Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona – EZ (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) in 8. člena Uredbe o koncesiji gospodarske javne služba dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07), ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije s sklepom št. 36001-3/2011/3 z dne 21. 4. 2011 in predhodni pridobitvi soglasja Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 535-11/2009-3/EE-06 z dne 9. 11. 2009, izdaja SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, d. o. o., Maribor, naslednja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijsko omrežje električne energije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in predmet SONDO)
Ta Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije (v nadaljevanju SONDO) določajo sistem obratovanja za elektroenergetsko distribucijsko omrežje, opredeljujejo storitev distribucije električne energije po distribucijskem omrežju, način zagotavljanja sistemskih storitev na distribucijskem omrežju, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja ter tehnične pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje.
2. člen
(pomen okrajšav in izrazov)
(1) Izrazi in okrajšave uporabljeni v teh sistemskih obratovalnih navodilih imajo naslednji pomen:
– AGEN-RS: je skrajšano ime Javne agencije Republike Slovenije za energijo,
– distribucijsko omrežje: je omrežje za distribucijo električne energije odjemalcem,
– distribucijski elektroenergetski sistem (DEES): so distribucijski postroji in naprave za razdeljevanje električne energije,
– elektroenergetski sistem: so postroji in naprave za proizvodnjo, prenos in razdeljevanje električne energije, ki zagotavljajo vzdrževanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo z ustreznimi regulacijami,
– faktor moči: je razmerje med delovno močjo in navidezno močjo,
– interno navodilo: je akt, s katerim SODO ureja področja, ki niso natančneje urejena v drugih predpisih, ki ga obvezujejo, in določa naloge posameznim lastnikom distribucijskega omrežja električne energije v skladu s predpisi o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije,
– izpad: je slučajen, z motnjo pogojen izklop dela omrežja,
– KEE: pomeni kakovost električne energije,
– koncept zaščite: je zasnova, ki določa vrsto zaščitnih naprav, način vgradnje, vrednosti nastavitev in ostale zahteve glede na značilnosti omrežja,
– lastna raba: je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave,
– lastni odjem: je neto proizvedena električna energije, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave,
– lastnik omrežja: je pravna oseba, ki ima s SODO sklenjeno pogodbo, s katero so urejena vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po Energetskem zakonu,
– ločilno mesto: je mesto, namenjeno za povezavo ali ločitev med omrežjem, ki ga upravlja sistemski operater distribucijskega omrežja in omrežjem, ki ga upravlja sistemski operater prenosnega omrežja ali napravami uporabnikov,
– merilne naprave: so naprave za merjenje in registracijo porabe električne energije, ki morajo ustrezati zakonsko določenim zahtevam,
– merilno mesto: je mesto, kjer se meri električna energija, in je navadno na prevzemno-predajnem mestu,
– moteno obratovanje in razpad: so vsa stanja omrežja, ki pomenijo razliko od normalnega obratovanja,
– motnje pri obratovanju: pomenijo stanje, ko niso napajani vsi odjemalci ali ko kakovost električne energije odstopa od referenčnih vrednosti,
– normalno obratovanje: je napajanje vseh odjemalcev, pri čemer so vse veličine v dovoljenih mejah,
– okvara: je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je vgrajena,
– pogodba o kakovosti električne energije: je pogodba, s katero se uporabnik in SODO dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve na distribucijsko omrežje,
– prevzemno-predajno mesto: je mesto, ki ga v soglasju za priključitev določi SODO in kjer končni odjemalec prevzema električno energijo iz omrežja, ali mesto, kjer proizvajalec oddaja električno energijo v omrežje, in kjer se navadno meri prevzeta ali dobavljena električna energija,
– priključek: je sestav električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, ki je potreben za priključitev uporabnika na omrežje, in ga SODO opredeli v soglasju za priključitev,
– priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme doseči končni odjemalec na prevzemno-predajnem mestu pri odjemu električne energije iz omrežja, oziroma proizvajalec pri dobavi električne energije v omrežje in jo določi SODO v soglasju za priključitev;
– priključno mesto: je mesto, kjer se uporabnikov priključek vključi v distribucijsko omrežje,
– SODO: je izvajalec javne gospodarske službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije,
– SONDO: pomeni sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja električne energije,
– SONPO: pomeni sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije,
– SOPO: je izvajalec javne gospodarske službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije,
– SPDOEE: pomeni Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije,
– stično mesto: je točka povezave med prenosnim in distribucijskim omrežjem.
(2) Pojem uporabnik se v teh SONDO uporablja kot nevtralen pojem, ki zajema tako lastnika objekta, imetnika soglasja za priključitev, kot tudi končnega odjemalca in proizvajalca električne energije in kot to izhaja iz posameznega poglavja teh SONDO.
3. člen
(uporaba standardov)
Za področje obratovanja, razvoja in izgradnje distribucijskega omrežja in priključkov se uporabljajo standardi, navedeni v Prilogi 1 – Seznam slovenskih standardov uporabljenih v SONDO.
4. člen
(razmerje SODO – lastnik distribucijskega omrežja)
Izvajanje vseh nalog, za katere je SODO po teh SONDO odgovoren, se lahko s pogodbo o najemu in izvajanju storitev za SODO prenesejo na lastnika distribucijskega omrežja.
II. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
II.1. Način zagotavljanja sistemskih storitev
5. člen
(vrste sistemskih storitev)
(1) Sistemske storitve so nujno potrebne storitve za delovanje distribucijskega omrežja pri oskrbi uporabnikov z električno energijo. Za uporabnike priključene na distribucijsko omrežje jih opravlja SODO.
(2) Sistemske storitve, ki jih opravlja SODO za vse uporabnike, so:
– vodenje obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema,
– regulacija napetosti,
– ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo po okvarah ali razpadu elektroenergetskega sistema, in
– zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub v omrežju.
(3) V okviru posebnih sistemskih storitev SODO za posamezne uporabnike lahko po dogovoru individualno zagotavlja naslednje sistemske storitve:
– zagotavljanje jalove energije, in
– zagotavljanje nestandardne kakovosti električne energije.
6. člen
(nadomestilo za sistemske storitve)
Sistemske storitve, ki jih ni mogoče individualizirati na proizvodni ali odjemni ravni, morajo plačevati vsi uporabniki, ki so priključeni na omrežje, skladno z določbami vsakokrat veljavnega predpisa, ki določa cene za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterije za upravičenost stroškov.
7. člen
(sistemska storitev vodenja obratovanja)
SODO izvaja sistemsko storitev vodenje obratovanja za vse uporabnike omrežja skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav izdelanimi skladno s Pravilnikom o vzdrževanju in obratovanju elektroenergetskih postrojev, ki ureja področje obratovanja elektroenergetskih objektov in naprav. Osrednje naloge vodenja obratovanja se izvajajo iz distribucijskih centrih vodenja (DCV). Pri vodenju obratovanja distribucijskega omrežja DCV sodelujejo z RCV, sosednjimi DCV in uporabniki.
8. člen
(sistemska storitev regulacije napetosti)
(1) Regulacija napetosti pri oskrbi z električno energijo iz distribucijskega omrežja ohranja napetostno ravnotežje znotraj predpisanih mej določenih v SPDOEE. Sistemska storitev regulacije napetosti je na voljo vsem uporabnikom in ni individualnega značaja.
(2) Regulacijo napetosti v distribucijskem omrežju SODO zagotavlja z:
– izvajanjem avtomatske regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah 110/SN kV,
– izvajanjem regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah SN/SN kV,
– izvajanjem regulacije napetosti v transformatorskih postajah, ter
– zagotavljanjem jalove energije.
9. člen
(sistemska storitev ponovne vzpostavitve oskrbe)
(1) Sistemska storitev za ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo služi vsem uporabnikom, ki so priključeni na distribucijsko omrežje. SODO zagotavlja sistemsko storitev z načrtovanjem in izvajanjem:
– obratovanja,
– postopkov za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju,
– postopkov za obratovanje distribucijskega omrežja v izrednih obratovalnih stanjih, in
– dežurne službe za izvajanje manipulacij in odpravo okvar na distribucijskem omrežju.
(2) SODO izvaja sistemsko storitev ponovne vzpostavitve po razpadu ali okvari skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav, v okviru katerega so določeni tudi postopki za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju in postopki za obratovanje distribucijskega omrežja v izrednih obratovalnih stanjih. Navodila se izdelujejo, usklajujejo in ažurirajo ob spremembah osnovne konfiguracije omrežja.
10. člen
(storitev zagotavljanja jalove energije s strani uporabnika)
Sistemsko storitev zagotavljanja jalove energije za SODO lahko izvajajo tudi uporabniki distribucijskega omrežja. Obseg te sistemske storitve določi SODO in je opredeljena v pogodbi o dostopu do distribucijskega omrežja. Uporabniku, ki zagotavlja to storitev, pripada ustrezno nadomestilo s strani SODO, ki se določi v pogodbi o dostopu do distribucijskega omrežja, pri čemer nadomestilo ne sme presegati stroška za kvarh po ceniku AGEN-RS.
11. člen
(sistemska storitev zagotavljanja nestandardne kakovosti električne energije)
SODO in uporabnik se lahko dogovorita o medsebojnih pogojih za zagotovitev nestandardne kakovosti električne energije. Ti pogoji so sestavni del pogodbe o kakovosti električne energije.
II.2. Vodenje obratovanja distribucijskega omrežja
12. člen
(obseg vodenja obratovanja)
(1) SODO vodi obratovanje distribucijskega omrežja na način, da napetosti, bremenski in kratkostični toki ter druge veličine ne presežejo dopustnih vrednosti za posamezne objekte, vode in naprave.
(2) Vodenje obratovanja obsega zlasti:
– nadzor in krmiljenje DEES,
– izdelavo planov obratovanja DEES,
– koordinacijo vodenja obratovanja DEES s sosednjimi sistemi,
– optimizacijo obratovanja s spreminjanjem konfiguracije distribucijskega omrežja,
– zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja DEES,
– koordiniranje vzdrževanja DEES in sosednjih sistemov,
– koordiniranje delovanja zaščite,
– koordiniranje dela z vzdrževalci na terenu in odzivanje na sporočila uporabnikov,
– izvajanje predpisanih ukrepov omejevanja obtežb in porabe,
– ustavitev dobave električne energije uporabnikom,
– analizo izpadov, okvar in izdelava obratovalne statistike,
– nadzor kakovosti električne energije,
– izdelavo ali potrjevanje navodil za obratovanje.
(3) Naloge vodenja obratovanja distribucijskega omrežja operativno izvajajo distribucijski centri vodenja.
13. člen
(načrtovanje obratovanja)
(1) SODO načrtuje obratovanje distribucijskega omrežja v skladu s kriterijem zanesljivosti n-1 v VN in SN omrežjih, kjer to dopušča stanje zgrajenosti omrežja.
(2) SODO sme začasno odstopiti od obratovanja s kriterijem zanesljivosti n-1, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih del, rekonstrukcij ali priključitev novih delov distribucijskega omrežja in postrojev. SODO usklajuje obratovanje s SOPO in uporabniki v skladu z navodili za obratovanje.
14. člen
(navodila za obratovanje)
(1) Za izdelavo navodila za obratovanje je odgovoren lastnik elektroenergetskega objekta. Za vsako spremembo, ki vpliva na obratovanje, mora lastnik obstoječe navodilo za obratovanje ustrezno dopolniti. Navodilo za obratovanje in njegove spremembe mora lastnik pred priključitvijo oziroma izvedbo spremembe uskladiti s SODO za naslednje objekte, s katerimi so priključeni uporabniki v naslednjih skupinah končnih odjemalcev:
– »Odjem na VN nad 35 kV«,
– »Odjem na SN od 1 kV do 35 kV«, ter postroji za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom več kot 16 A po fazi.
