Na podlagi petega odstavka 12.a člena, prvega odstavka 72.a člena in drugega odstavka 76.b člena ter za izvajanje tretjega odstavka 58. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice, ki jo prenaša ameriški škržatek Scaphoideus titanus Ball (v nadaljnjem besedilu: ameriški škržatek), meje ogroženega območja, stroške izvedbe predpisanih ukrepov in njihovo financiranje, okvirni program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje ameriškega škržatka, posebne naloge izvajalcev ukrepov na ogroženem območju, obveščanje in poročanje o izvedenih ukrepih ter inšpekcijski nadzor.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– posebno nadzorovano območje za zlato trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée, je območje, določeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice;
– ogroženo območje je tisti del posebno nadzorovanega območja za zlato trsno rumenico, na katerem je navzoč ameriški škržatek in za katero je z oceno tveganja ugotovljeno, da je na njem zaradi nevarnosti množičnega izbruha zlate trsne rumenice, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée, treba uvesti fitosanitarne ukrepe za nadzor ameriškega škržatka, ker bi sicer nastala značilna gospodarska škoda na gostiteljskih rastlinah rodu Vitis za saditev in pridelavo grozdja;
– varovalni pas je del ogroženega območja, na katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice in zatiranja ameriškega škržatka ter obdaja: drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin rodu Vitis;
– rastna doba je obdobje aktivne rasti rastlin.

(1) Na ozemlju Republike Slovenije, ki se šteje za posebno nadzorovano območje zaradi nevarnosti množičnega izbruha zlate trsne rumenice, ki jo prenaša ameriški škržatek in povzroča gospodarsko škodo v kmetijstvu, se lahko določijo meje ogroženih območij v naslednjih vinorodnih okoliših:
– Prekmurje,
– Štajerska Slovenija,
– Bizeljsko-Sremič,
– Dolenjska,
– Bela Krajina,
– Goriška Brda,
– Vipavska dolina,
– Kras in
– Slovenska Istra.
(2) Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) določi meje ogroženih območij v vinorodnih okoliših iz prejšnjega odstavka ter znotraj teh območij razmeji območja vinogradov, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, kjer se izvedejo ukrepi iz 5. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uprava vključi med ogrožena območja tudi druge površine, ki niso vpisane v register kmetijskih gospodarstev, če se v naravi ali iz digitalnih orto-foto posnetkov ugotovi, da pridelujejo trto in bi vinograd, na katerem ukrepi iz 5. člena te uredbe ne bi bili izvedeni, ogrožal tržno pridelavo drugih imetnikov vinogradov oziroma matičnjakov ali trsnice na ogroženem območju.
(4) Pri natančni razmejitvi območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena in izvedbi ukrepov uprava upošteva z drugimi predpisi določeno razmejitev žarišč in varnostnih območij, meje zemljišč glede na kataster oziroma grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK), strnjenost vinogradniških površin na območju, naravne meje in bližino žarišč.
(5) Če uprava na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je treba uvesti ukrepe, določene s to uredbo, proti ameriškemu škržatku tudi na drugih območjih, kot so določena v prvem odstavku tega člena, taka območja vključi med ogrožena območja iz drugega odstavka tega člena, če mejijo na ogrožena območja iz prvega odstavka tega člena.
(6) Seznam ogroženih območij se objavlja na krajevno običajen način in je dostopen pri upravi in na njenih spletnih straneh kot:
– besedilni del, ki za vsako območje vsebuje popis kmetijskih gospodarstev najmanj z navedbo osebnega imena in naslova nosilca ter številke GERK ali parcelne številke in katastrske občine, vključno s površino zemljišča ter navedeno rabo: vinogradi ali matičnjaki;
– grafični del, ki je prikaz zemljišč na topografski karti v ustreznem merilu.

