Na podlagi 57., 61., 96. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) ter v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Občine Ribnica na podlagi 16. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 58/03) na 4. redni seji 2. 6. 2011 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu R7/4 in S7 Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju veljavnega Dolgoročnega prostorskega plana Občine Ribnica, ter ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka zazidalnega načrta R7/4 in S7 Ribnica, s katerimi se obstoječe, z zazidalnim načrtom predvideno parkirišče in zelene površine spremenijo v stanovanjsko sosesko namenjeno mirnim poslovnim dejavnostim in bivanju.
(2) S spremembami in dopolnitvami se v celoti spreminja in na novo določa raba prostora na območju Zazidalnega načrta R7/4 in S7, kjer je po sedanjem veljavnem odloku predvidena gradnja parkirišča. Z uveljavitvijo tega odloka se iz prvotnega odloka v celoti črtajo vsa določila, vezana na obravnavano območje.
(3) Spremembe in dopolnitve Odloka ZN R7/4 in S7 Ribnica (v nadaljevanju: »OPPN Lepovče«) je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane, pod zaporedno št. projekta OPPN/2010-009. Omenjeni projekt je sestavni del tega odloka.
2. člen
(predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma prostorskega akta)
OPPN Lepovče opredeljuje ureditveno območje ter skladno z veljavnimi prostorskimi akti, razvojnimi potrebami investitorjev in smernicami nosilcev urejanja prostora določa prostorsko izvedbene pogoje za gradnjo predvidenih stavb in predvidenih gradbeno-inženirskih objektov na obravnavanem območju. V tem odloku določeni pogoji za gradnjo stavb in objektov, za ureditev gospodarske javne infrastrukture ter za krajinsko ureditev obravnavanega območja so projektni pogoji, ki jih Občina Ribnica skupaj z nosilci urejanja prostora določenimi v Sklepu o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka ZN R7/4 in S7 Ribnica, predpisuje investitorju pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objekta.
3. člen
(vsebina in oblika prostorskega akta)
(1) OPPN Lepovče opredeljuje mejo in določa funkcijo ureditvenega območja. V svojem tekstualnem in grafičnem delu prostorski akt opredeljuje lego in velikost predvidenih stavb ter določa lego, velikost, potek in zmogljivost gradbeno-inženirskih objektov. OPPN Lepovče določa tudi pogoje za urbanistično, arhitekturno ter krajinsko-arhitekturno oblikovanje stavb, objektov in zunanje ureditve, ter opredeljuje pogoje za komunalno urejanje območja. Prostorski akt določa tudi predvidene ukrepe na področju varstva narave, varstva kulturne dediščine, ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, hkrati pa določa tudi okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri gradnji posameznih objektov predvidenih v prostorskem aktu. Poleg naštetih pogojev in ukrepov, OPPN Lepovče določa obveznosti investitorjev in izvajalcev, dopustne tolerance ter določa nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Prostorski akt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
2.1 Tekstualni del (odlok) sestavljajo naslednja poglavja:
I. Splošne določbe,
II. Ureditveno območje,
III. Funkcija ureditvenega območja in območja urejanja,
IV. Pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje,
V. Pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo,
VI. Okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo načrtovanih posegov v prostor,
VII. Tolerance,
VIII. Obveznosti investitorjev,
IX. Izvajanje začasnih ukrepov,
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti prostorskega akta,
XI. Pogoji za izvedbo projekta,
XII. Prehodne in končne določbe.
2.2 Grafični (kartografski) del vsebuje:
a.) Prikaz ključnih hierarhično višjih prostorskih aktov
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 1-1 |Izsek območja iz veljavnega | 1:5.000|
| |prostorskega plana Občine Ribnica | |
+-----------+--------------------------------------+------------+
b.) Prikaz obravnavanega območja
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 2-1 |Situacija iz veljavnega zazidalnega | M 1:500|
| |načrta | |
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 2-2 |Situacija obstoječega stanja | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 2-3 |Omejitve v prostoru | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 2-4 |Pričakovani vplivi in povezave | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
c.) Predvidene spremembe in dopolnitve prostorskega akta
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-1 |Območja urejanja | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-2 |Predlog sprememb in dopolnitev | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-4 |Zasnova prometne ureditve | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-5 |Zasnova gospodarske javne | M 1:500|
| |infrastrukture (zbirna karta) | |
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-6 |Zasnova zelenih površin | M 1:500|
+-----------+--------------------------------------+------------+
|Risba 3-7 |Zasnova parcelacije in elementi | M 1:500|
| |zakoličbe | |
+-----------+--------------------------------------+------------+
(3) OPPN Lepovče je izdelan v analogni in digitalni obliki. Po en analogni izvod prostorskega akta je izdelan za arhiv, za upravno enoto in za Občino Ribnica. Po en digitalni izvod prostorskega akta pa je izdelan za arhiv, za upravno enoto, za Občino Ribnica in za investitorje.