(2) Navodila za obratovanje morajo med drugim vsebovati:
– naziv in splošne podatke o postroju,
– obratovalne podatke o postroju,
– enopolno shemo in podrobne podatke o postroju,
– način in potek stikalnih manipulacij na postroju,
– način dostopa SODO do postroja,
– odgovorne osebe za obratovanje postroja in odgovorne osebe SODO.
(3) Za postroje za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom do 16 A po fazi, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 50438, mora lastnik predložiti SODO navodilo za uporabo.
15. člen
(način izvajanja stikalnih manipulacij)
Stikalne manipulacije se izvajajo v skladu z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in načrtom stikalnih manipulacij, ki se pripravi v sklopu načrtovanja obratovanja.
II.3. Postopki za obratovanje distribucijskega omrežja v izrednih obratovalnih stanjih
16. člen
(vzroki za omejevanje moči in porabe)
Ob ogrozitvi zanesljivosti obratovanja ali obstoja nevarnosti razpada elektroenergetskega sistema je SODO dolžan, skladno z navodili SOPO in z Uredbo o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu, omejevati moč in porabo uporabnikov, in sicer:
– zaradi preprečitve razpada elektroenergetskega sistema,
– zaradi izpada večjih proizvodnih zmogljivosti ali zaradi znižanja proizvodnje električne energije iz ekoloških razlogov, in
– zaradi pomanjkanja električne energije.
17. člen
(delovanje ob nepredvidenih dogodkih)
V primeru motenj, razpada DEES ali izpada dela DEES mora SODO izvesti vse potrebne stikalne manipulacije, da se motnje, posledice razpada ali posledice izpada omejijo ali odpravijo ter se ponovno zagotovi uporaba distribucijskega omrežja in zanesljivo delovanje distribucijskega omrežja. Le-to ima prednost pred posebnimi in posamičnimi interesi uporabnikov.
18. člen
(delovanje ob preobremenitvah)
(1) Če se v distribucijskem omrežju pojavijo preobremenitve, SODO izvede stikalne manipulacije za vzpostavitev obratovalnega stanja, v katerem bodo naprave obratovale v okviru dopustnih obremenitev.
(2) Če SODO z izvedbo stikalnih manipulacij ne zagotovi dopustnih obremenitev, pristopi k razbremenitvi omrežja po naslednjem vrstnem redu:
– razbremenjevanje omrežja s pogodbeno dogovorjenimi uporabniki,
– razbremenjevanje omrežja po navodilih za nadzor ter ukrepanje ob motnjah ali razpadih elektroenergetskega sistema,
– izklop določenih delov distribucijskega omrežja za čas, ki je nujno potreben, da se nevarnost odpravi.
II.4. Kakovost
19. člen
(ocenjevanje KEE)
SODO ocenjuje KEE na način ugotavljanja skladnosti z zahtevami podanimi v standardih ali v pogodbi o KEE. Za ocenjevanje KEE se uporabljajo standardi in določila, ki so navedena v SPDOEE.
20. člen
(način ocenjevanja KEE)
(1) SODO ocenjuje KEE s pomočjo meritev in analiz stanja KEE na način:
– stalnega monitoringa KEE; s katerim se izvajajo letne analize motenj distribucijskega omrežja, določajo trendi motenj in izdela primerjava zatečenega nivoja motenj z nivoji načrtovanja za posamezne dele omrežja,
– občasnega monitoringa KEE; kateri se izvaja v primeru pritožb uporabnikov omrežja, v primeru zahteve uporabnika omrežja po izjavi o kakovosti napetosti ter po naprej opredeljenem programu meritev in analiz stanja KEE.
(2) Analize letno posreduje AGEN-RS.
21. člen
(postopki ocenjevanja KEE s stalnim monitoringom)
Načini in postopki izvajanja stalnega monitoringa KEE so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje stalnega monitoringa KEE, ki jih SODO objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.
22. člen
(postopki ocenjevanja KEE z občasnim monitoringom)
(1) Načini in postopki izvajanja občasnega monitoringa KEE so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje občasnega monitoringa KEE, ki jih SODO objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.
(2) V primeru, ko SODO z monitoringom KEE ugotovi, da uporabnik s svojim odjemom električne energije povzroča motnje ostalim uporabnikom električne energije, SODO najprej od uporabnika zahteva, da omeji vplive svojih naprav na električno omrežje na predpisane vrednosti. Če uporabnik tega v določenem roku ne stori, SODO na stroške uporabnika lahko zniža vpliv motenj, ki jih povzročajo uporabnikove naprave. Rok, ki ga SODO določi v zahtevi, ne sme biti krajši od 30 dni. Če uporabnik ne zniža nivoja motenj, ki jih povzroča, in ne poravna SODO stroškov izvedbe ukrepov za znižanje motenj, mu SODO ustavi distribucijo električne energije do odprave vzrokov motenj.
23. člen
(izdaja izjave o kakovosti električne napetosti)
Postopek izdaje izjave o kakovosti električne napetosti določa Uredba o načinu izvajanja GJS dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in GJS dobava električne energije tarifnim odjemalcem.
24. člen
(pogodbeni odnosi z naslova KEE)
(1) SODO lahko s končnim uporabnikom sklene individualno pogodbo o nestandardni kakovost električne energije.
(2) Nestandardna dogovorjena kakovost električne energije je kakovost, ki jo SODO lahko sklene z uporabnikom za zagotavljanje nivoja kakovosti, ki dogovorjeno presega zahteve SPDOEE.
(3) V pogodbi o nestandardni kakovosti so lahko zajete tudi zahteve za posebne pogoje priključitve (npr. rezervno napajanje), način preverjanja kakovosti električne energije ter ostali pogoji za zagotavljanje nestandardne kakovosti električne energije na način, ki ga pogodbeni stranki individualno dogovorita v fazi pogajanj.
(4) Predmet pogodbe predstavljajo pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti, ki jo zagotavlja SODO, ter pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani uporabnika omrežja za dvig kakovosti in pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani SODO v primeru neizpolnjevanja pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti.
(5) Pogodba o nestandardni kakovosti praviloma zajema:
– glavno merilno mesto, ki je mesto ugotavljanja skladnosti s tehničnimi pogodbenimi postavkami,
– poleg glavnega po možnosti predvideti tudi kontrolno merilno mesto,
– merodajne merilne naprave, lokacija fizične namestitve,
– uporabljeno merilno ter računsko metodo spremljanja pogodbenih vrednosti,
– uvrstitev merilne naprave znotraj veljavne razvrstitve merilnih naprav (status merilnega instrumentarija),
– zavarovanje merilnega tokokroga pred malverzacijami (sistem zalivk, plomb …),
– določitev skrbnika merilnih naprav ter/oziroma skrbnika merilnih podatkov,
– periodo in način medsebojnega obveščanja,
– pogodbene vrednosti za posamezni pogodbeni parameter KEE,
– način medsebojnega priznavanja merilnih rezultatov,
– v primeru sporov določitev razsodnika (tretja stran), ki bo neodvisna in ugledna institucija,
– dogovorjeni finančni vidik pogodbe, zavarovalniško kritje pogodbenih postavk,
– opredelitev višje sile,
– časovni okvir trajanja pogodbenega odnosa ter
– ostale pogodbeno dogovorjene postavke.
(6) Pogoj za veljavnost pogodbe o KEE je veljavna Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja.
II.5. Zaščitne naprave in načini ozemljevanja
II.5.1. Zaščitne naprave
25. člen
(osnovne zahteve za zaščitne naprave)
(1) Za zanesljivo obratovanje DEES morajo zaščitne naprave ustrezati:
– obratovalnim pogojem distribucijskega omrežja,
– pogojem na stičnem mestu distribucijskega omrežja s prenosnim omrežjem,
– pogojem na priključnem mestu distribucijskega omrežja s priključkom.
(2) Pri vgradnji zaščitnih naprav in drugih naprav, ki so z njimi funkcionalno povezane, je treba upoštevati dobro inženirsko prakso s področja elektromagnetne združljivosti.
(3) Lastnik zaščitne naprave je dolžan zagotoviti selektivnost svoje zaščite, meritve in njeno vzdrževanje v skladu s predpisi in navodili za obratovanje oziroma navodili za uporabo.
26. člen
(kratkostična moč)
(1) Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se upošteva dejanska kratkostična moč.
(2) Praviloma se distribucijsko omrežje načrtuje in gradi tako, da kratkostična moč Sk na SN nivoju ne preseže 350 MVA (10 kV omrežje), 500 MVA (20 kV omrežje) ali 750 MVA (35 kV omrežje). Zato morajo naprave, ki se priključujejo na SN nivoju, izpolnjevati kriterij minimalne kratkostične zmogljivosti 20 kA (10 kV omrežje) oziroma 16 kA (20 kV in 35 kV omrežje).
(3) Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na NN nivoju, se upošteva impedanca kratkostične zanke na mestu priključitve. Za izračun kratkostične moči v točki priključitve se vzame za izhodišče najneugodnejši primer za določitev Sk na NN zbiralkah transformatorske postaje, dodatno pa se upoštevajo še prispevki razpršenih virov električne energije v NN omrežju. Najneugodnejši primer nastopi takrat, ko nastopi na SN strani transformatorske postaje kratkostična moč Sk v višini navedeni v prejšnjem odstavku za posamezni napetostni nivo, pri preračunu Sk na NN stran pa vzamemo transformator moči 1000 kVA. V primeru uporabe transformatorja večje moči se za preračun uporabi dejansko uporabljeni transformator.
27. člen
(posebne zahteve za zaščitne naprave)
Uporabnik s posebnimi zahtevami se v postopku izdaje Soglasja za priključitev s SODO posebej dogovori o zahtevnejših rešitvah zaščite. S pogodbo o priključitvi se določi način realizacije in plačilo stroškov izvedbe rešitve.
28. člen
(zaščita VN omrežja)
Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se zaščitne naprave izberejo in projektirajo v skladu s SONPO.
29. člen
(zaščita energetskega transformatorja VN/SN)
Koncept zaščite se določi v skladu z dovoljeno termično obremenitvijo s ciljem, da se doseže ustrezna selektivnost delovanja zaščite. Zaščita energetskega transformatorja obsega najmanj:
– diferenčno zaščito,
– nadtokovno zaščito in kratkostično zaščito,
– rezervno zaščito z lastnim napajanjem,
– prenapetostno zaščito,
– plinski rele transformatorja,
– plinski rele regulacijskega stikala,
– termično zaščito,
– zaščito v nevtralni točki transformatorja.
30. člen
(zaščita SN omrežja)
(1) Koncept zaščite SN omrežja mora ustrezati načinu obratovanja nevtralne točke TR, vrsti omrežja (radialno, zazankano, napajalno) in tipu omrežja (kabelsko ali mešano). Izbrana zaščita mora delovati selektivno v primeru vseh vrst okvar.
(2) Zaščitni releji in oprema za vodenje morajo izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60255. Komunikacijski protokol za priključitev releja mora izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60870 in SIST EN 61000.
31. člen
(zaščita distribucijskega transformatorja SN/NN)
(1) Zaščita distribucijskega transformatorja mora obsegati najmanj zaščito pred kratkim stikom, termično preobremenitvijo. Transformatorji nad 400 kVA morajo imeti dodatno še zaščito pred notranjo okvaro.
(2) Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči do vključno 400 kVA zadošča zaščita z varovalkami. Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči nad 400 kVA zadošča na primarni strani zaščita z varovalkami in stikalnim elementom, na sekundarni strani pa termična zaščita z izklopom.
