Na podlagi določb 20. in 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 108/09 – ZVO 1C), 1. člena Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), 17. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, z dopolnitvami), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 69/95) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1 in 110/09) je Občinski svet Občine Radeče na 8. redni seji dne 30. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen odloka
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na celotnem območju Občine Radeče (v nadaljevanju: občina). Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, odstranjevanje, način obračuna storitev, vključno z nadzorom nad izvajanjem tega odloka in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
S tem odlokom se določijo:
1. subjekti v procesu ravnanja s komunalnimi odpadki,
2. vrste komunalnih odpadkov,
3. način – sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje …),
4. način obračuna,
5. načrt ravnanja z odpadki in
6. nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov,
4. obdelava prevzetih odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
6. sprejemljivost ukrepov za okolje,
7. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj«.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Radeče,
2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. upravljavec dejavnosti odlaganja preostanka nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: upravljavec),
4. izvirni povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj), torej vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Radeče stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik ali najemnik nepremičnine (počitniške hiše, ute, zidanice, brunarice ipd.),
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. člena odloka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Za lastnika javnih površin se, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, šteje Občina Radeče.
Vsi povzročitelji na območju Občine Radeče morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če so povzročitelji gospodinjstva.
Gospodinjstva (fizične osebe) v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto z opremljeno kuhinjo ali kuhinjsko nišo, če tudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.
4. člen
Načini ravnanja z odpadki
Zbiranje komunalnih odpadkov se izvaja ločeno na izvoru nastanka in se izvaja na celotnem območju Občine Radeče. Obvezno je za vse uporabnike in izvajalca ter se izvaja v skladu s tem odlokom oziroma po načrtu zbiranja in odvoza odpadkov, ki ga v skladu s tem odlokom pripravi izvajalec.
Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru nastanka je:
– ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah,
– ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločeno zbranih frakcij (v nadaljevanju: ekološki otoki),
– ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na zbirno-reciklažnem centru.
Na območju z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
a. ločeno zbiranje odpadkov na individualnih zbiralnicah
– ločeno zbiranje bioloških gospodinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada
– ločeno zbiranje preostanka mešanih odpadkov,
b. ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih
– ločeno zbiranje plastike in plastične embalaže in njim podobnim odpadkom
– ločeno zbiranje papirja in papirne embalaže,
– ločeno zbiranje steklene embalaže
c. ločeno zbiranje odpadkov v zbirno-reciklažnem centru,
d. kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu,
e. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo, če obstajajo,
f. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
g. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,
h. saniranje divjih odlagališč.
Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje in odvažanje odpadkov ter praznjenje posod.
Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki ravna z zbranimi odpadki na način, ki je določen v zakonodaji RS s tega področja.
5. člen
Obveznost ravnanja z odpadki
Vsi lastniki, najemniki ali uporabniki stanovanjskih in počitniških prostorov, prostorov za opravljanje proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi na območju Občine Radeče, morajo biti kot povzročitelj vključeni v sistem ravnanja z odpadki na celotnem območju občine.
6. člen
Obveznost določb
Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka na celotnem območju občine.
7. člen
Opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki
Dejavnost ravnanja z odpadki na območju Občine Radeče opravlja izvajalec lokalne javne službe ravnanja z odpadki tj. JP Komunala Radeče d.o.o., Titova 107, 1433 Radeče.
Dejavnost odlaganja preostanka nenevarnih odpadkov opravlja upravljavec CEROZ, d.o.o., Brdce 41b, 1431 Dol pri Hrastniku.
Izvajalec lokalne javne službe ravnanja z odpadki opravlja dejavnost v skladu s 4. členom tega odloka.
II. ODPADKI
8. člen
Vrste odpadkov
Komunalni odpadki so navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki iz gospodinjstev (ostanki hrane, zelenjavni odpadki ... brez tekočin),
– odpadki z vrtov in parkov (trava, listje, grmičevje, vejevje ...), vključno z bio-odpadki s pokopališč,
– drugi odpadki (perje, lasje, žagovina ...),
– odpadki s tržnic in trgovin, ki imajo značaj bioloških odpadkov;
2. odpadni papir in karton;
3. odpadno steklo (belo in barvno);
4. odpadna plastika in plastična embalaža (npr. plastenke, pločevinke, tetrapak ipd. ...);
5. odpadne kovine;
6. odpadni les;
7. preostali mešani komunalni odpadki (npr. pepel, ostanki čiščenja površin in javnih površin …);
8. kosovni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih (npr. kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo …);
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov;
10. nevarni odpadki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (npr. olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi baterije, akumulatorji ipd.);
11. odpadni gradbeni material pri manjših gradbenih posegih do količine 5m3 (omet, keramične ploščice, inštalacijski material …).
