIJI
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Dom upokojencev v Idriji« za del območja Uta v Idriji (Uradni list RS, št. 31/07)
parcele
707/1, 708/1, 709/2, 710, 2677 – del
katastrska občina Idrija mesto
UREDITVENI NAČRT ZA UREDITEV SANITARNE DEPONIJE LJUBEVČ – GRAPA GROHOVT
Odlok o ureditvenem načrtu za ureditev sanitarne deponije Ljubevč – Grapa Grohovt v Idriji (Uradni list RS, št. 12/90, 21/03)
parcele
286/3 – del, 289/1 – del, 289/2, 289/3 – del, 294 – del, 296/2 – del, 297 – del, 304/1 – del, 304/2 – del, 304/3, 310 – del, 349 – del, 350 – del, 359 – del, 883/1 – del, 883/2 – del, 890/2 – del, 890/3 – del, 890/4, 893 – del, 912 – del, 919 – del
katastrska občina Jelični vrh
SPODNJA IDRIJA
ZAZIDALNI NAČRT I2 – ROTOMATIKA V SPODNJI IDRIJI
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta I2 – Rotomatika v Spodnji Idriji (Uradni list RS, št. 37/99, 63/07)
parcele
1/1, 1/2, 1/3, 1/7, 1/8, 1/10, 1/11, 1/12, 1/13, 1/14, 1/15, 1/16, 1/17, 1/18, 1/19, 1/20, 1/21, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/8, 5/16, 5/17, 5/18, 5/19, 5/20, 5/21, 5/22, 5/23, 5/24, 5/25, 5/26, 5/27, 29/3, 29/8, 29/10, 29/11, 29/12, 993/3, 993/4, 993/5, 1033/2, 1033/3
katastrska občina Spodnja Kanomlja
OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT »INFRASTRUKTURA – PUSTOTA SPODNJA IDRIJA«
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Infrastruktura – Pustota Spodnja Idrija« (Uradni list RS, št. 17/06)
parcele
249/1, 249/2 – del, 299/3, 299/4, 301/1 – del, 301/17, 301/23, 301/25, 301/29, 301/30, 301/31, 301/32, 301/33, 301/35, 301/38, 301/39, 301/40, 301/41, 301/42, 301/43, 543/1 – del, 543/2 – del
katastrska občina Spodnja Idrija
GODOVIČ
ZAZIDALNI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA GODOVIČ
Odlok o sprejetju »Zazidalnega načrta industrijska cona Godovič« (Uradni list RS, št. 75/06 – UPB, 23/08)
parcele
117/1, 117/29, 117/31, 1153/4, 117/10, 117/9, 1153/3, 1158/1, 1156/12, 1156/10, 1150/14, 1158/3, 1153/5, 1150/16, 1150/13, 1150/12, 1153/1, 1150/2, 1143/1, 1150/15, 1150/3, 1144/1, 1150/4, 1143/4, 1143/2, 1150/7, 1150/5, 1143/10, 1144/17, 1144/2, 1134/11, 1143/3, 1150/11, 1150/10, 1150/8, 1144/18, 1143/5, 1150/20, 1150/19, 1148/1, 1144/11, 1144/14, 1148/2, 1144/12, 1144/16, 1144/3, 1527/5, 1144/19, 1144/13, 1144/23, 1148/3, 1144/21, 1144/22, 1148/4, 1144/20, 1144/10, 1144/9, 1143/13, 1527/2, 1148/8, 1147/7, 1143/15, 1143/14, 1142
katastrska občina Godovič
ČRNI VRH
zazidalni načrt Suhi potok v Črnem Vrhu nad Idrijo
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Suhi potok v Črnem Vrhu nad Idrijo (Uradni list RS, št. 67/99)
parcele
483/1, 483/2, 485/3, 486/4, 487, 489/19 – del, 489/21, 489/22, 489/30, 489/31, 489/32, 489/33, 491/3, 491/4, 491/5 – del, 491/6, 491/8 – del, 491/12 – del, 492/1 – del, 492/2, 492/3, 492/4, 492/5, 492/6, 492/7, 492/8, 492/9
katastrska občina Črni Vrh.
204. člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih prostorskih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
205. člen
(hramba OPN)
OPN Občine Idrija je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh izvodih v analogni obliki.
OPN Občine Idrija v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Idrija, Upravne enote Idrija in Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor.
206. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list Republike Slovenije.
Št. 00303-1/2005
Idrija, dne 10. maja 2011
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