32. člen
(zaščita distribucijskih transformatorjev SN/NN pri paralelnem delovanju)
(1) Distribucijski transformatorji morajo za paralelno obratovanje izpolnjevati naslednje pogoje:
– enaka prestavna razmerja,
– enake nazivne napetosti,
– enake vezalne skupine,
– približno enake kratkostične napetosti Uk, pri čemer se ne smejo razlikovati za več kot 10 %,
– razmerje nazivnih moči ne sme biti večje od 3:1.
(2) V primeru paralelnega delovanja dveh transformatorjev mora biti pri delovanju zaščite pred notranjo okvaro transformatorja zagotovljen obojestranski izklop okvarjenega transformatorja. Če to ni zagotovljeno, je potrebno zagotoviti izklop vseh paralelno delujočih transformatorjev na napajalni strani.
33. člen
(zaščita NN omrežja)
(1) Zaščita NN omrežja se dimenzionira v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.
(2) Pred izdajo Soglasja za priključitev SODO izvede kontrolni izračun varovanja za celoten vod. Pri tem preveri tokovne obremenitve vodnikov v normalnih obratovalnih pogojih in minimalni tok enopolnega kratkega stika med faznim in PEN vodnikom.
II.5.2. Načini ozemljevanja
34. člen
(standard za dimenzioniranje VN in SN omrežja)
Dimenzioniranje ozemljil VN in SN distribucijskega omrežja določa standard SIST HD 637 S1.
35. člen
(načini obratovanja SN zvezdišča TR)
V SN distribucijskih omrežjih se uporabljajo naslednji načini obratovanja nevtralne točke energetskega transformatorja:
– ozemljitev preko maloohmskega upora,
– resonančna ozemljitev,
– izolirano zvezdišče.
36. člen
(ozemljitve SN omrežja)
Ozemljitve SN omrežja se dimenzionirajo glede na način obratovanja nevtralne točke transformatorja in pričakovani tok enopolnega zemeljskega stika.
37. člen
(ozemljitve v NN omrežju)
Ozemljitve NN omrežja se dimenzionirajo in izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehniških normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj ter standardom SIST HD 637 S1.
II.6. Merjenje električne energije
38. člen
(zahteve s področja merjenja električne energije)
(1) Ta sistemska navodila določajo minimalne zahteve s področja merjenja in registriranja pretokov električne energije, zagotavljanja in izmenjave podatkov za potrebe trga z električno energijo v Republiki Sloveniji.
(2) Za potrebe obračuna morajo biti količine oddane ali prejete električne energije za vsako merilno mesto izmerjene in registrirane preko merilne opreme in na način, kot ga določa to poglavje.
39. člen
(veljavnost zahtev)
Poglavje o merjenju električne energije (MEE) velja za SODO, lastnike omrežja, organizatorja trga, proizvajalce električne energije, končne odjemalce in dobavitelje.
40. člen
(odgovornost akterjev)
SODO je odgovoren za merilne naprave v njihovem celotnem življenjskem ciklu na prevzemno-predajnih mestih s proizvajalci in končnimi odjemalci na distribucijskem omrežju ter za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun električne energije. Proizvajalci in končni odjemalci morajo zagotoviti SODO dostop do merilnih mest in merilnih podatkov.
II.6.1. Tehnični pogoji merjenja električne energije
41. člen
(tehnični pogoji)
Poglavje določa tehnične pogoje opremljenosti merilnega mesta. Določila tega poglavja veljajo za novo ali rekonstruirano merilno mesto priključeno na distribucijsko omrežje električne energije.
42. člen
(oprema merilnega mesta)
(1) Oprema merilnega mesta je odvisna od tehničnih in obratovalnih karakteristik naprav uporabnika omrežja, sistema merjenja lastnika distribucijskega omrežja in jo SODO predpiše v Soglasju za priključitev.
(2) Oprema in izvedba merilnega mesta mora biti skladna s Prilogo 2 – Tipizacija merilnih mest.
43. člen
(pogoji uvrščanja merilne opreme v Nabor merilne opreme)
Ponudnik nove merilne opreme posreduje SODO zahtevek za uvrstitev te opreme v Nabor merilne opreme. Zahtevku mora priložiti dokumente, iz katerih je razvidno izpolnjevanje naslednjih zahtev:
– Podatkovni kodni sistem OBIS po standardu SIST EN 62056-61,
– Aplikacijski nivo: DLMS/COSEM protokol, SIST EN 62056-21,
– Merilna točnost za široko potrošnjo: po SIST EN 50470-3 r. A,
– Prikaz: Prikazovalnik z OBIS identifikacijskimi kodami, SIST EN 62056-61,
– Krmilni odklopnik, ki mora ustrezati podpoglavju »Ostale naprave« teh SONDO,
– Komunikacijski vmesnik kompatibilen z obstoječo programsko opremo merilnega centra,
– Koncentrator merilnih podatkov kompatibilen s sistemom merjenja električne energije, v katerega se vključuje.
44. člen
(postopek uvrščanja merilne opreme)
(1) Po pregledu izpolnjevanja zahtev iz 43. člena prosilec zagotovi opremo za testno vgradnjo za čas 3 mesecev. V tem času se izvedejo:
– meroslovni preizkus statistično reprezentativnega vzorca, skladno s Navodilom za statistično vzorčenje števcev električne energije Urada Republike Slovenije za meroslovje,
– FAT, SAT in SIT preizkus, skladno s standardom SIST EN 62381,
– preveri se funkcionalnost, pravilnost in zanesljivost delovanja ter kompatibilnost merilne opreme s sistemom merjenja električne energije, v katerega se vključuje.
(2) V kolikor je merilna oprema uspešno prestala vse preizkuse, jo SODO uvrsti v Nabor merilne opreme, ki ga objavi na svoji spletni strani.
Števci električne energije
45. člen
(števec električne energije)
Na merilnem mestu se lahko uporabi samo števec električne energije, za katerega je bila v skladu z Zakonom o meroslovju ugotovljena skladnost po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki je bil označen ali je bila zanj izdana listina o skladnosti merila s predpisi.
46. člen
(overitev števca)
(1) Števec električne energije mora imeti pred namestitvijo ugotovljeno skladnost iz prejšnjega člena, oziroma mora biti overjen v skladu s predpisom o postopku overitve meril. Pri prvi namestitvi števca, oznake oziroma listina o skladnosti z meroslovnimi predpisi ne smejo biti starejše od enega leta, v primeru statičnih števcev pa tri leta.
(2) Priključne sponke števca morajo biti pokrite s pokrovom, na katerega pooblaščeni izvajalec SODO namesti varnostno plombo.
(3) Pri namestitvi števec električne energije ne sme imeti vidnih mehanskih poškodb.
47. člen
(razredi točnosti števca)
Števec električne energije mora imeti sledeče ali minimalne razrede točnosti:
– na merilnem mestu na nizki napetosti, kjer se konična obremenitev ne meri: za delovno energijo razred A ali 2
– na merilnem mestu na nizki napetosti, kjer se konična obremenitev meri: za delovno energijo razred B ali 1, za jalovo energijo razred 2.
– na merilnem mestu na srednji napetosti:
– pri moči pod 1 MW: za delovno energijo razred B ali 1, za jalovo energijo razred 2
– pri moči 1 MW in več: za delovno energijo razred C ali 0,5, za jalovo energijo razred 2
– na merilnem mestu na visoki napetosti: za delovno energijo razred 0,2 ali C ali 0,5, za jalovo energijo razred 0,5 ali 1.
48. člen
(maksimalni in nazivni tok števca)
(1) Števec električne energije za direktno priključitev na nizki napetosti se izbere tako, da njegov maksimalni tok presega maksimalni bremenski tok, ki lahko teče preko merilnega mesta.
(2) Če tok bremena presega 80 A, se meri električna energija preko tokovnih transformatorjev s števcem električne energije za polindirektno priključitev.
(3) Nazivni tok števca električne energije za polindirektno in indirektno priključitev je 5 A in mora ustrezati nazivnemu sekundarnemu toku tokovnega transformatorja.
49. člen
(nazivna napetost števca)
(1) Nazivna napetost števca električne energije pri direktni priključitvi ali priključitvi preko merilnih tokovnih transformatorjev mora ustrezati nazivni napetosti omrežja.
(2) Nazivna napetost števca električne energije, ki je priključen preko merilnih napetostnih transformatorjev, mora znašati 3×100/√3 V.
50. člen
(minimalne tehnične zahteve za števec)
Prvič vgrajen in uporabljen števec električne energije mora izpolnjevati naslednje minimalne tehnične zahteve:
– vgrajen standardni vmesnik za zajem merilnih podatkov in parametriranje,
– vgrajena sistemska ura ali tarifni krmilni vod,
– indikator fazne nesimetrije ali napake pri priključitvi,
– indikacija smeri pretoka električne energije,
– merjenje in registracija parametrov kakovosti dobave,
– pomnilnik registriranih vrednosti za zadnjih 40 dni,
– prikaz izmerjenih veličin in ostalih parametrov na prikazovalniku,
– serijski komunikacijski vmesnik ali integrirana komunikacijska naprava.
51. člen
(dvosmerni števec)
Na merilnem mestu, kjer obstaja možnost dvosmernega pretoka električne energije, se namesti in uporabi dvosmerni števec, ki mora imeti na prikazovalniku označeno smer pretoka energije. Števec mora ločeno registrirati prejeto in oddano električno energijo in ciklično prikazovati števčne vrednosti tudi na prikazovalniku.
52. člen
(eno in trifazni števec)
Uporabniku omrežja z enofaznim priključkom se namestiti enofazni števec. Pri trifaznem priključku se uporabi trifazni števec.
53. člen
(kombinirani števec)
(1) Na merilnem mestu s priključno močjo 41 kW in več mora biti nameščen kombiniran števec delovne in jalove energije.
(2) SODO lahko na merilnem mestu uporabnika s priključno močjo manjšo od 41 kW namesti kombinirani števec, če uporabnik ne izvede ukrepov iz 118. člena teh SONDO.
54. člen
(tehnične zahteve za merilno mesto z večjo priključno močjo)
Merilno mesto uporabnika s priključno močjo 41 kW in več mora biti opremljeno z merilnimi napravami, ki zagotavljajo najmanj:
– merjenje in registracijo četrturnih vrednosti delovne in jalove energije,
– merjenje in registracijo osnovnih parametrov kakovosti dobave,
– lokalni pomnilnik registriranih vrednosti za zadnjih 40 dni,
– lokalni pomnilnik obračunskih vrednosti za zadnjih 12 mesecev,
– prikaz izmerjenih veličin in ostalih parametrov na prikazovalniku,
– intergiran ali prigrajen komunikacijski vmesnik,
– daljinski prenos podatkov do pooblaščenega pogodbenega izvajalca SODO.
55. člen
(merjenje in registracija osnovnih parametrov kakovosti dobave)
(1) Merilne naprave iz 54. člena morajo omogočati merjenje in registracijo naslednjih osnovnih parametrov kakovosti dobave:
– beleženje izpadov napetosti označenih s časovno značko,
– beleženje ponovnih vzpostavitev napetosti označenih s časovno značko,
– spremljanje števila nadnapetosti in števila podnapetosti glede na nastavljeno tolerančno območje,
– registracijo velikosti napajalne napetosti po fazah.
(2) Merjenje in registracija parametrov kakovosti dobave zapisanih v zadnjih dveh alineah je indikacijske narave, ki SODO služi za potrebe načrtovanja distribucijskega omrežja.