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
Zbiranje odpadkov
Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v posodah iz 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki ga določi izvajalec.
Izvajalec lahko določi tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo skupnega kontejnerja za odpadke.
10. člen
Prostor za zbirno in odjemno mesto
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v ali ob objektu na funkcionalnem zemljišču, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
Zbirna in odjemna mesta določi izvajalec. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš, in sicer zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določi izvajalec v dogovoru z občino.
Zbirno-reciklažni center je s strani Občine Radeče določen prostor, kjer lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev oddajajo sortirane odpadke, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža.
11. člen
Pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta
Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
12. člen
Vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov skladno z določbami 11. člena tega odloka ter po navodilih izvajalca. Odjemna mesta, ki niso vzdrževana uredi izvajalec na račun povzročitelja (pri odjemnih mestih skupnih za več povzročiteljev se stroški delijo na število povzročiteljev).
13. člen
Načrtovaje zbirnih in odjemnih mest
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih ter poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov ter standardov tudi določbe tega odloka in obstoječo tehnologijo zbiranja ter odvažanja odpadkov in opremo izvajalcev.
14. člen
Vrste posod za zbiranje odpadkov
Posode za zbiranje odpadkov so naslednje:
1. tipizirane plastične in kovinske posode, volumna od 80 do 1100 litrov,
2. tipizirani kovinski kontejnerji, volumna 5000 litrov,
3. plastične vreče ustrezne barve z logotipom izvajalca, ki jih določi izvajalec v načrtu, kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka.
Vrsto in volumen posod za odpadke določi izvajalec v načrtu, v skladu s sistemom ravnanja z odpadki, tehnologijo odstranjevanja odpadkov, dostopnostjo specialnih vozil izvajalca za odstranjevanje odpadkov do odjemnih mest ter strukturo, vrsto in količino odpadkov.
15. člen
Prepoved odlaganja odpadkov izven posod za odpadke
Prepovedano je odlagati odpadke izven posod za odpadke na zbirnih in odjemih mestih, razen za odjemna mesta, kjer je predpisana tipizirana plastična vreča za zbiranje odpadkov.
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
Večje količine odpadkov, ki nastajajo občasno, se lahko odloži v vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
Odvoz teh odpadkov gre v breme povzročitelja.
Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna posode.
16. člen
Prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode
V tipizirane posode je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine, ki se zbirajo na ekoloških otokih in v zbirno-reciklažnem centru,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se opravi odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).
Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s 4. členom tega odloka.
17. člen
Zbirno – odjemno mesto
Povzročitelji so dolžni na dan odvoza odpadkov posode za odpadke, razen tipiziranih kovinskih kontejnerjev (2. točka 14. člena), pripeljati z zbirnega na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj.
Povzročitelji so dolžni posode po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto.
18. člen
Praznjenje posod za odpadke
Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode za odpadke tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne poškoduje posode za odpadke ter odjemnega mesta.
V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
V primeru, da izvajalec poškoduje posodo za odpadke, jo je dolžan zamenjati z drugo.
V primeru, da izvajalec poškoduje odjemno mesto, je na njem dolžan vzpostaviti prvotno stanje.
19. člen
Organiziranje prireditev
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
20. člen
Ravnanje s posodami za odpadke
Izvajalec je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so jo poškodovali ali jim je bila odtujena.
21. člen
Nabava posod za odpadke
Posode za odpadke nabavi izvajalec, izjemoma povzročitelji, vendar samo na podlagi dogovora o tipu posode, namešča in obnavlja pa jih izvajalec.
V primeru, da posode za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava povzročiteljem obrabnino za njihovo uporabo, ki je vključena v ceni odvoza odpadka.
IV. ODVOZ ODPADKOV
22. člen
Pogostost odvozov
Izvajalec je dolžan posode iz 14. člena tega Odloka prazniti skladno z razporedom odvoza, ki ga pripravi izvajalec.
Razpored se posreduje vsakemu povzročitelju odpadkov na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih vrst odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi praznikov ali višje sile ali večjih ovir na dovozu (snega, prekop dovoza ipd.), je izvajalec dolžan opraviti odvoz takoj po prenehanju praznikov ali višje sile oziroma ovire.
Povzročitelji ne smejo izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.
23. člen
Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki
Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v rjave zabojnike na individualnih zbiralnicah se izvaja v naslednjih strjenih naseljih: mesto (vse ulice) Radeče, del naselja Njivice (Papirnica), del naselja Jagnjenice (ob cesti), del naselja Svibno (šola z blokom), del naselja Vrhovo (ob glavni cesti) in Obrežje (ob cesti).