(1) Uprava pripravi za območja iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje ameriškega škržatka. Program pripravi v skladu z okvirnim programom izvedbe ukrepov iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe, in vsebuje zlasti:
– povzetek ocene tveganja, iz katere je razvidno, zakaj je treba uvesti ukrepe za nadzor ameriškega škržatka;
– metode dela pri izvedbi ukrepov;
– vrsto, način in intenzivnost uporabljenih fitosanitarnih ukrepov;
– faze izvajanja ukrepov;
– čas izvedbe fitosanitarnih ukrepov in
– stroške fitosanitarnih ukrepov.
(2) Posamezen strošek fitosanitarnih ukrepov iz programa iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni do 20 odstotkov znotraj vrednosti programa. Skupna višina sredstev za izvedbo ukrepov je določena v 6. točki Priloge te uredbe.

(1) Imetniki vinogradov morajo:
– zatirati ameriškega škržatka v skladu s to uredbo;
– izkrčiti vinograd, če ne želijo več obdelovati vinograda na ogroženem območju;
– voditi evidenco o izvedenih ukrepih, zlasti datum, vrsto in količino fitofarmacevtskega sredstva.
(2) Na ogroženem območju iz 3. člena te uredbe ob upoštevanju razvojnega kroga ameriškega škržatka izvajalec iz prvega odstavka 6. člena te uredbe izvaja naslednje ukrepe spremljanja:
– spremlja izleganje, rast in razvoj ličink ameriškega škržatka s pomočjo vizualnih pregledov in lovnih pripomočkov, z namenom določitve faze izvajanja ukrepov, ter ugotavlja množičnost pojava odraslega ameriškega škržatka na opazovalnih točkah z rumenimi lepljivimi ploščami in opazovanji znamenj napada na rastlinah;
– spremlja vremenske razmere, zlasti temperaturo zraka in tal ter količino padavin, ki lahko bistveno vplivajo na učinkovitost izvedenih ukrepov;
– preveri učinkovitost izvedenih ukrepov v mesecu, ki sledi izvedbi ukrepov s pregledom nastavljenih rumenih lepljivih plošč ter določi vrsto, način in intenzivnost izvedbe predvidenih fitosanitarnih ukrepov, da se prepreči naraščanje številčnosti ameriškega škržatka;
– pri imetniku vinograda preveri evidenco o izvedenih ukrepih, zlasti datum, porabo sredstva za zatiranje in čas izvedbe ukrepa.
(3) Izvajalec iz prvega odstavka 6. člena te uredbe lahko zaradi ugotavljanja množičnosti ameriškega škržatka v vinogradu, ki ne leži na ogroženem območju iz 3. člena te uredbe, izvede ukrepe iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka ter o ugotovitvah obvesti upravo. Če ugotovi množični pojav ameriškega škržatka, predlaga upravi, da ta vinograd uvrsti med ogrožena območja še v isti ali v naslednji rastni dobi.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko imetnik obvesti upravo, da je ugotovil množični pojav ameriškega škržatka v vinogradu, ki ne leži na ogroženem območju. Uprava ta vinograd uvrsti med ogrožena območja še v isti ali v naslednji rastni dobi, če je v njem tudi izvajalec iz prvega odstavka 6. člena te uredbe ugotovil množični pojav ameriškega škržatka.
(5) Na ogroženem območju iz 3. člena te uredbe ob upoštevanju razvojnega kroga ameriškega škržatka izvajalec iz prvega oziroma drugega odstavka 6. člena te uredbe izvaja naslednje ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka:
– seznani imetnika vinograda o času, vrsti in načinu izvedbe ukrepov za zatiranje ameriškega škržatka ter o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, predpisani z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva;
– v vinogradih pregleda in zabeleži število osebkov ameriškega škržatka na nastavljenih rumenih lepljivih ploščah;
– o najdbi opuščenega vinograda na ogroženem območju obvesti pristojnega inšpektorja;
– pri imetniku vinograda preveri evidenco o izvedenih ukrepih, zlasti datum, porabo sredstva za zatiranje in čas izvedbe ukrepa.
(6) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka uprava imetnikom vinogradov na ogroženem območju posreduje obvestila, v katerih jih seznani o času, vrsti in načinu izvedbe ukrepov za zatiranje ameriškega škržatka, ki so jih dolžni izvesti v skladu z načrtom ukrepov obvladovanja trsnih rumenic, ki ga sprejme uprava v skladu s predpisom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice.
(7) Imetnik vinograda izvede ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka iz prejšnjega odstavka na podlagi spremljanja ameriškega škržatka v vinogradih s pomočjo rumenih lepljivih plošč.