Krmilne naprave
56. člen
(krmilna naprava)
Na merilnem mestu se za potrebe več tarifnega merjenja električne energije uporabljajo za krmiljenje tarif MTK sprejemnik ali elektronski števec električne energije z vgrajeno notranjo uro z letnim koledarjem in tarifnim programom. Krmilno napravo SODO izbere na podlagi tehničnih možnosti omrežja na mestu vgradnje in predpiše v Soglasju za priključitev.
57. člen
(lastnosti krmilne naprave)
(1) Pomožna in krmilna napetost krmilne naprave mora ustrezati nazivni napetosti števcev električne energije, ki jih krmili.
(2) Napajanje krmilne naprave se za glavno varovalko varuje z varovalko 6 A, ki mora biti opremljen z varnostno plombo pooblaščenega izvajalca SODO.
(3) Krmilna naprava mora imeti za vklop releja manjše tarife na števcu električne energije izhodno stikalo ustrezne preklopne moči.
58. člen
(krmiljenje porabnikov preko krmilne naprave)
Z izhodnim kontaktom krmilne naprave za preklop dvotarifnega števca električne energije, se ne sme krmiliti nobena druga naprava, razen v primeru uporabe pomožnega releja, ki mora biti nameščen v merilni omarici poleg krmilne naprave in opremljen z varnostno plombo pooblaščenega izvajalca SODO.
Sistemski čas
59. člen
(sistemski čas)
(1) Sistemski čas merilne opreme se uravnava po srednje evropskem času (GMT+01:00).
(2) Časovna sinhronizacija se lahko izvaja lokalno preko eksterne referenčne ure ali daljinsko preko sistema za zajem merilnih podatkov.
(3) Števčne vrednosti s časovno značko morajo ustrezati minimalnim zahtevam standarda SIST EN 62056-61 in SIST EN 13757-1. Interne in eksterne ure merilnih naprav morajo ustrezati standardu SIST EN 62054-21.
Merilni transformatorji
60. člen
(uporaba merilnih transformatorjev)
Na merilnem mestu se lahko uporabi samo merilni transformator, za katerega je bila v skladu z Zakonom o meroslovju ugotovljena skladnost po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki je bil označen ali je bila zanj izdana listina o skladnosti merila s predpisi. Ob priključitvi oznake ugotavljanja skladnosti ne smejo biti starejše od enega leta.
61. člen
(napisna tablica ali nalepka)
(1) Merilni transformator mora imeti napisno tablico ali nalepko, na kateri so obstojno in razločno izpisani tehnični podatki o merilnem transformatorju.
(2) Napisna tablica mora biti postavljena tako, da je mogoče prebrati napisane podatke tudi med obratovanjem merilnega transformatorja. Če to ni mogoče, je potrebno izdelati dodatne obstojne tablice ali nalepke s podatki o nameščenem merilnem transformatorju in jih pritrditi na vidno mesto.
62. člen
(razred točnosti merilnega transformatorja)
(1) Minimalni razred točnosti merilnega jedra ali navitja, na katerega se priključi števec električne energije, mora biti 0,5.
(2) Če se na merilni transformator priključijo dodatne naprave (A-metri, V-metri, W-metri …), je potrebno vgraditi merilni transformator z več jedri ali navitji, od katerih se prvo uporabi samo za merjenje električne energije, ostala pa za dodatne naprave.
63. člen
(namestitev merilnega transformatorja)
Merilni transformatorji morajo biti nameščeni tako, da so sekundarne sponke v breznapetostnem stanju dostopne za izvajanje meritev in preskusov, poleg tega pa mora biti instalacija izvedena tako, da je možno merilne transformatorje enostavno brez večjih posegov kadarkoli zamenjati.
64. člen
(varovanje merilnega transformatorja)
(1) Merilni transformatorji v sklopu merilnega mesta mora imeti na sekundarnih sponkah pokrov in nameščeno varnostne plombo pooblaščenega izvajalca SODO.
(2) Varnostna plomba na pokrovu mora biti nameščena tako, da je onemogočen poseg na sekundarnih sponkah brez odstranitve plombe in pokrova.
65. člen
(tokovni transformator)
(1) Primarni nazivni tok tokovnega transformatorja je potrebno izbrati tako, da je maksimalni tok na merilnem mestu uporabnika v mejah zagotovljene točnosti merilnega tokovnika, to je med 20 % in 120 % primarnega nazivnega toka.
(2) Varnostni faktor FS tokovnega transformatorja mora biti enak ali manjši od 5.
(3) Za indirektno merjenje morajo biti tokovni transformatorji primarno prevezljivi. Sekundarni nazivni tok mora znašati 5 A.
66. člen
(napetostni transformator)
Napetostni transformatorji morajo biti enopolno izolirani. Primarna nazivna napetost mora ustrezati nazivni napetosti omrežja. Sekundarna nazivna napetost mora biti 100/√3 V.
Ostale naprave
67. člen
(naprava za omejevanje toka)
Naprava za omejevanje toka je naprava za omejevanje toka odjema ali oddaje električne energije, ki teče preko merilnega mesta in je lahko izvedena kot glavna varovalka ali kot nastavljivi omejevalnik toka.
68. člen
(izvedba nastavljivega omejevalnika toka)
Kot naprava za omejevanje toka, ki je izvedena kot nastavljivi omejevalnik toka, se uporabi odklopnik v kombinaciji s sistemskim števcem, ki za ta namen izvaja meritve veličin in v primeru prekoračitve mejnih vrednosti izklopi odklopnik. Vsak izklop in ponovni vklop odklopnika mora biti v števcu ustrezno zabeležen s časovno značko.
69. člen
(odklopnik v kombinaciji s števcem)
Odklopnik v kombinaciji s sistemskim števcem je naprava, ki glede na vrsto priključka eno ali tripolno loči uporabnikove naprave od distribucijskega omrežja, če so presežene mejne vrednosti nastavljenih parametrov.
70. člen
(ponovni vklop odklopnika)
SODO mora uporabniku omrežja na ustrezen način omogočiti možnost ponovnega vklopa, če so za to izpolnjeni pogoji.
71. člen
(pogoji vgradnje števca z odklopnikom)
Odklopnik ne izklaplja kratkostičnih tokov, to nalogo opravlja glavna varovalka, zato ni dovoljena vgradnja števca z odklopnikom brez predhodne vgradnje glavne oziroma glavnih varovalk.
Kontrola merilnih mest
72. člen
(kontrola merilnega mesta)
(1) SODO naključno in periodično kontrolira nepooblaščene posege na merilnem mestu, okvare ter spremlja meroslovne lastnosti nameščenih merilnih naprav pri trenutnih obratovalnih pogojih.
(2) Pooblaščeni izvajalec nalog SODO je dolžan letno po metodi naključnega izbora merilnih mest izvesti evidentirano kontrolo na najmanj 5 % merilnih mest.
73. člen
(osnovno in kontrolno merjenje električne energije)
(1) Merilna mesta s priključno močjo večjo od 15 MW morajo biti opremljena z glavnimi – obračunskimi in kontrolnimi merilnimi napravami in tokokrogi. Glavni – obračunski in kontrolni števec električne energije morata meriti iz ločenih navitij ločenih merilnih transformatorjev.
(2) Navitja merilnih transformatorjev in tokokrogi namenjeni za obračunske števce električne energije morajo biti namenjeni le v te namene in morajo biti zaščiteni.
(3) Ožičenje med navitji merilnih transformatorjev in kontrolnimi števci električne energije se lahko uporablja tudi za druge namene pod pogojem, da so zagotovljene zahteve po celotni ustrezni točnosti in je vrednost dodatnega bremena v dovoljenem območju karakterističnih lastnosti merilnih transformatorjev.
(4) Obračunski števec, kontrolni števec in dodatno breme morajo imeti izvedene ločeno varovanje tokokrogov napetostnega transformatorja.
74. člen
(kontrola osnovnega in kontrolnega merjenja električne energije)
Števce električne energije je potrebno naključno in periodično kontrolno meroslovno testirati tudi izven predpisanih intervalov rednih overitev, v kolikor se v obračunskem intervalu pojavi registrirana razlika podatka med obračunskim in kontrolnim števcem, ki je večja od 2-kratne vrednosti dovoljene meje napake.
75. člen
(kontrola merilnih naprav)
(1) Števci električne energije, tokovni transformatorji in napetostni transformatorji se morajo naključno in periodično preizkušati po meroslovnih lastnostih naprave tudi izven rokov, ki jih predpisujejo meroslovni predpisi. Kontrolo meroslovnih lastnosti izvede s strani Urada RS za meroslovje imenovana in s strani SODO izbrana oseba v prostorih izbrane osebe ali na merilnih mestih, če to dopuščajo meroslovni predpisi.
(2) Vsi kontrolni pregledi merilnih mest morajo biti dokumentirani, kar minimalno obsega: poročilo o kontroli in merilne rezultate vseh izvedenih preizkusov.
(3) Glede na priključno moč posameznega merilnega mesta se izvajajo kontrolni meroslovni preizkusi merilne opreme in preverjanje pravilnosti izvedbe merilnih tokokrogov. Minimalni letni obseg merilnih mest za preizkušanje v posamezni skupini merilnih mest, ločenih po priključni moči, določa tabela:
+--------------+----------+----------+-----------+--------------+
|Priključna moč|> 25 MW |1 MW do 25|41 kW do 1 |< 41 kW |
| | |MW |MW | |
+--------------+----------+----------+-----------+--------------+
|Letni obseg |10 % |5 % |3 % |0,5 % |
+--------------+----------+----------+-----------+--------------+
II.6.2. Evidenca opreme merilnih mest
76. člen
(podatki o opremi merilnega mesta)
(1) SODO za vsako merilno mesto vodi podatke o vgrajeni opremi najmanj v naslednjem obsegu:
– identifikacijsko številko merilnega mesta (ŠMM),
– tip in serijske številke merilnih naprav,
– klicne parametre za komunikacijo s števcem,
– obračunske konstante merilnih transformatorjev,
– tip in serijske številke merilnih transformatorjev,
– datum zadnjega posega na merilnem mestu,
– merilne rezultate posameznega testiranja merilnih naprav.
(2) Evidenca mora zagotavljati sledljivost vseh sprememb opreme na posameznem merilnem mestu za minimalno dobo sedmih let.
77. člen
(enoumna oznaka merilnega mesta)
(1) Številka merilnega mesta (ŠMM) za posamezno merilno mesto na distribucijskem omrežju v Republiki Sloveniji je določnega iz številčne oznake lastnika omrežja in številke merilnega mesta na področju posameznega lastnika omrežja.
(2) Struktura označevanja merilnega mesta:
Prvi dve številki določata lastnika infrastrukture. Oznako lastnika infrastrukture dodeli SODO. Ostalih sedem števil določa enoumno in negovorečo številko merilnega mesta. Številko merilnega mesta dodeli SODO v Soglasju za priključitev.
II.6.3. Upravljanje z merilnimi podatki
78. člen
(surovi merilni podatki)
(1) Surovi podatki so merilni podatki, ki jih v nespremenjeni obliki zajamemo, odčitamo ali preberemo neposredno iz števca električne energije. SODO arhivira surove podatke v nespremenjeni obliki najmanj za obdobje zadnjih petih let.
(2) Primarni merilnih podatki so surovi podatki, če so že v števcu električne energije pomnoženi s konstanto prestave merilnih transformatorjev.
(3) Sekundarni merilni podatki so surovi podatki, ki še niso pomnoženi s konstanto merilnih transformatorjev ali drugo konstanto.
(4) Konstante merilnih transformatorjev morajo biti jasno, evidentno in ločeno arhivirane, če niso zajete v surovih podatkih.