4. člen
(obvezne priloge, strokovne podlage in druge sestavine prostorskega akta)
(1) Obvezne priloge OPPN Lepovče so:
– Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka zazidalnega načrta S7/4 in S7 Ribnica,
– Obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– Smernice nosilcev urejanja prostora,
– Sklep o začetku javne razgrnitve in javne obravnave,
– Stališča do pripomb javnosti iz javne razgrnitve in javne obravnave,
– Mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka zazidalnega načrta S7/4 in S7 Ribnica.
(2) Obvezne priloge naštete v 1. točki 4. člena tega odloka so združene v enotni dokument oziroma mapo projekta.
(3) Strokovne podlage, na katerih temeljijo načrtovani posegi so v mapi projekta iz 2. točke 4. člena tega odloka priložene kot priloge. Strokovne podlage, ki so sestavni del tega odloka so:
3.1 Strokovna podlaga za arhitekturno oblikovanje objektov (Archi.KA, SP/2010-024),
3.2 Idejni projekt gospodarske javne infrastrukture (Provia, 00/2010).
II. UREDITVENO OBMOČJE
5. člen
(velikost območja)
Ureditveno območje OPPN Lepovče obsega manjše zemljišče med naseljem Lepovče, ki se nahaja vzhodno in severno od območja, med območjem podjetja RIKO, ki se nahaja na zahodu ter obstoječo železnico, ki se nahaja na jugu. Celotno območje obsega 12.015,4 m2 oziroma 1,2 ha. Površina obravnavanega območja je ravna z manjšimi nasutji zemlje na severu območja. Obravnavno območje je nepravilne oblike, skupna površina je razdeljena na več manjših parcel, ki so v celoti v lasti investitorjev projekta. Pretežni del obravnavanega območja pokriva utrjena peščena površina, manjši del zemljišča pa pokriva travnik. Skozi obravnavo območje poteka javna pot (JP 853741), ki je v celoti asfaltirana. Z izjemo dveh manjših nezahtevnih oziroma enostavnih objektov (nadstrešek in uta) na območju ni stavb. V neposredni bližini obravnavanega območja je vsa potrebna gospodarska infrastruktura z izjemo toplovoda.
6. člen
(meja obravnavanega območja)
(1) Topografski opis meje:
Izhodiščno točko meje obravnavanega območja (točko T0) predstavlja skrajna severozahodna točka, kjer je stičišče lokalne ceste LC 352131 (v nadaljevanju: »LC-1«) s severnim robom naselja Lepovče.
+-----------+--------------------------------------------------+
|Smer neba |Opis poteka meje |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SEVER |Od izhodiščne točke poteka meja v dolžini cca 152 |
| |m v smeri proti jugovzhodu po južnem robu naselja |
| |Lepovče. Na stičišču naselja z javno potjo JP |
| |853741 (v nadaljevanju: »JP-2«) se meja usmeri |
| |proti jugu ter prečka prej omenjeno cesto. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|VZHOD |Ko meja prečka cesto, se usmeri proti jugozahodu |
| |in od tod dalje v dolžini cca 183 m poteka po |
| |južnem robu obstoječe ceste JP-2 vse do roba |
| |naselja Lepovče, ki območje omejuje na vzhodni |
| |strani. Na skrajni točki stičišča ceste in naselja|
| |se meja naprej usmeri proti jugozahodu, nato pa |
| |proti jugu, ter nadaljuje svojo pot v dolžini cca |
| |100 m po zahodnem robu naselja vse do južnega |
| |kraka ceste JP-2. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|JUG |Na stičišču z JP-2 se meja usmeri proti |
| |severozahodu in od tu dalje poteka v dolžini cca |
| |51 m po severnem robu omenjene ceste vse do ceste |
| |LC -1. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|ZAHOD |Na stičišču cest LC-1 in JP-2 se meja ponovno |
| |usmeri proti severovzhodu in od stične točke cest |
| |do izhodiščne točke meje obravnavanega območja |
| |poteka v dolžini cca 142 m v celoti po vzhodnem |
| |robu obstoječe ceste LC-1. Meja se na zahodu, v |
| |svoji skrajni severovzhodni točki, poveže z |
| |izhodiščno točko in tako zaokroži obravnavano |
| |območje. |
+-----------+--------------------------------------------------+
(2) Opis meje ureditvenega območja po parcelah:
Izhodiščno točko meje predstavlja točka T0 iz 1. točke 6. člena tega odloka.