(1) Ukrepe iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena lahko opravljajo tisti izvajalci, ki jim je na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, dodeljeno javno pooblastilo za naslednje naloge:
1. spremljanje navzočnosti ameriškega škržatka z vizualnimi pregledi vinogradov,
2. po potrebi odvzem vzorcev škržatkov za laboratorijsko določitev,
3. ugotavljanje zastopanosti ameriškega škržatka na površini vinogradov in matičnjakov,
4. evidentiranje prijavljenih in na drug način odkritih opuščenih vinogradov,
5. izdelava tematskih kart in drugih prikazov prostorskih analiz posebno nadzorovanega območja,
6. izdelava strokovnih podlag pri določitvi ogroženih območij zaradi ameriškega škržatka,
7. izdajanje strokovnih navodil in opredelitev ukrepov za preprečevanje in zatiranje ameriškega škržatka,
8. izvajanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje ameriškega škržatka,
9. priprava poročil, analiz, informacij in drugih gradiv, vzpostavitev in vodenje informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva rastlin,
10. sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v državi in tujini na področju varstva rastlin.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko naloge izvajalcev ukrepov iz petega odstavka prejšnjega člena opravljajo tudi izvajalci, ki jih uprava izbere na javnem razpisu, če izpolnjujejo zahteve za izvajalce varstva rastlin po zakonu, ki ureja fitofarmacevtska sredstva. Podrobnejši pogoji se določijo z javnim razpisom.
(3) Na javnem razpisu uprava izbere tudi dobavitelje rumenih lepljivih plošč in drugega materiala za izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena. Podrobnejši pogoji se določijo z javnim razpisom.
(4) Uprava z izvajalci iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sklene naročilo ali pogodbo, s katerim podrobneje opredeli njihove naloge, vsebino poročil o izvedenih ukrepih in način financiranja teh nalog.
(5) Za usklajevanje dela izvajalcev iz tega člena, njihovo poročanje in izmenjavo informacij med njimi skrbi uprava.

(1) Uprava pri pripravljanju in izvajanju programa ukrepov po tej uredbi sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji z namenom informiranja, usposabljanja in iskanja rešitev za zatiranje škodljivih organizmov.
(2) Uprava v strokovnih zadevah, ki se nanašajo na program izvajanja ukrepov in glede postopkov ter ukrepov po tej uredbi, sodeluje s pristojnimi organi za zdravstveno varstvo rastlin držav članic Evropske unije in tretjih držav.
(3) Uprava v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ter mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, poroča o pojavu škodljivih organizmov in izvedenih ukrepih.
(4) Uprava objavi na svoji spletni strani poročilo o nadzoru škodljivih organizmov do konca koledarskega leta za preteklo enoletno obdobje.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, fitosanitarna inšpekcija.
(2) Nadzor obdelanosti vinogradov lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskih zemljišč na predpisan način in kot dober gospodar opravlja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, kmetijska inšpekcija.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena druge inšpekcijske in nadzorne službe, ki pri svojem delu pridejo v stik ali izvejo za neizvajanje ukrepov iz te uredbe, o tem obvestijo pristojno fitosanitarno inšpekcijo.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena druge inšpekcijske in nadzorne službe, ki pri svojem delu pridejo v stik ali izvejo za opuščene vinograde, o tem obvestijo pristojno fitosanitarno ali kmetijsko inšpekcijo.

Vinograde na ogroženem območju, ki niso evidentirani v Registru kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko do pridobitve številke GERK uprava v seznamu iz šestega odstavka 3. člena te uredbe vodi po parcelni številki in katastrski občini.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.