79. člen
(shranjevanje podatkov na merilnem mestu)
(1) Elektronski števec električne energije mora omogočati shranjevanje naslednjih podatkov:
– Shranjevanje četrturnih merilnih podatkov o realizirani porabi ali proizvodnji za minimalno 40 dni za podatke o obremenitvi.
– V primeru izpada napetosti mora števec ohraniti in zaščititi vse podatke shranjene do trenutka napake. Za primere daljših izpadov napetosti mora števec ohraniti točno uro in datum minimalno 10 dni brez zunanjega napajanja.
– Kakršnakoli operacija ''Read''- »branje« ne sme izbrisati ali spremeniti shranjene merilne podatke.
(2) V primeru kontrolnih meritev mora znašati točnost kumulativne vrednosti za energijo izhajajoče iz četrturnih podatkov o obremenitvi znotraj 0,1 % (ob polni obremenitvi) od količine, ki jo je izmeril kontrolni števec.
(3) V primeru večje razlike od 0,1 % med kumulativnimi registri in vsoto količine električne energije določene iz četrturnih podatkov dinamike obremenitve se mora izvesti kontrola in prilagoditev parametrov merilne opreme.
80. člen
(status merilnega podatka)
Merilni podatek se pri shranjevanju v bazo merilnih podatkov označi s statusom.
81. člen
(format zapisa števčnih podatkov)
(1) Podatke o porabljeni ali proizvedeni energiji [kWh] oz. [kVArh] v zaključenem obračunskem obdobju se posreduje kot celo število brez decimalnih mest, ki se zaokroži navzdol, če je zadnje število manjše od 5, in navzgor, če je zadnje število večje ali enako 5.
(2) Pri sumiranju merilnih podatkov se zaokroževanje izvede po izračunu sumarnega merilnega podatka.
82. člen
(varovanje dostopa do podatkov)
(1) Merilna oprema mora biti instalirana tako, da je zavarovana pred nepooblaščenim lokalnim in daljinskim dostopom z ustreznim geslom in varnostno kontrolo.
(2) Vse dostope do merilne opreme za potrebe parametriranja in servisiranja lahko izvajajo le posebej pooblaščene osebe SODO. Vsi posegi v napravi morajo biti zabeleženi v napravi sami.
83. člen
(nadomestne vrednosti)
(1) Če pride do izpada napajanja, uničenja ali netočnosti števčnih podatkov, SODO skladno s SPDOEE zagotovi nadomestne vrednosti.
(2) Pri tem se uporabijo naslednji postopki nadomeščanja vrednosti obremenitve:
– V primeru izvedenih kontrolnih meritev se te vrednosti vstavijo na mesto manjkajočih /uničenih vrednosti za čas izpada glavnih – obračunskih meritev.
– V primeru, da manjka nekaj merilnih period, uporabimo metodo interpolacije manjkajočih vrednosti z upoštevanjem obračunskih vrednosti.
– V ostalih primerih se vzamejo vrednosti iz istega časovnega okna (enake ure v dnevu, enaki dnevi v tednu, enaki mesec v letu) z upoštevanjem obračunskih vrednosti.
(3) Nadomestne vrednosti, ki so v takšnih primerih ocenjene vrednosti, morajo biti enoumno označene skladno s prilogo – Standardizirani merilni in obračunski podatki, ki jo SODO objavi na svoji spletni strani. SODO navedeno prilogo po potrebi ažurira in spremembe objavi na svoji spletni strani.
84. člen
(preostali diagram)
Uporabnikom omrežja brez merjenja dinamike obremenitve se določi nadomestne vrednosti na podlagi preostalega diagrama v skladu s pravili za delovanje trga z električno energijo.
85. člen
(odgovornost varovanja in točnosti podatkov)
(1) SODO zagotavlja posredovanje merilnih in obračunskih podatkov v skladu z določili SPDOEE in navodilom Standardizirani merilni in obračunski podatki, ki ga SODO objavi na svoji spletni strani.
(2) Vsem do merilnih podatkov upravičenim osebam se posredujejo primarni merilni podatki (upoštevane prestave merilnih transformatorjev in faktor izgub) skupaj z informacijo o statusu.
II.7. Vzdrževanje omrežja in priključkov
86. člen
(podlaga za vzdrževanje)
Distribucijsko omrežje in priključki morajo biti vzdrževani skladno s tehničnimi predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev.
87. člen
(podlaga za izdajo navodil za vzdrževanje)
V kolikor kakšno področje vzdrževanja obstoječi predpisi ne urejajo, stanje tehnike in postopki pa to zahtevajo, SODO do sprejema predpisov, ki bodo to novo področje urejali, sprejme posebna navodila za vzdrževanje za to področje.
88. člen
(načrtovanje vzdrževanja)
(1) Načrtovanje vzdrževanja obsega načrtovanje del (operativno načrtovanje) ter načrtovanje stroškov, ki bodo nastali z izvedbo del.
(2) Operativno načrtovanje zajema oceno podatkov o opravljenih vzdrževalnih delih z namenom ugotoviti stanje posameznih naprav oziroma vodov. Navedena analiza mora upoštevati tudi podatke o dogodkih na napravah, še zlasti glede njihove pogostosti in posledic.
III. NAČRTOVANJE RAZVOJA DEES
89. člen
(razvoj DEES)
SODO z načrtovanjem razvoja DEES dolgoročno zagotavlja dostop do distribucijskega omrežja, zadostno prenosno zmogljivost omrežja, ustrezno kakovost napetosti, obvladovanje kratkostičnih tokov ter varno in zanesljivo obratovanje DEES.
III.1. Proces načrtovanja razvoja DEES
90. člen
(osnova za načrtovanje)
Načrtovanje razvoja DEES temelji na osnovi:
– napovedi razvoja porabe in obremenitev DEES,
– scenarijev proizvodnje električne energije,
– kriterijev načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z električno energijo, ki obsega kakovost el. napetosti in zanesljivost (neprekinjenost) napajanja,
– gospodarnosti v smislu načrtovanja, gradnje in obratovanja DEES,
– vključevanja distribuiranih virov električne energije v SN omrežje.
III.2. Načrtovanje razvoja DEES
91. člen
(kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja)
Načrtovanje razvoja distribucijskega omrežja mora upoštevati tehnične, zanesljivostne, ekonomske in okoljevarstvene kriterije, ki zagotavljajo dolgoročno optimalen razvoj distribucijskega omrežja.
92. člen
(predmet načrtovanja razvoja)
Načrtovanje distribucijskih omrežij zajema:
– 110 kV distribucijsko omrežje,
– transformacijo 110 kV/SN in SN/SN,
– razdelilne postaje RP na VN in SN,
– SN omrežje,
– transformacijo SN/NN,
– NN omrežje,
– pripadajoče objekte in naprave (kot npr. DCV, TK infrastruktura, avtomatizacija, sistem merjenja električne energije).
93. člen
(faznost načrtovanja razvoja)
(1) SODO načrtuje razvoj distribucijskega omrežja večfazno.
(2) V prvi fazi načrtovanja se z analizo obratovalnih stanj preverja, če omrežje in transformacija izpolnjujeta kriterije načrtovanja ob predvidenem naraščanju obremenitev. Raziskovalno obdobje v smislu načrtovanja je 20 do 30 let.
(3) V naslednji fazi načrtovanja SODO s tehtanjem tehničnih, ekonomskih in zanesljivostnih kriterijev opredeli optimalno varianto razvoja distribucijskega omrežja.
III.2.1. Zasedenost distribucijskega omrežja
94. člen
(kriteriji za določanje zasedenosti omrežja)
(1) Določanje zasedenosti elektroenergetskih omrežij temelji na:
– stanju koničnih obremenitev elektroenergetska omrežja, kljub temu, da so povprečne obremenitve bistveno nižje,
– zagotavljanju možnosti rezervnega napajanja ob izpadih omrežjih,
– omejitvah dopustnih odklonov napetosti v omrežju,
– ravni omejevanja izgub delovne in jalove moči v omrežju.
(2) Za ugotavljanje zasedenosti omrežja je zadolžen SODO. Podatki so javni.
III.2.2. Tehnični kriteriji načrtovanja distribucijskega omrežja
95. člen
(zahteve za načrtovanje razvoja)
SODO načrtuje razvoj omrežja tako, da:
– 110 kV omrežje zadošča kriteriju zanesljivosti n–1. Kriterij zanesljivosti n-1 je izpolnjen, če je ob izpadu enega 110 kV elementa ne pride do prekinitve distribucije električne energije;
– dopustna obremenitev transformatorjev 110 kV/SN v normalnem obratovalnem stanju ne presega 60 % nazivne moči v primeru 2 transformatorjev in 80 % nazivne moči v primeru treh transformatorjev v RTP;
– SN omrežje praviloma gradi v obliki zank po kriteriju zanesljivosti n-1. Kriterij zanesljivosti n-1 je v SN omrežjih izpolnjen, če je ob izpadu enega SN elementa možno po krajši prekinitvi (do 1h) zagotoviti uporabo omrežja vsem uporabnikom izven okvarjenega sektorja. SODO načrtuje SN kabelsko omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 75 % in SN nadzemno omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 50 %. V primeru stanja rezervnega napajanja pa obremenitev SN vodov ne sme preseči termične meje;
– dopustni odklon napetosti v SN omrežju v normalnem obratovalnem stanju ne presega 7,5 %;
– dopustni odklon napetosti v SN omrežju v rezervnem obratovalnem stanju ne presega doseženega odklona napetosti v normalnem obratovalnem stanju za več kot 5 %;
– dopustni odklon napetosti v NN omrežju ne presega mej določenih v SPDOEE;
– dosega kriterije kakovosti oskrbe z električno energijo določene v SPDOEE.
96. člen
(kriteriji načrtovanja)
SODO pri izbiri optimalne strukture omrežja upošteva kriterije:
– kakovost napetosti,
– zanesljivost napajanja,
– ekonomičnost,
– razvojno prilagodljivost,
– enostavnost,
– preglednost,
– racionalna raba prostora,
– varovanja okolja,
– elektromagnetne združljivosti.
97. člen
(struktura omrežja in tipizacija)
Struktura omrežja mora biti prilagojena smernicam razvoja mestnega, podeželskega in mešanega omrežja. Pri tem je potrebno upoštevati tipizacije in optimalno izrabo virov RTP 110 kV /SN, TP SN/NN in distribucijskih SN in NN vodov.
98. člen
(tehnični parametri)
Tehnični parametri za zaščitne, telekomunikacijske in teleinformacijske naprave morajo biti definirani tako, da pravilno delujejo v vseh obratovalnih razmerah. Tehnični parametri morajo biti usklajeni s SOPO, uporabniki in SODO sosednjih omrežij.
III.2.3. Avtomatizacija distribucijskega omrežja
99. člen
(avtomatizacija distribucijskega omrežja)
Za minimizacijo posledic okvar v omrežju in omejitev nihanj napetosti v predpisanih mejah se v razvojnem načrtu planira uporaba avtomatizacije distribucijskega omrežja na način:
– tretmaja nevtralne točke, tj. ozemljitve zvezdišča transformatorjev 110 kV/SN,
– avtomatizacije SN omrežja,
– avtomatizacije TP-jev (SN/NN),
– avtomatizacije distribuiranih virov na SN nivoju,
– avtomatizacije pri NN končnih odjemalcih.
III.2.4. Ekonomski kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja
100. člen
(optimiziranje investicij v distribucijsko omrežje)
Investicije v distribucijsko omrežje se optimirajo z:
– načrtovanjem variantnih rešitev in izvedbo,
– obratovanjem in vzdrževanjem,
– optimizacijo stroškov kapitala in amortizacije,
– tipizacijo opreme,
– uporabo sodobnih materialov in tehnologij,
– ustrezno izbiro proizvajalcev opreme.