+-----------+--------------------------------------------------+
|Smer neba |Opis poteka meje |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SEVER |Od izhodiščne točke poteka meja v smeri proti |
| |jugovzhodu po severnem robu parcel s številko |
| |554/1, 554/2, 554/4, 554/6, 558/6 in 554/8, vse |
| |k.o. Ribnica. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|VZHOD |Do stičišča s cesto JP-2 poteka meja po vzhodnem |
| |robu parcel s številkami 558/6 in 560/2, obe k.o. |
| |Ribnica. Od stika z omenjeno cesto poteka meja v |
| |smeri proti jugozahodu do roba naselja Lepovče v |
| |celoti po južnem robu parcel s številkami 1437/16-|
| |del in 1437/28, obe k.o. Ribnica. Na skrajni točki|
| |stičišča ceste in naselja, kjer se meja najprej |
| |usmeri proti jugozahodu, nato pa še proti jugu, |
| |meja poteka po severnem robu parcele 266/10 |
| |oziroma severnem ter vzhodnem robu parcel s |
| |številkami 266/13 in 266/12. Vse omenjene parcele |
| |so v k.o. Ribnica. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|JUG |Na stičišču z JP-2, kjer se meja usmeri proti |
| |severozahodu, ta poteka po severnem robu parcele |
| |1437/8, k.o. Ribnica. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|ZAHOD |Od stičišča cest LC-1 in JP-2 do izhodiščne točke |
| |poteka meja po skrajnem vzhodnem robu parcel s |
| |številkami 1437/29, 538/3, 1437/28 in 557/2, vse |
| |k.o. Ribnica. |
+-----------+--------------------------------------------------+
(3) Znotraj območja OPPN Lepovče se nahajajo naslednje parcele: 266/6, 266/7, 266/10, 266/11, 266/12, 266/13, 554/1, 554/2, 554/3, 554/4, 554/5, 554/6, 554/7, 554/8, 557/1, 558/1, 558/3, 558/4, 558/5, 560/1, 560/2, 1437/16 in 1437/28, vse k.o. Ribnica.
(4) Zemljišča, ki so v predvidenem prostorskem aktu zunaj obravnavanega območja obsegajo parcele (vse so v k.o. Ribnica), ki so v OPPN Lepovče opredeljene zaradi:
+---------------------------------------+----------------------+
|Predviden poseg |Parcela |
+---------------------------------------+----------------------+
|Rekonstrukcije javne poti JP 853741, |1437/8 |
|ureditev pločnikov ter ureditev | |
|dovoznih priključkov predvidenih | |
|objektov na javno pot | |
+---------------------------------------+----------------------+
|Rekonstrukcije cestišča lokalne ceste |538/3, 557/2, 1437/26 |
|LC 352131 |1437/38 in 1437/30 |
+---------------------------------------+----------------------+
|Priključitve predvidene gospodarske |538/3, 555/2, 557/2, |
|javne infrastrukture načrtovanih |1437/26 |
|objektov na obstoječe komunalne vode |1437/38 in 1437/30 |
+---------------------------------------+----------------------+
|Prestavitve oziroma kabliranja |*418 |
|obstoječega elektroenergetskega voda | |
+---------------------------------------+----------------------+
(5) Poleg naštetih parcel je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Lepovče možno vključiti še dodatne parcele, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: »GJI«) oziroma na podlagi strokovno preverjenih rešitev za GJI izkaže, da je vključitev novih parcel nujna za izvedbo infrastrukture.
(6) V primeru odstopanja parcel, navedenih v odloku z grafičnim prikazom izdelanega geodetskega posnetka območja, velja stanje navedenih parcel v grafičnem prikazu.
