Na podlagi 13. in 140. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spremembe) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. seji dne 21. 4. 2011 sprejel

Ta pravilnik podrobneje določa pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva, in sicer:
– pomoč na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3–22; v nadaljevanju: Uredba 1857/2006/ES); v nadaljevanju: državna pomoč;
– pomoč na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5–10; v nadaljevanju: Uredba 1998/2006/ES); v nadaljevanju: pomoč de minimis.

(1) Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja po tem pravilniku se zagotavljajo iz proračuna Občine Jesenice (v nadaljevanju: občina).
(2) Višina sredstev se za vsako leto določi s proračunom občine.

(1) Pomoči po tem pravilniku so nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo v obliki dotacije.
(2) Pomoč, opredeljena v 9., 10., 11., 12. in 13. členu tega pravilnika, je državna pomoč.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, kot so opredeljeni v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES;
– »kmetijska gospodarstva« pomenijo kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES, v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje mikro, malih in srednjih podjetij iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES);
– »mikro, mala in srednja podjetja« pomeni podjetja, kot so opredeljena v 2. členu Priloge I k Uredbi 800/2008/ES;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kot so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 1698/2005/ES), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3);
– »podjetje v težavah« je podjetje oziroma, kmetijsko gospodarstvo, za katero se šteje, da je v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);
– »dopolnilna dejavnost« pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji v smislu Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05);
– »člani kmetijskega gospodinjstva oziroma družinski člani« so člani družine, ki imajo enak naslov stalnega bivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva v okviru katerega kandidirajo za sredstva po tem pravilniku.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov:
(1) Državne pomoči za:
– naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo;
– varstvo tradicionalne krajine in stavb;
– plačilo zavarovalnih premij;
– arondacijo – zaokrožitev zemljišč;
– zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju.
(2) Izvajajo se naslednje pomoči de minimis:
– naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
– nove investicije za delo v gozdu;
– nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva.
(3) Ostali ukrepi v občini:
– šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih;
– delovanje društev in njihovih združenj.

(1) Upravičenci do državnih pomoči iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika so kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so mikro, mala ali srednja podjetja, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
(2) Do pomoči de minimis iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika so upravičena kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo ali trženjem kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(3) Do pomoči iz 17. in 19. člena tega pravilnika so upravičene organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev iz področij pomoči in registrirana stanovska ter interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
(4) Do pomoči iz 18. člena tega pravilnika so upravičeni dijaki in študentje programov iz kmetijstva in gozdarstva.
(5) Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so:
– v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
– podjetja v težavah,
– velika podjetja,
– subjekti, ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije,
– nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali proračuna Evropske unije v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti.

Državna pomoč iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika bo odobrena le za dejavnosti in storitve, opravljene oziroma prejete po izdelavi in objavi tozadevne sheme pomoči v skladu z Uredbo 1857/2006/ES, pravilno predloženi vlogi za pomoč ter po izdanemu pravnemu aktu, s katerim se pomoč odobri (sklep ali odločba) in sklenitvi pogodbe.

(1) Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa.
(2) Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.
(3) Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo z javnim razpisom.
(4) Naložbe oziroma dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka.
(5) Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.
(6) Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom. Dokumentacijo in pogodbo o dodelitvi sredstev mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.
(7) Upravičenec mora po izplačilu sredstev omogočiti, da Komisija za terenske oglede, ki jo s sklepom imenuje župan, lahko v naslednjih 5 letih preveri, če se naložba uporablja za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva in preveri predpisano dokumentacijo.
(8) Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
(9) Upravičenec, ki je že pridobil pomoč iz tega pravilnika, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let.
(10) Upravičenec, ki od svoje vloge odstopi (razen v primerih višje sile, v skladu s pravili državnih razpisov za področje kmetijstva) po že odobreni pomoči iz tega pravilnika, ne more kandidirati naslednji 2 leti.