IV. TEHNIČNI POGOJI ZA PRIKLJUČEVANJE UPORABNIKOV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
IV.1. Splošno
101. člen
(zahteve glede kakovosti naprav uporabnika)
Vse naprave uporabnika morajo biti izdelane in označene v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji in EU oziroma slovenski standardi, ki so prevzeti EU standardi, predvsem pa s Pravilnikom o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, in Pravilnikom o elektromagnetni združljivosti.
102. člen
(zaščitni ukrepi pred električnim udarom)
(1) SODO predpiše takšen sistem ozemljevanja in s tem nabor ukrepov za zaščito pred električnim udarom, ki ga tehnično omogoča omrežje. Izvedbo rešitev določi projektant.
(2) Nivo prenapetostne zaščite na mestu priključitve je razviden iz priloge 2 – Tipizacija merilnih mest in priloge 4 – Tipizacija omrežnih priključkov.
103. člen
(merilne naprave)
(1) Merilne naprave in njihove karakteristike se določijo skladno s Prilogo 2 – Tipizacija merilnih mest in Naborom merilne opreme.
(2) Uporabnik omrežja lahko zahteva na svoje stroške tudi drugo merilno opremo iz Nabora merilne opreme, ki po tehnoloških in meroslovnih lastnostih presega minimalne zahteve iz Priloge 2 – Tipizacija merilnih mest za njegov priključek. Dogovorjeno opremo SODO predpiše v Soglasju za priključitev.
104. člen
(naprave za izmenjavo podatkov)
Naprave za izmenjavo podatkov se določijo skladno s Prilogo 2 – Tipizacija merilnih mest in Naborom merilne opreme.
105. člen
(motnje)
Za določanje ravni (meje) motenj se za posamezna okolja uporabljajo dovoljene ravni motenj, ki so objavljene v standardih družine SIST EN 61000-2-X. V kolikor so naprave, ki se priključujejo v distribucijsko omrežje, grajene tako, da lahko normalno obratujejo z napetostjo takšne kakovosti, kot jo definira predpisan standard, potem lahko v takšnem omrežju nazivno in nemoteno obratujejo.
106. člen
(motnje naprave)
(1) Dovoljene ravni motenj, ki jih lahko posamezne naprave oddajajo v omrežje, so določene v standardih družine IEC 61000-3-X. Določene ravni se opirajo na nivoje načrtovanih motenj v omrežju. Okvirne vrednosti ravni načrtovanih motenj so navedene v standardih družine IEC 61000-3-X.
(2) Oddajne motnje, ki so navedene v teh standardih, veljajo za priklop posamezne naprave v omrežje. SODO v postopku izdaje Soglasja za priključitev obravnava kopičenje naprav z enakimi obratovalnimi karakteristikami ali naprave, ki ne ustrezajo emisijskim mejam iz standardov.
107. člen
(presoja vplivov motenj naprav v omrežju)
Presoja o dopustnosti vplivov naprav na omrežje se izvaja na podlagi obstoječega nivoja motenj in povečanega nivoja motenj zaradi priklopa po postopku določenem v Prilogi 3 – Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje. Uporaba tega navodila je obvezna v primeru priključevanja naprave z nazivnim tokom več kot 75 A po fazi, pri priključevanju naprav z nazivnim tokom do 75 A po fazi pa je uporaba navodila odvisna od števila teh naprav, ki bodo oziroma so priključene, in obstoječega nivoja motenj v distribucijskem omrežju.
IV.2. Tehnični pogoji za priključevanje končnih odjemalcev
108. člen
(splošni pogoji)
Priključitev končnega odjemalca SODO preuči na osnovi tehničnih karakteristik obstoječega NN, SN ali VN omrežja ob upoštevanju predvidene obremenitve končnega odjemalca in presoji vplivov motenj naprav v omrežju po postopku določenem v 110. členu.
109. člen
(tehnični podatki)
(1) Pred izdajo Soglasja za priključitev morajo končni odjemalci posredovati naslednje obvezne tehnične podatke:
– priključno moč na uporabnikovem prevzemno-predajnem mestu;
– enočrtni načrt naprav končnega odjemalca;
– režim odjema električne energije;
– podatke o tehnologiji porabnikov;
– skupno priključno moč vseh porabnikov;
– katastrski načrt z vrisanim predvidenim objektom (za končne odjemalce, ki se prvič priključujejo).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo končni odjemalci iz tega člena posredovati zahtevane podatke za vsako posamezno napravo, če:
1. bodo priklopili naprave kot porabnike s priključno močjo večjo od 20 kW:
– način priklopa (trifazni, enofazni ali medfazni/nesimetrični);
– nazivna moč naprave;
– maksimalne parametre naprave (zagonski in izklopilni toki, maksimalni tokovi varjenja, taljenja, ipd);
– značilnosti in trajanje obratovanja naprave;
2. bodo priklopili usmerniške naprave ali frekvenčno krmiljene naprave:
– tip naprave (vrsta krmiljenja, način pretvarjanja, izhodna frekvenca);
– način glajenja;
– vezalna shema usmerjanja;
– podatke o usmerniškem transformatorju (če bo potreben);
3. bodo priklopili kompenzacijsko napravo:
– področje kompenzacije;
– stopnje kompenzacije.
(3) Če uporabnik ne dostavi podatkov iz prejšnjega odstavka, se razume, da teh naprav ne bo vgradil v svoj objekt. Morebitna kasnejša vgradnja teh naprav se šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav, za katere je bilo izdano Soglasje za priključitev.
110. člen
(postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na omrežje)
(1) SODO po pridobitvi tehničnih podatkov iz prejšnjega člena opravi analizo z izračunom napetostnih razmer v vseh točkah preučevanega omrežja in tokovne obremenljivosti vodov in naprav v tem omrežju. Pri tem se za odklone napetosti upoštevajo meje določene v veljavni zakonodaji, ki določajo kakovost električne napetosti, za tokovno obremenljivost pa tokovno obremenljivost posameznih elementov vodov in naprav v omrežju v skladu s stanjem tehnike.
(2) V primeru, da vodi in naprave omrežja zdržijo predvideno tokovno obremenitev in izračunani padci napetosti v vseh točkah preučevanega omrežja:
1. ne dosežejo 90 % najmanjše vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, SODO pristopi k presoji vplivov motenj naprav v omrežje skladno s 107. členom;
2. dosežejo ali presežejo 90 % najmanjše vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, SODO dodatno opravi meritve napetostnih razmer v različnih točkah omrežja (v okviru tehničnih možnosti vsaj v TP, na predvidenem mestu priključitve in z vidika napetostnih razmer v najneugodnejši točki omrežja). Po izvedenih meritvah SODO na podlagi izračunov in meritev ob upoštevanju števila obstoječih uporabnikov omrežja in predvidenih novih priključitev ter urbanosti področja, na katerem se ti obstoječi in novi uporabniki nahajajo, vrste odjema, letnega časa izvajanja meritev in ostalih dejstev, ki vplivajo na meritve kakovosti napetosti v omrežju, odloči, ali je priključitev možna, in v pozitivnem primeru pristopi k presoji vplivov motenj naprav v omrežje skladno s 107. členom, v negativnem primeru pa predlaga alternativne rešitve za zagotovitev napajanja;
(3) Po opravljeni presoji vplivov motenj naprav v omrežju SODO v primeru ustreznosti naprav končnega odjemalca izda Soglasje za priključitev, v nasprotnem primeru, primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka in v primeru tokovne preobremenitve vodov in naprav pa SODO seznani končnega odjemalca z alternativnimi rešitvami za zagotovitev napajanja, ki so v odvisnosti od zahtev končnega odjemalca in zahtev omrežja lahko:
– omejitev priključne moči končnega odjemalca,
– sprememba odcepov na transformatorju v TP,
– ojačitve obstoječega in izgradnja novega omrežja, katerih izvedba je časovno pogojena z veljavnimi razvojnimi načrti omrežja, ki jih pripravlja SODO.
(4) SODO lahko v primeru neskladja kakovosti napetosti ponudi sklenitev pogodbe v skladu s SPDOEE v primeru, da priključitev novega končnega odjemalca ali povečanje priključne moči obstoječega končnega odjemalca ne poslabša kakovosti napetosti obstoječim uporabnikom omrežja izven dopustnih mej, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(5) V primeru dogovora med SODO in končnim odjemalcev SODO alternativno rešitev ponovno preveri po zgornjem postopku ter v primeru tehnične ustreznosti rešitve in izpolnjenih pogojev iz SPDOEE izda Soglasje za priključitev, v nasprotnem pa na podlagi določil Energetskega zakona in SPDOEE izdajo Soglasja za priključitev zavrne.
(6) Ta postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na omrežje se uporablja smiselno tako v NN kot v SN in VN omrežju.
111. člen
(vsebina SZP)
Soglasje za priključitev za priključitev končnega odjemalca za stalno ali začasno priključitev mora vsebovati:
– določitev prevzemno-predajnega mesta;
– razvrstitev v skupino končnih odjemalcev;
– določitev nazivne napetosti na prevzemno-predajnem mestu;
– določitev priključne moči;
– določitev nazivnega toka naprave za omejevanje toka;
– določitev priključnega mesta uporabnika na omrežje in vrsto priključka;
– določitev zahtevanega faktorja moči;
– zahtevane parametre kakovosti naprav končnega odjemalca;
– podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo uporabnik priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok in impedanca zanke kratkega stika v točki priključitve;
– čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);
– tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka;
– osnovne in dodatne ukrepe za zaščito pred električnim udarom;
– tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po omrežju, če končni odjemalec to zahteva oziroma obstaja prenos informacij in krmilnih signalov po omrežju;
– izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve;
– določitev naprav za izmenjavo podatkov, če se izmenjava zahteva;
– izvedbo krmiljenega odjema, če ta obstaja.
112. člen
(določitev prevzemno-predajnega mesta)
Prevzemno-predajno mesto se določi na podlagi konfiguracije omrežja, priključne moči in ostalih zahtev uporabnika navedenih v vlogi za izdajo Soglasja za priključitev. Vsakemu prevzemno-predajnemu mestu pripada eno merilno mesto z oznako, ki se določi skladno s 77. členom teh SONDO, in se locira praviloma na prevzemno-predajnem mestu. Sprememba lokacije merilnega mesta je možna samo zaradi spremembe tehničnih pogojev ali spremembe skupine končnih odjemalcev, pri čemer se sprememba lokacije šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav.
113. člen
(razvrščanje v skupine končnih odjemalcev)
(1) Uporabnik se v Soglasju za priključitev razvršča v skupine končnih odjemalcev skladno z določili tega člena na naslednji način:
1. V skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na NN nivoju, na katerem bo uporabnik uporabljal električno energijo v gospodinjske namene. Za porabo v gospodinjske namene se šteje poraba v stanovanjih, stanovanjskih hišah s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, na kmetijah, v počitniških hišah (vikendih), zidanicah ipd. … v uporabi fizične osebe, če se v teh objektih ne bo izvajala pridobitna dejavnost.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
2. V skupino končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – brez merjene moči« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju NN, obračunska moč pa se določa z napravo za omejevanje toka in ni razvrščeno v odjemno skupino »Gospodinjski odjem«.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
3. V skupino končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – z merjeno močjo« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na NN nivoju, obračunska moč pa se določa z merjenjem in ni razvrščeno v odjemno skupino »Gospodinjski odjem«.
V kolikor znaša priključna moč 130 kW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječe ali ojačeno obstoječe NN omrežje ali na novi izvod iz transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega uporabnika.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti uporabnika lahko namestijo na začetku tega voda.