III. FUNKCIJA UREDITVENEGA OBMOČJA IN OBMOČJA UREJANJA
7. člen
(obstoječa namenska raba)
V prostorskem planu Občine Ribnica za obdobje 1986–2000 spada območje OPPN Lepovče delno v morfološko enoto R7/I2 namenjeno za industrijske objekte in dejavnost, delno v morfološko enoto R7/S7 namenjeno stanovanjski gradnji. Za obravnavano območje je bil izdelan ZN R7/4 in S7 Ribnica.
8. člen
(načrtovani posegi in določitev območij urejanja)
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se na obravnavanem območju pripravljajo spremembe in dopolnitve dela zazidalnega načrta (v nadaljevanju: »ZN«), saj se določila veljavnega ZN na območju, kjer je bila predvidena gradnja parkirišča po njegovem sprejemu, za obravnavano območje OPPN, ki je predmet tega odloka, niso izvajala. Ker je prejšnji lastnik tega dela zemljišča izgubil interes, je zemljišča znotraj obravnavanega dela ZN prodal. Ker z obstoječim odlokom gradnja individualnih stanovanjskih objektov ni mogoča, je zahodno od naselja Lepovče, kjer je bilo predvideno parkirišče, ostalo večje prazno, neizkoriščeno, nepozidano in neurejeno zemljišče, ki trenutno ne služi nobenemu namenu. Območje dela ZN, kjer je bila predvidena gradnja parkirišč in ureditev zelenih površin, se sicer uporablja kot utrjena peščena površina namenjena začasnem parkiranju. Parkirišče, kot je bilo predvideno po ZN, ni bilo nikoli izvedeno, zato se s spremembami in dopolnitvami odloka ZN spreminjata namen in raba tega dela območja, ki bosta ustrezala trenutnim potrebam in željam lastnikov obravnavanega prostora.
(2) Skladno z izhodišči 1. točke tega člena se s tem odlokom načrtuje nova ureditev z namenom, da se na obravnavanem območju zagotovi ustrezen prostor za širitev obstoječega naselja Lepovče. S predvidenimi spremembami se skladno z veljavnimi prostorskimi akti občine predvidi gradnja manjše poslovno-stanovanjske soseske z vsemi spremljajočimi ureditvami.
(3) Na podlagi načrtovanih posegov, predvidenih ureditev, ter tipologije stavb, se obravnavano območje OPPN Lepovče deli na štiri ureditvena območja, za katera so s tem odlokom predpisani prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo stavb in gradbeno-inženirskih objektov. Posamezna območja urejanja so z oznakami in opisi prikazana v spodnji tabeli.
+------------+-------------------------------------------------+
|Oznaka |Območje urejanja, predvideni posegi ter |
| |pripadajoče dejavnosti |
+------------+-------------------------------------------------+
|IG-S |Poslovno-stanovanjski objekti (mirne poslovne |
| |dejavnosti, bivanje) |
+------------+-------------------------------------------------+
|S1 in S3 |Stanovanjski objekti TIPA 2 (bivanje) |
+------------+-------------------------------------------------+
|S2 |Stanovanjski objekti TIPA 3 (bivanje) |
+------------+-------------------------------------------------+
|Z |Območje cest in koridorjev gospodarske javne |
| |infrastrukture |
+------------+-------------------------------------------------+
(4) Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni glede na obstoječo namensko rabo prostora, prostorske omejitve, strokovna izhodišča glede oblikovanja objektov in gradnje GJI, oziroma glede na urbanistične, arhitekturne ter krajinsko-arhitekturne značilnosti ožjega in širšega območja ter pogoje, ki so jih v postopku izdelave OPPN Lepovče podali pristojni nosilci urejanja prostora.
(5) Prostorsko izvedbeni pogoji se delijo na splošne in podrobne.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
4.1 Splošni pogoji
4.1.1 Splošni pogoji za umeščanje posegov v prostor
9. člen
(izhodišča za umeščanje posegov v prostor)
(1) Osnovna izhodišča za umeščanje posegov na območje OPPN Lepovče so:
1.1 Pretežno raven teren;
1.2 Obstoječa prometna infrastruktura in njeni varovalni pasovi;
1.3 Koridorji obstoječe gospodarske javne infrastrukture in njeni varovalni pasovi;
1.4 Obstoječa morfologija naselja ter značilnosti okoliških objektov;
1.5 Obstoječi tlorisni in višinski gabariti objektov na širšem in ožjem obravnavanem območju;
1.6 Lega območja glede na naselje;
1.7 Obstoječa parcelacija in lastništvo posameznih parcel.
(2) Posamezni posegi se v prostor lahko umeščajo le na posamezna, zanje posebej določena območja urejanja, ki so opredeljena v 3. točki 7. člena tega odloka.