(1) Predmet pomoči je posodobitev kmetijskih gospodarstev.
(2) Namen pomoči:
– posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Evropske unije;
– povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja, saj je na majhnih kmetijah dvig produktivnosti z novimi tehnologijami ključnega pomena za ohranitev in razvoj primarne dejavnosti na kmetijah ter predpogoj za izboljšanje okolja, varnosti, higiene in dobrobiti živali.
(3) Cilji pomoči so:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov;
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;
– izboljšanje kakovosti;
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem odstavku 6. člena tega pravilnika.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge za investicijo MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se po podatkih GERK štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin;
– naložba mora ustrezati veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam (napisana in podpisana izjava s strani upravičenca o ustreznosti naložbe);
– za naložbo morajo upravičenci predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje) – kjer je to potrebno;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– kot zaključek naložbe se šteje vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proizvodni proces ali vpis intenzivnih sadovnjakov ali nasadov v register, ki ga vodi MKGP.
(6) Posebni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora poleg vloge, zahtevane z javnim razpisom, predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe in načrte ureditve, kjer je to potrebno, kar se določi z javnim razpisom;
– za posege v kmetijska zemljišča opravi Komisija za terenske oglede v kmetijstvu predhodni ogled ter pripravi mnenje.
(7) Upravičeni stroški vključujejo:
– gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;
– nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja itd.) ne spadajo med upravičene stroške;
– splošne stroške na področju izdatkov iz zgornjih točk, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.
(8) Pomoč se ne dodeli:
– podjetjem oziroma kmetijskim gospodarstvom v težavah;
– za nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin;
– za zasaditev letnih rastlin;
– za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 odstotkov;
– za preproste naložbe za nadomestitev;
– za nakup zemljišč v vrednosti nad 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
– za nakup zemljišč za gradnjo;
– za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.
(9) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja.
(10) Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi.
(11) Natančni znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Predmet pomoči
Z ukrepom bo občina podprla manjše investicije v obnovo objektov, ki imajo poseben pomen za ohranjanje stavbne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, povezanih z osnovno dejavnostjo na kmetiji (kozolci, kašče, sušilnice sadja, čebelnjaki, žage, mlini …).
(2) Pomoči so namenjene obnovi tradicionalnih stavb/objektov.
(3) Cilji pomoči:
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju.
(4) Upravičenci do pomoči so tisti, ki so določeni v prvem odstavku 6. člena tega pravilnika in ki imajo v lasti tradicionalno stavbo (objekt).
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– dokazilo o vpisu v register nepremične dediščine;
– pred obnovo tradicionalnih stavb nepremične dediščine upravičenec predloži izjavo, da bo pri obnovi sledil usmeritvam Zavoda za naravno in kulturno dediščino, če so le-te za posamezno obnovo potrebne;
– v primeru, da gre za rekonstrukcijo, upravičenec predloži dokazilo, da gre za zgodovinsko izpričano lokacijo in obstoj objekta (fotodokumentacija, zemljiškoknjižni izpisek, katastrski načrt);
– vsa potrebna dovoljenja za obnovo objekta (npr. lokacijska informacija).
(6) Posebni pogoji upravičenosti:
– do pomoči niso upravičeni objekti, ki so sofinancirani s strani Republike Slovenije in Evropske unije.
(7) Upravičeni stroški so:
– priprava dokumentacije za rekonstrukcijo ali sanacijo objekta;
– nabava materiala za obnovo;
– stroški gradbenih in obrtniških del; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), njihova montaža in stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del).
(8) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– do 100 odstotkov upravičenih stroškov, ki nastanejo pri naložbah namenjenih ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti, tradicionalni izgled …). Takšni stroški lahko vključujejo razumno nadomestilo za delo, ki ga opravi kmet sam ali njegovi delavci, do višine 10.000 EUR letno.
– do 60 odstotkov upravičenih stroškov ali do 75 odstotkov, če je kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, pri naložbah, namenjenih ohranjanju proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
(9) Natančni znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Predmet pomoči je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje živali v skladu z nacionalnimi predpisi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje.
(2) Namen pomoči je povečanje obsega zavarovanj in s tem zmanjšanje izgub zaradi bolezni živali.
(3) Splošni pogoji upravičenosti so pogoji iz Uredbe Vlade Republike Slovenije o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva.
(4) Upravičenci do pomoči so določeni v prvem odstavku 6. člena tega pravilnika in sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
(5) Upravičeni stroški:
– sofinanciranje zavarovalne premije za bolezni živali (pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni) za eno zavarovalno leto.
(6) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– pomoč občine znaša razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 odstotkov upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni.
(7) Natančni znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel ter neugodne posestne strukture je namen pomoči vzpodbuditi večji interes za menjavo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
(2) Upravičenci do pomoči so določeni v prvem odstavku 6. člena tega pravilnika.
(3) Podrobnejši pogoji upravičenosti bodo opredeljeni z javnim razpisom.
(4) Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč.
(5) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– do 50 odstotkov dejansko nastalih upravičenih stroškov.
(6) Natančni znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Namen pomoči je doseči boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva in s tem dolgoročno sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva.
(2) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem odstavku 6. člena tega pravilnika.
(3) Izvajalci pomoči so organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje in izvedbo dejavnosti ali storitev iz področja zadevne pomoči in registrirana stanovska ter interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
(4) Splošni pogoji upravičenosti:
– izvajalec pomoči mora zagotoviti, da bo izobraževanje oziroma usposabljanje dostopno vsem upravičencem na območju občine. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, morajo zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev;
– izvajalec pomoči je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (upravičenci) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani;
– pri predstavitvah v publikacijah, kot so katalogi ali spletišča, mora izvajalec zagotoviti, da material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo;
– upravičenec predloži dokazilo o bolezni oziroma nezmožnosti za delo daljše od 30 dni in potrdilo o kmečkem zavarovanju nosilca kmetijskega gospodarstva ali njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja zaradi bolezni;
– storitev nadomeščanja oziroma opravljanje dela na kmetiji se omogoči v primeru več kot 30 dnevne bolezni ali nezmožnosti za delo nosilca ali ožjega družinskega člana na kmetijskih gospodarstvih, kjer nosilec ali njegov ožji družinski član živi le od kmetijstva in je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet.
(5) Pomoč se izvajalcem dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju.
(6) Pomoč se dodeli za naslednje upravičene stroške:
– na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu v primarni kmetijski pridelavi:
– stroški organiziranja programa usposabljanja in izobraževanja;
– na področju storitev nadomeščanja:
– dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom;
– na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
– na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe in potni stroški, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
– za publikacije, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
(7) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– do 100 odstotkov upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
(8) Natančni znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Najvišji zneski državne pomoči iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v Uredbi 1857/2006/ES ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2) V zvezi z istimi stroški se državna pomoč iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika ne sme kumulirati (v nadaljevanju: združevati) z drugo državno pomočjo po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali s finančnimi prispevki Republike Slovenije, vključno s tistimi iz drugega pododstavka prvega odstavka 88. člena Uredbe 1698/2005/ES, ali s finančnimi sredstvi Evropske unije v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo 1857/2006/ES.
(3) Državna pomoč iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika se ne sme združevati s pomočjo de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35) glede na iste upravičene odhodke in naložbeni projekt, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo 1857/2006/ES in s tem pravilnikom.
(4) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme združevati z državno pomočjo, če bi bila s takšnim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o izvzetju iz obveznosti priglasitve ali v odločbi, ki jo je sprejela Evropska komisija.
(5) Pri pomoči de minimis iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika pomoč dodeljena kateremukoli podjetju ne sme presegati 200.000 EUR bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Izjema velja za podjetja, ki delujejo na področju transporta, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.