4. V skupino končnih odjemalcev »Odjem na srednji napetosti od 1 do 35 kV« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na SN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša na 10 kV nivoju 330 kW, na 20 kV 660 kW in na 35 kV 1150 kW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno transformatorska postaja SN/NN in pripadajoče NN omrežje).
V kolikor znaša priključna moč 8 MW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječi ali novi izvod iz razdelilne transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega uporabnika.
Merilne naprave morajo biti nameščene na SN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti uporabnika lahko namestijo na začetku tega voda.
5. V skupino končnih odjemalcev »Odjem na visoki napetosti nad 35 kV« se razvrsti prevzemno- predajno merilno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na VN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša 15 MW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno energetski transformator s pripadajočim VN poljem ter pripadajoče SN in NN omrežje).
Merilne naprave morajo biti nameščene na VN nivoju.
(2) Če se spremeni akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, SODO razvršča končne odjemalce skladno z veljavnim aktom AGEN-RS.
114. člen
(napetost na prevzemno predajnem mestu)
Nazivna napetost na prevzemno-predajnem mestu se določi skladno z uvrstitvijo v skupine končnih odjemalcev in znaša:
1. Skupina končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem«:
– enofazni priklop 230 V;
– trifazni priklop 400 V medfazno;
2. Skupina končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – brez merjene moči«
– enofazni priklop 230 V;
– trifazni priklop 400 V medfazno;
3. Skupina končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – z merjeno močjo«
- trifazni priklop 400 V medfazno;
4. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na srednji napetosti od 1 do 35 kV«
– trifazni priklop 10 kV ali 20 kV ali 35 kV medfazno;
5. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na visoki napetosti nad 35 kV«
– trifazni priklop 110 kV medfazno.
115. člen
(določitev priključne moči za prevzemno predajno mesto)
Priključna moč se določi na podlagi potreb končnega odjemalca in skladno z uvrstitvijo v skupine končnih odjemalcev na naslednji način:
1. V skupinah končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« in »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – brez merjene moči« se določi na podlagi nazivnega toka naprave za omejevanje.
Naročena, maksimalna in minimalna priključna moč v navedenih skupinah je določena v Aktu o določitvi omrežnine, ki ga izda AGEN-RS.
2. V ostalih skupinah končnih odjemalcev, v katerih se obračunska moč meri, pa se priključna moč določi na podlagi zahteve uporabnika in mora biti zaokrožena na celo število.
116. člen
(določevanje naprave za omejevanje toka)
(1) Osnovna naprava za omejevanje toka je varovalka ustrezne vrednosti nazivnega toka. Nazivni tok se določi na podlagi potrebne priključne moči. V primeru priključitve končnega odjemalca s priključno močjo do 41 kW je nazivni tok naprave za omejevanje toka določen s priključno močjo, v ostalih primerih pa se določi na način, da se izbere nazivna jakost naprave za omejevanje toka tako, da je omogočen nemoten odjem zahtevane priključne moči. Za napravo za omejevanje toka se lahko v skupinah končnih odjemalcev iz prve alineje prejšnjega člena uporablja tudi tarifni odklopnik (limitator), ki pa mora biti ustrezno varovan z varovalko.
(2) Na podlagi naprave za omejevanje toka se določi obračunska moč.
117. člen
(priključno mesto in vrsta priključka)
Priključno mesto končnega odjemalca na omrežje in vrsta priključka se določi na podlagi uvrstitve v skupino končnih odjemalcev in Priloge 4 – Tipizacija omrežnih priključkov.
118. člen
(faktor moči)
Faktor moči sme biti na merilnem mestu v mejah med 1 in 0,95 induktivno, v kolikor s pogodbo o dostopu ni drugače dogovorjeno. V kolikor končni odjemalec ne izpolnjuje navedenega pogoja oziroma odstopanje ni pogodbeno urejeno, je dolžan na podlagi pisnega obvestila SODO izvesti vse ukrepe za izpolnitev pogoja.
119. člen
(parametri omrežja)
(1) Podatki o kratkostični moči, o toku zemeljskega stika, o impedanci zanke kratkega stika na mestu priključitve in času breznapetostnega stanja pri delovanju naprav za APV se določijo na podlagi stanja omrežja, obratovalnih razmer v omrežju, nastavitev zaščit in ob upoštevanju načrtovanega razvoja distribucijskega omrežja.
(2) V primeru povečanja vrednosti teh parametrov preko vrednosti, ki so bile uporabljene pri izračunu in dimenzioniranju zaščite in naprav na priključku, SODO sporoči končnemu odjemalcu nove vrednosti, pri čemer je končni odjemalec dolžan svoje naprave prilagoditi na spremenjene parametre na svoje stroške.
120. člen
(tehnične zahteve za opremo priključka)
(1) Vse naprave in elementi priključka, ki jih je potrebno vgraditi v priključek, morajo izpolnjevati tehnične predpise in standarde, ki predpisujejo pogoje za tovrstne naprave in elemente.
(2) Za končne odjemalce s posebnimi zahtevami po kakovosti električne napetosti ali za končne odjemalce, katerih naprave motijo druge uporabnike v omrežju, lahko SODO po predhodnem dogovoru s končnim odjemalcem v Soglasju za priključitev predpiše zahtevnejše rešitve zaščite in dodatne zahteve za opremo priključka.
121. člen
(tehnični pogoji)
(1) Vse naprave, ki zagotavljajo pomožno napajanje in omogočajo prenos podatkov po instalaciji objekta, morajo izpolnjevati vse zahteve predpisov in standardov za tovrstne naprave.
(2) Vključitev teh naprav mora biti izvedena tako, da je onemogočen prenos vplivov teh naprav v električno omrežje.
122. člen
(naprave za krmiljenje odjema)
Naprave za krmiljen odjem in pogoji za njihovo delovanje se določijo skladno z zahtevami sistema za krmiljen odjem, če ta na določenem območju obstaja, in Prilogo 2 – Tipizacija merilnih mest.
IV.3. Tehnični pogoji za priključevanje proizvajalcev električne energije
123. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri priključevanju in obratovanju proizvajalcev električne energije do vključno 10 MW je potrebno upoštevati Prilogo 5 – Navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane električne moči do 10 MW (v nadaljevanju Navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn), ki so sestavni del teh SONDO.
(2) Priključevanje in obratovanje proizvajalcev električne energije nad 10 MW se preuči po kriterijih iz navodil iz prejšnjega odstavka. V kolikor je po preučitvi teh kriterijev priključitev takšnega proizvajalca električne energije nad 10 MW na distribucijsko SN omrežje možna, se priključitev na distribucijsko SN omrežje omogoči skladno s pogoji SODO, v nasprotnem primeru pa priključitev na distribucijsko SN omrežje ni možna in proizvajalec lahko zaprosi za priključitev na VN omrežje skladno s pogoji SOPO.
124. člen
(tehnični podatki proizvajalca)
(1) Pred izdajo Soglasja za priključitev morajo proizvajalci posredovati naslednje obvezne tehnične podatke:
– podatke elektrarne (vodotok, vrsta elektrarne, skupna moč vseh generatorjev v kW, število generatorjev, število pogonskih strojev, število razsmernikov);
– podatke generatorja (nazivna moč v kW, vrsta, nazivna napetost v kV, nazivna frekvenca v Hz, faktor moči);
– podatke pogonskega stroja (nazivna moč v kW, vrsta);
– predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijsko omrežje in za lastne potrebe;
– moč kompenzacijske naprave;
– dokazila o skladnosti vgrajenih naprav in opreme.
(2) SODO lahko glede na vrsto elektrarne in vgrajeno opremo zahteva dodatne podatke, če so nujni za izdajo Soglasja za priključitev.
(3) Sestavni del vloge za izdajo Soglasja za priključitev elektrarne je tudi vloga za izdajo Soglasja za priključitev lastnega odjema, če ta kategorija odjema obstaja v okviru elektrarne.
125. člen
(vsebina SZP)
Soglasje za priključitev proizvajalca mora vsebovati:
– podatke o proizvajalcu (naziv, naslov);
– podatke o lokaciji elektrarne (parcelna številka, katastrska občina, občina, vodotok);
– podatke elektrarne (vrsta elektrarne, skupna moč vseh generatorjev v kW, število generatorjev, število pogonskih strojev, število razsmernikov);
– podatke generatorja (nazivna moč v kW, vrsta, nazivna napetost v kV, nazivna frekvenca v Hz, faktor moči);
– podatke pogonskega stroja (nazivna moč v kW, vrsta);
– predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijsko omrežje in za lastne potrebe;
– predvideno leto pričetka obratovanja;
– moč kompenzacijske naprave;
– napetostni nivo vključitve elektrarne v distribucijsko omrežje;
– klasifikacijo elektrarne;
– način vključitve elektrarne v distribucijsko omrežje;
– način obratovanja elektrarne;
– zahteve glede ločilnega mesta;
– zahteve glede priključnega mesta;
– zahteve glede prevzemno-predajnega mesta;
– zahteve glede karakteristike jalove moči;
– tehnične zahteve za opremo, ki jo je potrebno vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka;
– podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo proizvajalec priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok in čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);
– osnovne in dodatne zaščitne ukrepe pred nevarno napetostjo dotika;
– naprave za izmenjavo podatkov;
– zahteve za električno zaščito naprav in opreme elektrarne.
126. člen
(klasifikacija elektrarne)
Klasifikacija elektrarne se določi glede na moč, vrsto generatorja, način obratovanja in napetostni nivo vključitve v distribucijsko omrežje na podlagi kriterijev v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
127. člen
(način vključitve elektrarne v omrežje)
Osnovni načini priključevanja generatorjev in elektrarn v interno omrežje proizvajalca in načini vključevanja elektrarn v distribucijsko omrežje glede na moč elektrarne, vrsto in napetostne nivoje generatorjev in omrežja, so določeni v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
128. člen
(ločilno mesto)
(1) Vsaka naprava (ali več naprav skupaj) za proizvajanje električne energije mora imeti ločilno mesto. Ločilno mesto je naprava ali skupek naprav, ki s svojim delovanjem ščiti omrežje pred škodljivimi vplivi elektrarne in ščiti elektrarno pred škodljivimi vplivi iz omrežja. Naloga ločilnega mesta je, da hitro in zanesljivo loči elektrarno od distribucijskega omrežja predvsem v naslednjih primerih:
– izpad izvoda v RTP 110 kV/SN;
– KS in ZS na izvodu v distribucijskem omrežju;
– KS in ZS med generatorjem in ločilnim mestom;
– nezmožnost omrežja, da sprejme energijo;
– odstopanj v višini oziroma frekvenci napetosti v omrežju;
– vzdrževanje in popravila na distribucijskem omrežju v kombinaciji z dodatnimi ukrepi za varno delo.
(2) Ločilno mesto se mora nahajati med priključnim mestom in napravo (ali napravami) za proizvajanje električne energije in vgrajeno tako, da je dosežen njegov osnovni namen. Lokacijo ločilnega mesta določi SODO po predhodnem dogovoru s proizvajalcem v Soglasju za priključitev. Za vsako ločilno mesto je potrebno pridobiti svoje Soglasje za priključitev. Ločilno mesto mora ustrezati vsem navedenim pogojem v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
(3) Že vgrajene naprave za ločitev od omrežja, ki jih običajno dobavljajo proizvajalci naprav za proizvajanje električne energije, so lahko definirane kot ločilno mesto, v kolikor zadoščajo minimalno vsem kriterijem navedenim v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
129. člen
(električna zaščita na ločilnem mestu)
(1) Ločilno mesto mora biti opremljeno z zaščitnimi napravami, ki delujejo na izklop odklopnika na ločilnem mestu.