10. člen
(pogoji za umeščanje stavb in gradbeno-inženirskih objektov)
(1) Stavbe oziroma gradbeno-inženirski objekti se lahko umeščajo le na zanje določene parcele, pri čemer je za gradnjo na voljo le zazidljivi del zemljišča parcele. Umestitev objekta znotraj zazidljive parcele je lahko poljubna, kolikor ta upošteva obstoječe gradbene linije že zgrajenih objektov.
(2) Vsak objekt v OPPN Lepovče ima svojo parcelo.
(3) Pri umeščanju stavb oziroma gradbeno-inženirskih objektov na posamezno parcelo se morajo skladno s tem odlokom, ne glede na opredeljeno zazidljivo zemljišče, upoštevati spodaj navedeni odmiki od kapi stavbe.
3.1 Za stavbe:
1. Minimalni odmik od obstoječih in predvidenih lokalnih cest je 6 m,
2. Minimalni odmik od obstoječih in predvidenih dovoznih priključkov je 2 m,
3. Minimalni odmik od sosednje parcele je 4 m,
4. Minimalni odmik od sosednjega zahtevnega, nezahtevnega in manj zahtevnega objekta je 8 m,
5. Minimalni odmik od osi voda gospodarske javne infrastrukture skladen s točko 3.2 tega člena odloka.
3.2 Za gradbeno-inženirske objekte:
1. Minimalni odmik od objektov je 4 m od osi glavnega »D« kanala kanalizacije,
2. Minimalni odmik od objektov je 3 m od osi voda, kadar gre za vodovod in ostale vode kanalizacije,
3. Minimalni odmik od objektov je 6 m od roba telesa, kadar gre za cesto,
4. Minimalni odmik od objektov je 1 m od osi voda, kadar gre za elektriko ali telekomunikacije.
(4) Pri umeščanju oziroma gradnji stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta poseg ne sme presegati s tem odlokom prepisanih faktorjev izrabe za posamezno območje urejanja. Faktorji izrabe so določeni v podrobnih pogojih za gradnjo objektov.
(5) V primeru 3. točke drugega odstavka 10. člena tega odloka je lahko odmik objekta od sosednje parcele tudi manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed in so z umestitvijo objekta v prostor zagotovljeni minimalni pogoji glede požarne varnosti, zdravstveno-tehnični in sanitarni pogoji, ter je zagotovljeno normalno vzdrževanje objekta znotraj njegove parcele.
(6) Objekt se lahko postavi bližje sosednji parceli, kadar zaradi poteka obstoječe gospodarske infrastrukture objekta ni mogoče postaviti v predpisani varovalni pas gospodarske javne infrastrukture. V tem primeru je lahko minimalni odmik objekta od parcele tudi 1 m.
(7) Objekt se lahko bližje cesti oziroma bližje vodom komunalne javne infrastrukture postavlja le ob soglasju pristojnega upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Kolikor soglasja s strani pristojnega nosilca urejanja ni mogoče dobiti, se vod gospodarske javne infrastrukture na stroške investitorja ustrezno prestavi ali pa se pri gradnji objekta upoštevajo določila 6. točke tega člena odloka.
4.1.2 Splošni pogoji za gradnjo stavb in gradbeno-inženirskih objektov
11. člen
(dopustne gradnje)
(1) Na območju OPPN Lepovče so na podlagi tega odloka dopustne gradnje vseh vrst zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ter gradnje gradbeno-inženirskih objektov, če je gradnja stavbe oziroma objekta predvidena skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje graditve objektov in je ta hkrati skladna tudi z določili tega odloka, ki opredeljujejo posamezno območje urejanja.
(2) Na podlagi tega odloka so dopustne nove gradnje, delne in popolne rušitve obstoječih že zgrajenih objektov, ter dozidave, nadzidave, prezidave, rekonstrukcije (prenove), adaptacije ter redna vzdrževalna in investicijska dela na vseh zakonito zgrajenih objektih, pri čemer se lahko dela na stavbah oziroma na gradbeno-inženirskih objektih izvajajo le s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.