(1) Namen te pomoči je z ukrepom prispevati k ustvarjanju pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej nosilcev in članov kmečkega gospodarstva. Podpiramo kmetijska gospodarstva, ki bodo obstoječo primarno dejavnost z zagonom in širjenjem dopolnilne dejavnosti dvignili, povečali konkurenčnost kmetije in zagotovili dodatni vir dohodka, kar bo dolgoročno vplivalo na obstoj primarne dejavnosti na kmetiji. Z ukrepom želimo vzpodbuditi tudi konkurenčnost kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo (delo v gozdu) ter z naložbami zagotoviti varnejše delo v gozdu.
(2) Pomoči bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
(3) Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenci morajo imeti registrirano dopolnilno dejavnost;
– upravičenci morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Če le-tega še nimajo, ga morajo predložiti v 12 mesecih po izvedeni celotni investiciji;
– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se, po podatkih GERK, štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin;
– naložba mora ustrezati veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam;
– upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje – kjer je to potrebno);
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proces dela dopolnilne dejavnosti;
– po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev;
– dopolnilno dejavnost, za katero je upravičenec pridobil sredstva po tem pravilniku, mora upravičenec opravljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji;
– upravičenec mora poleg vloge, zahtevane v razpisu, predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe in načrte ureditve, kjer je to potrebno, kar se določi v razpisu.
(5) Upravičeni stroški so stroški:
– gradbenih in obrtniških del: rušitvena, zemeljska dela, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalacijska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev zunanje infrastrukture in dodatna dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), njihova montaža in stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– splošni stroški: honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc;
– računalniške opreme in računalniških programov;
– opreme, ki je nujno potrebna in neposredno povezana s tehnološkim postopkom in trženjem glede na vrsto dopolnilne dejavnosti.
(6) Pomoč se dodeli za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do 40 odstotkov upravičenih stroškov; za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do 50 odstotkov upravičenih stroškov.
(7) Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.

(1) Namen ukrepa je zmanjšanje nesreč v gozdu ter boljša strojna in tehnična oprema kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
(2) Pomoči bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu.
(3) Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
(4) Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom);
– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu;
– po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.
(5) Upravičeni stroški so stroški gozdarskih strojev in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci in zaščitna oprema za delo v gozdu …).
(6) Pomoč se dodeli za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do 40 odstotkov upravičenih stroškov; za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do 50 odstotkov upravičenih stroškov.
(7) Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.