(2) Zaščitne naprave na ločilnem mestu obsegajo:
– napetostno frekvenčno zaščito;
– nadtokovno zaščito;
– zemeljskostično zaščito.
(3) Obseg in nastavitve zaščit so podrobneje določene v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
130. člen
(umerjanje zaščite)
(1) Proizvajalec je dolžan zagotoviti umerjanje, nastavitev in preskuse delovanja zaščitnih naprav ločilnega mesta skladno z določili predpisov, Soglasjem za priključitev in navodili za obratovanje.
(2) Zapisnik o opravljenih preskusih je sestavni del tehnične dokumentacije objekta. En izvod zapisnika mora biti dostavljen SODO.
(3) Navedene preskuse je proizvajalec dolžan opraviti tudi, če elektrarna iz tehničnih ali drugih razlogov več kot 6 mesecev ni obratovala, oziroma vsakokrat, ko morebitne spremembe osnovnih parametrov ali načina obratovanja vplivajo na funkcionalnost ločilnega mesta.
131. člen
(prilagoditev delovanja APV-ja na SN izvodih zaradi prisotnosti razpršenih virov na izvodu)
(1) Različne vrste prilagoditev delovanja zaščit SN izvodov v RTP-jih zaradi prisotnosti razpršenih virov (RV) so razčlenjene po naslednjih točkah:
A. Brez prilagoditve, hitri in počasni APV sta aktivna.
B. Samo s počasnim APV-jem.
C. Brez APV-ja.
D. Samo počasni APV. Čas za počasni APV začne teči šele, ko napetost izključenega izvoda (za odklopnikom v RTP-ju na strani izvoda) pade pod 20 % nazivne napetosti.
E. Čas za hitri APV (0,3 s) in počasni APV začne teči šele, ko napetost izključenega izvoda (za odklopnikom v RTP-ju na strani izvoda) pade pod 20 % nazivne napetosti.
(2) Za vse primere se upošteva minimalen oziroma pasovni odjemu na izvodu RTP-ja.
SPAS - najnižja poraba navidezne moči izvoda (pasovna poraba),
SI-RV - vsota instaliranih navideznih moči vseh razpršenih virov na izvodu.
Tabela: Prilagoditev delovanja APV-ja izvoda zaradi prisotnosti razpršenih virov
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|Bilanca moči |Zakasnilni |Vrsta prilagoditve zaščit v RTP |
|izvoda |čas izklopa | |
| |ločilnih +----+-------+-----+-----+--------+
| |mest vseh RV |A |B |C |D |E |
| |na izvodu | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,2· SPAS > / = |tz < / = 0,2 |DA |DA |DA |DA |DA |
|SI-RV | s | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,2· SPAS > / = |tz > 0,2 s |NE |DA |DA |DA |NE |
|SI-RV | | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,2· SPAS < SI- |tz < / = 0,2 |NE |DA |DA |DA |DA |
|RV < / = 0.85 SPAS| s | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,2· SPAS < SI- |tz > 0,2 s |NE |DA |DA |DA |NE |
|RV < / = 0.85 SPAS| | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,85· SPAS < |tz < / = 0,2 |NE |pog. |DA |DA |DA |
|SI-RV | s | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
|0,85· SPAS < |tz > 0,2 s |NE |pog. |DA |DA |NE |
|SI-RV | | | | | | |
+------------------+-------------+----+-------+-----+-----+--------+
DA prilagoditev zaščit v RTP-ju na tak način je mogoča,
NE prilagoditev zaščit v RTP-ju na tak način ni mogoča,
pog. kadar sta trenutna poraba in trenutna proizvodnja na izvodu izenačeni, takšna rešitev vedno ne zagotavlja pravilnega delovanja.
tz ≤ 0,2 s Ta pogoj je izpolnjen, če je zaščita na ločilnih mestih pri VSEH RV-jih, ki so vključeni na izvod nastavljena v skladu z Navodili za priključevanje in obratovanje elektrarn.
tz > 0,2 s V kolikor je na izvod vključen eden ali več RV-jev, ki nima(-jo) nastavljene zaščite ločilnega mesta v skladu s temi navodili, se smatra, da je izklopilni čas večji od 0,2 s in je ta pogoj izpolnjen.
(3) Priporoča se, da se v čim več primerih stremi k temu, da je prilagoditev zaščit v RTP-ju izvedena skladno z D ali še bolje z E rešitvijo. Na ta način je obratovanje izvoda v najmanjši meri omejeno zaradi prisotnosti RV-jev na izvodu.
132. člen
(priključno mesto)
(1) SODO določi lokacijo priključnega mesta tako, da so ob upoštevanju tehničnih zahtev skupni stroški ojačitve omrežja in izgradnje priključka najmanjši.
(2) SODO poda v SZP lokacijo priključnega mesta in naslednje parametre omrežja na priključnem mestu:
– nazivno napetost in frekvenco omrežja
– kratkostični tok tripolnega kratkega stika s strani omrežja
– maksimalni navidezni tok enopolnega zemeljskega stika na SN nivoju
– parametre ponovnega vklopa.
(3) Podatki o kratkostičnem toku, o toku zemeljskega stika, o impedanci zanke kratkega stika na mestu priključitve in času breznapetostnega stanja pri delovanju naprav za APV se določijo na podlagi stanja omrežja, obratovalnih razmer v omrežju, nastavitev zaščit in ob upoštevanju načrtovanega razvoja distribucijskega omrežja.
133. člen
(tehnične zahteve za opremo priključka)
(1) Vse naprave in elementi priključka, ki jih je potrebno vgraditi v priključek, morajo izpolnjevati tehnične predpise in standarde, ki predpisujejo pogoje za tovrstne naprave in elemente.
(2) Za uporabnike s posebnimi zahtevami po kakovosti električne napetosti ali za uporabnike, katerih naprave motijo druge uporabnike v omrežju, lahko SODO po predhodnem dogovoru z proizvajalcem v Soglasju za priključitev predpiše zahtevnejše rešitve zaščite in dodatne zahteve za opremo priključka.
134. člen
(meje dovoljenih motenj proizvajalcev v omrežju)
Meje dovoljenih motenj, ki jih elektrarna povzroča v distribucijskem omrežju, so definirane v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn.
135. člen
(karakteristika jalove moči)
Tipične zahteve za karakteristiko proizvodnje jalove moči so podane v Navodilih za priključevanje in obratovanje elektrarn. Navedene karakteristike jalove moči se ne obravnavajo kot sistemska storitev, temveč kot potreben pogoj za obratovanje elektrarne v distribucijskem omrežju.
136. člen
(paralelno obratovanje elektrarne)
Paralelno obratovanje z distribucijskim omrežjem je dovoljeno, če so v tem omrežju in na njegovih napravah normalne razmere in so obratovalni parametri omrežja (napetost, frekvenca) v okviru predpisanih vrednosti.
137. člen
(otočno obratovanje elektrarne)
SODO lahko dovoli otočno obratovanje elektrarne v primerih, ko izpolnjuje pogoje, ki so določeni za tak način obratovanja, in so za to izdelana posebna navodila za obratovanje.
IV.3.1. Merila za delitev stroškov priključkov ter tehničnih prilagoditev in okrepitev omrežja ter sistemskih naprav
138. člen
(stroški tehnične izvedbe priključka)
Stroški izgradnje priključka od proizvajalčevih naprav do distribucijskega omrežja zajemajo:
– stroške zagotovitve projektne dokumentacije po normativih Inženirske zbornice Slovenije,
– stroške nakupa ali zagotovitve služnosti za zemljišča za izgradnjo priključka po cenitvi sodno zapriseženega cenilca,
– stroške pridobivanja upravnih dovoljenj,
– stroške same izgradnje pridobljene na podlagi tržnih cen za opremo in storitve.
139. člen
(stroški tehničnih prilagoditev in okrepitev omrežja ter sistemskih naprav)
Stroški izgradnje tehničnih prilagoditev in okrepitev omrežja ter sistemskih naprav zajemajo:
– stroške zagotovitve projektne dokumentacije po normativih Inženirske zbornice Slovenije,
– stroške nakupa ali zagotovitve služnosti za zemljišča za izgradnjo tehničnih prilagoditev in okrepitev omrežja ter sistemskih naprav po cenitvi sodno zapriseženega cenilca,
– stroške pridobivanja ustreznih upravnih dovoljenj,
– stroške same izgradnje pridobljene na podlagi tržnih cen za opremo in storitve.
140. člen
(delitev stroškov za priključek)
(1) Stroške za izgradnjo priključka krije investitor objekta za proizvodnjo električne energije.
(2) V kolikor se na isti priključek priključi več proizvajalcev električne energije, se stroški lahko delijo v razmerju nazivnih moči proizvodnih enot. Ustrezni del stroškov pripada lastniku priključka, kateri lahko od vsakega bodočega proizvajalca, ki se bo priključil na njegov priključek, zahteva plačilo v vsej življenjski dobi priključka, pri čemer se pri določanju višine dela stroškov ob pogoju razmerja nazivnih moči upošteva še stopnja amortizacije, kot jo uporablja AGEN-RS za določitev upravičenih stroškov SODO.
(3) V kolikor SODO s pravnim poslom od proizvajalca prevzame obstoječi priključek, se pri določitvi finančnih pogojev za prevzem obstoječega priključka upošteva amortizacijska stopnja iz prejšnjega odstavka.
141. člen
(delitev stroškov za tehnično prilagoditev in okrepitev)
(1) Stroške za izgradnjo tehničnih prilagoditev ter okrepitev omrežja in sistemskih naprav krije SODO za vse proizvajalce električne energije, ki bodo za svoje postroje za proizvodnjo električno energijo pridobili od AGEN-RS deklaracijo za proizvodno napravo.
(2) SODO lahko zahteva od proizvajalca električne energije, ki s svojo proizvodno napravo ne bo izpolnjeval pogojev za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, vračilo dela stroškov za izgradnjo tehničnih prilagoditev in okrepitev omrežja ter sistemskih naprav, pri čemer se delež stroškov določi na podlagi razmerja nazivnih moči proizvodnih enot proizvajalca električne energije brez deklaracije za proizvodno napravo (ali več proizvajalcev) in ostalih zmogljivosti namenjenih distribuciji električne energije.
(3) Plačilo ustreznega dela stroškov lahko SODO zahteva od vsakega bodočega proizvajalca brez deklaracije za proizvodno napravo pred njegovo priključitvijo na tako prilagojeno distribucijsko omrežje v vsej življenjski dobi tega prilagojenega distribucijskega omrežja, pri čemer se pri določanju višine dela stroškov ob pogoju navedenega razmerja upošteva še stopnja amortizacije, kot jo uporablja AGEN-RS za določitev upravičenih stroškov SODO.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
142. člen
(objava tipizacij in navodil)
Vse tipizacije in navodila iz teh SONDO so objavljena na spletnem naslovu http://www.sodo.si/zakonodaja/.
143. člen
(prenehanje veljavnosti obstoječega predpisa)
V skladu s tretjim odstavkom 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) preneha z dnem uveljavitve teh sistemskih obratovalnih navodil za SODO veljati Pravilnik o sistemskem obratovanju distribucijskega omrežja za električno energijo (Uradni list RS, št. 123/03).
144. člen
(začetek veljavnosti SONDO)
Ta sistemska obratovalna navodila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. SODO-333/11-MM
Maribor, dne 9. maja 2011
EVA 2011-2111-0042
SODO, d.o.o., Maribor
mag. Matjaž Vodušek l.r.
direktor