(3) Dozidave vseh zakonito zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % bruto tlorisne površine objekta, vendar le v primeru, da je za širitev objekta na voljo dovolj veliko stavbno zemljišče in se s predvideno širitvijo objekta upoštevajo predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov oziroma v kolikor objekt ne preseže maksimalnega prepisanega tlorisnega gabarita.
(4) Nadzidave zakonito zgrajenih objektov se dovolijo do bruto višine 2,5 m oziroma za maksimalno eno etažo objekta (za nestanovanjske objekte), kolikor s tem višina slemena strehe objekta ne preseže maksimalne višine sosednjih objektov. Pri predvidenem nadvišanju objekta za predpisano etažo je lahko znotraj te etaže več medetaž.
(5) Na vseh zakonito zgrajenih objektih so v skladu s tem odlokom dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, pri čemer se lahko namembnost objekta spremeni, kolikor je ta skladna z dopustnimi dejavnostmi, ki so predpisane za posamezno območje urejanja.
12. člen
(dopustne stavbe in gradbeno-inženirski objekti)
(1) Skladno z veljavno zakonodajo so na posameznih območijh urejanja znotraj OPPN Lepovče dopustne gradnje naslednjih stavb:
+---------+-------------------------------------+---------------+
|Šifra |Stavbe |Območje |
| | |urejanja |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|11100 |Enostanovanjske stavbe |IG-S, S1, S2, |
| | |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|11210 |Dvostanovanjske stavbe |IG-S, S1, S2, |
| | |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|11211 |Tri-stanovanjske in/ali |IG-S |
| |večstanovanjske stavbe | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|11212 |Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |IG-S |
| |stanovanji | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|11300 |Stanovanjske stavbe za posebne |IG-S |
| |namene | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12111 |Hotelske in podobne stavbe za |IG-S |
| |kratkotrajno nastanitev | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12112 |Gostilne, restavracije in točilnice |IG-S |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12120 |Druge gostinske stavbe za |IG-S |
| |kratkotrajno namestitev | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12201 |Stavbe javne uprave |IG-S |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12202 |Stavbe bank, pošt in zavarovalnic |IG-S |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12203 |Druge upravne in pisarniške stavbe |IG-S |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12301 |Trgovske stavbe |IG-S |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12304 |Druge stavbe za storitvene |IG-S |
| |dejavnosti | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12420 |Nadzemne in podzemne garažne stavbe |IG-S, S1, S2, |
| | |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|12730 |Kulturni spomeniki |IG-S, S1, S2, |
| | |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
(2) Skladno z veljavno zakonodajo so na posameznih območjih znotraj OPPN Lepovče dopustne gradnje naslednjih gradbeno-inženirskih objektov:
+---------+-------------------------------------+---------------+
|Šifra |Gradbeno-inženirski objekti |Območje |
| | |urejanja |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|21120 |Lokalne ceste, javne poti ter |IG-S, S1, S2, |
| |nekategorizirane in gozdne ceste |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22122 |Objekti za črpanje, filtriranje in |IG-S, S1, S2, |
| |zajem vode |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22130 |Prenosna komunikacijska omrežja |Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22140 |Prenosni elektroenergetski vodi |Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22210 |Distribucijski plinovodi |Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22221 |Distribucijski cevovodi za pitno in |Z |
| |tehnološko vodo | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22222 |Distribucijski cevovodi za toplo |Z |
| |vodo, paro in stisnjen zrak | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22223 |Vodnih stolpi, vodnjaki in hidranti |IG-S, S1, S2, |
| | |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22231 |Cevovodi za odpadno, fekalno in |Z |
| |meteorno vodo | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22232 |Čistilne naprave |IG-S, S1, S2, |
| | |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|22240 |Distribucijski elektroenergetski |Z |
| |vodi in telekomunikacijska omrežja | |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|23020 |Energetski objekti |IG-S, S1, S2, |
| | |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|24110 |Športna igrišča |IG-S, S1, S2, |
| | |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|24122 |Drugi gradbeno-inženirski objekti za |IG-S, S1, S2, |
| |šport, rekreacijo in prosti čas |S3 |
+---------+-------------------------------------+---------------+
|24202 |Objekti za varstvo pred škodljivim |IG-S, S1, S2, |
| |delovanjem voda |S3, Z |
+---------+-------------------------------------+---------------+
(3) Na območju OPPN Lepovče je dopustna gradnja stavb in gradbeno-inženirskih objektov, ter vseh vrst objektov v javnem in zasebnem interesu, če je gradnja stavbe oziroma objekta predvidena skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje graditve objektov in je predvidena gradnja skladna tudi z določili tega odloka, ki opredeljujejo posamezno ureditveno območje.