(1) Namen ukrepa je podpiranje usposabljanja, izobraževanja, prenosa dobrih praks in novih znanj ter promocija na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva, kar bi doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
(2) Predmet pomoči:
– izobraževanje in usposabljanje kmetov s področij dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva;
– svetovalne storitve;
– organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih;
– publikacije, kot so katalogi in spletišča.
(3) Upravičenci so organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore; nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Splošni pogoji upravičenosti:
– izvajalec mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem končnim prejemnikom;
– če je izbrani izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč, mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev;
– izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja, z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani;
– kmetijska gospodarstva, ki kandidirajo za pridobitev različnih usposabljanj in izobraževanj, to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja.
(5) Specifični pogoji upravičenosti:
Pri predstavitvah v publikacijah, kot so katalogi ali spletišča, mora izvajalec zagotoviti, da material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo.
(6) Upravičeni stroški so stroški:
– usposabljanja in izobraževanja ter svetovanja kmetom s področij dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva:
a. stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje);
b. stroški svetovalnih storitev: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
c. stroški usposabljanja in izobraževanja ter svetovanja kmetom;
– organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe in potni stroški, najemnine razstavnih prostorov, materialni stroški priprave in dostave izdelkov za razstave, ocenjevanja pridelkov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, stroški publikacij ocenjevanja izdelkov;
– publikacije: stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani.
(7) Višina pomoči se dodeli v višini do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(8) Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.

(1) Namen ukrepa je zagotoviti usposobljene kadre za delo v kmetijstvu in gozdarstvu.
(2) Upravičenci so dijaki poklicnih, srednješolskih programov iz področja kmetijstva in gozdarstva.
(3) Splošni pogoj upravičenosti je, da ima dijak stalno prebivališče v občini.
(4) Posebni pogoji upravičenosti:
– potrdilo v vpisu;
– uspešno zaključeno šolanje v preteklem letu.
(5) Pomoč se dodeli v višini do 400 EUR/dijaka (neto) v šolskem letu.
(6) Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.

(1) Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Z ukrepom se spodbuja delovanje društev, s tem pa se dolgoročno dvigne tudi kvaliteto življenja na podeželju.
(2) Pomoči bodo dodeljene za sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.
(3) Upravičenci so društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
(4) Splošni pogoji upravičenosti:
– društva, registrirana za delovanje na območju občine, oziroma delujejo na območju občine;
– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev;
– izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.
(5) Posebni pogoji upravičenosti:
– odločba o vpisu v register društev;
– seznam članov društva iz območja občine.
(6) Upravičeni stroški so materialni stroški za delovanje društva.
(7) Višina sofinanciranja je do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(8) Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.

(1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi letno izvedenega javnega razpisa, v katerem občina podrobneje določi kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. Za izvedbo postopka župan imenuje komisijo.
(2) O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča župan.
(3) Občina poroča ministrstvu, pristojnemu za nadzor državnih pomoči, o višini dodeljenih sredstev po upravičencih in namenih, kot je to določeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Javni razpis določi višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, višino dodeljene pomoči za posamezen ukrep, kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev.
(2) Javni razpis je objavljen na krajevno običajen način in vsebuje:
– ime oziroma naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva; pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
– predmet javnega razpisa;
– navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki – upravičenci obveščeni o izidu javnega razpisa;
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo;
– druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(3) Če je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se s sklepom župana lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
(4) Za izvedbo postopka javnega razpisa se uporabljajo področni predpisi.

(1) Vloge, prispele na javni razpis pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine.
(2) O pregledu in oceni vlog komisija sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda ter oceno vlog,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagana višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu,
– pripombe.
(3) Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.

Na podlagi predloga komisije se upravičencem izdajo sklepi o dodelitvi sredstev. Na podlagi izdanih sklepov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja sredstev ter upravičeni stroški.

(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ali storitev ni izvršil v skladu s pogodbenimi določili, mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev, dodeljenih upravičencu, se določijo v pogodbi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika še 5 let po vračilu vseh nezakonito pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Ta pravilnik se uporablja za Občino Jesenice in za uresničevanje strategije Lokalne akcijske skupine, ki deluje na območju občine.

(1) Določbe 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po objavi vpisne številke in povzetka podatkov zadevne sheme pomoči na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije, s čimer se šteje, da je shema pomoči objavljena v skladu z Uredbo 1857/2006/ES. Župan o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ta pravilnik se uporablja za programsko obdobje 2011–2013.

(1) Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 87/07).