V naseljih, kjer je organizirano ločeno zbiranje bioloških odpadkov, se lahko povzročitelj izjemoma odpove odvozu bioloških odpadkov, le v primeru podpisa posebne izjave, s katero se zaveže kompostiranju, s pogojem, da poseduje zadostno velikost zemljišča večje od 1000 m2 nepozidane površine, na katerem prebiva (ne velja za blokovno in več stanovanjsko zgradbo).
V naseljih, kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v zabojnike, morajo uporabniki biološko razgradljive odpadke kompostirati. Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar povzročitelja. Povzročitelji iz naselij, kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v zabojnikih, lahko pri izvajalcu proti plačilu naročijo posebno storitev odvoza biološko razgradljivih odpadkov.
Biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad je prepovedano odlagati v zabojnik za preostanek mešanih komunalnih odpadkov ali odlagati na ekoloških otokih.
Zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, je prepovedano odlagati oziroma mešati z drugimi ločeno zbranimi frakcijami.
V naseljih, kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, se le-to uvede za vse povzročitelje tega naselja, v primeru, če da 75 % vseh povzročiteljev v tem naselju, svoje pisno soglasje.
24. člen
Ravnanje s kosovnimi in nevarnimi odpadki iz gospodinjstev
Kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira in odvaža izvajalec po posebnem programu, skladno z letnim programom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda drugim ustreznim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov.
Nevarni odpadki se zbirajo po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic. Čas zbiranja se objavi na krajevno običajen način.
V času med posameznimi akcijami povzročitelji zbirajo ter hranijo kosovne in nevarne odpadke doma na ustreznih mestih ali jih brezplačno oddajo v zbirno-reciklažni center.
V. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
25. člen
Odlaganje odpadkov
Izvajalec in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti občina.
26. člen
Sprejemljivost odlagališča odpadkov
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki so predhodno obdelani skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 53/09), oziroma jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča.
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalec pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
27. člen
Obratovalni čas
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljavec. Izvajalec in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času, ter jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljavec.
28. člen
Odlaganje odpadkov izven odlagališča
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov (divja odlagališča), jih je dolžan na svoje stroške odstraniti ali jih takoj na njegove stroške izvajalec, ko dobi zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinske službe.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na zahtevo ustrezne službe na stroške proračuna občine.
VI. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
29. člen
Določanje cen
Cene za ravnanje z odpadki se določijo skladno z veljavnimi predpisi in jih potrdi Občinski svet Občine Radeče.
30. člen
Načelo »povzročitelj plača«
Stroške obračuna ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji.
31. člen
Spremembe podatkov
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcu podatke in njihove spremembe v roku 30 dni od nastopa spremembe.
32. člen
Pridobivanje podatkov
Če povzročitelji v roku iz prejšnjega člena tega odloka, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
33. člen
Obveznost plačila
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanjske ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
Povzročitelj mora plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. Če povzročitelj zamudi s plačilom, mu izvajalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
V primeru, da povzročitelj ne poravna vrednosti računa v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan pisno opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti povzročitelja na posledice neplačila. Opomini se praviloma pošiljajo vsake tri mesece.
Če povzročitelj ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 30 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec prične postopek izterjave preko sodišča, o čemer pa mora biti povzročitelj v poslanem opominu že opozorjen.
VII. NADZOR
34. člen
Izvajanje nadzora
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Izvajalec in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojnim službam.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
Kazni za izvajalce
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s četrtim odstavkom 4. člena;
– odlaga odpadke izven določenega odlagališča (28. člen).
Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne očisti odjemnega mesta (drugi odstavek 18. člena);
– ne odstrani odpadkov v 24 urah po končani javni prireditvi (19. člen);
– po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne očisti, razkuži in vzdržuje posod za odpadke (20. člen);
– ne opravi odvoza komunalnih odpadkov takoj po prenehanju ovire ali višje sile (tretji odstavek 22. člena).
Z globo 200 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
36. člen
Kazni za povzročitelje
Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj:
– ravna v nasprotju s 4., 5. in 6. členom;
– ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalca (12. člen);
– ne zbira odpadke v predpisanih posodah (14. člen);
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 15. člena;
– krši prepovedi iz 16. člena tega odloka;
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (četrta alineja 22. člena);
– odlaga odpadke v nasprotju s 23., 24. in 25. členom;
– odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (28. člen);
– izvajalcu ne sporoči podatkov oziroma sprememb v predpisanem roku (31. člen).
Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
37. člen
Kazni za organizatorje javnih prireditev
Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti organiziranja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da se prireditveni prostor v času trajanja prireditve opremi z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (19. člen).
Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Radeče (Uradni list RS, št. 35/01).
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-13/2011
Radeče, dne 30. maja 2011
Župan
Občine Radeče
Matjaž Han l.r.