13. člen
(dopustni enostavni objekti)
(1) Skladno z uredbo o vrstah objektov, glede na zahtevnost veljavno na dan uveljavite tega odloka, je s tem odlokom dopustna gradnja naslednjih spodaj naštetih enostavnih objektov. Gradnja objektov, ki glede na uredbo spodaj niso našteti, ni dovoljena.
1.1 Enostavni objekti za lastne potrebe:
– Nadstrešek;
– Rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt;
– Zbiralnik za kapnico;
– Utrjena dvorišča do 300 m2
1.2 Pomožni enostavni infrastrukturni objekti:
– Objekt za odvodnjavanje ceste, (odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža …);
– Objekt javne razsvetljave;
– Varovalna ali protihrupna ograja z maksimalno višino 2,2 m;
– Nizkonapetostno energetsko omrežje ter ločilno in krmilno mesto elektroenergetskega omrežja;
– Relejne hišice;
– Elektroenergetski, plinski, vročevodni, vodovodni in kanalizacijski priključni na GJI;
– Cestni priključki do maksimalne dolžine 3 m;
– Montažne greznice z maksimalnim volumnom 50 m3;
– Zbiralnica ločenih frakcij do maksimalne površine 100 m2.
1.3 Enostavni vadbeni objekti:
1 Kolesarska steza in sprehajalna pot do maksimalne širine 1,2 m;
2 Športna igrišča in površine za oddih na prostem.
1.4 Spominska obeležja.
1.5 Urbana oprema.
(2) Gradnja enostavnih objektov je dovoljenja le v primeru, kadar pozidanost parcele oziroma površina vseh objektov na parceli, vključno z vsemi manj zahtevnimi in nezahtevnimi objekti, ne preseže predpisanega faktorja izrabe.
(3) Posamezne vrste enostavnih objektov so dopustne le v posameznih in s tem odlokom določenih območjih urejanja. Enostavni objekti se lahko znotraj opredeljenega območja urejanja gradijo le pod pogojem, da so znotraj tega območja predpisani, če izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje, ki objekt uvrščajo med enostavne objekte, ter če so predvideni objekti skladni s predpisanimi zahtevami za njihovo postavitev.
14. člen
(dopustne dejavnosti)
(1) Skladno s tem odlokom so na območju predvidnega OPPN dopustne vse spodaj navedene dejavnosti:
+----------+---------------------------------------------------+
|Šifra |Dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|D |Oskrba za električno energijo, plinom in paro |
+----------+---------------------------------------------------+
|35.119 |Druga proizvodnja električne energije |
+----------+---------------------------------------------------+
|35.120 |Prenos električne energije |
+----------+---------------------------------------------------+
|35.130 |Distribucija električne energije |
+----------+---------------------------------------------------+
|35.140 |Trgovanje z električno energijo |
+----------+---------------------------------------------------+
|G |Trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih |
| |vozil |
+----------+---------------------------------------------------+
|45.000 |Vse dejavnosti vezane na trgovino z motornimi |
| |vozili in popravila motornih vozil |
+----------+---------------------------------------------------+
|46.000 |Vse dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino |
| |na debelo |
+----------+---------------------------------------------------+
|47.000 |Vse dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino |
| |na drobno |
+----------+---------------------------------------------------+
|H |Promet in skladiščenje |
+----------+---------------------------------------------------+
|49.310 |Mestni in primestni kopenski potniški promet |
+----------+---------------------------------------------------+
|53.100 |Izvajanje univerzalne poštne storitve |
+----------+---------------------------------------------------+
|53.200 |Druga poštna in kurirska dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|I |Gostinstvo |
+----------+---------------------------------------------------+
|56.000 |Vse dejavnosti vezane na strežbo jedi in pijač |
+----------+---------------------------------------------------+
|J |Informacijske in komunikacijske dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|60.000 |Vse dejavnosti vezane na radijsko in televizijsko |
| |dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|61.000 |Vse dejavnosti vezane na telekomunikacijsko |
| |dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|62.000 |Vse dejavnosti vezane na računalniško programiranje|
| |in svetovanje |
+----------+---------------------------------------------------+
|63.000 |Vse dejavnosti vezane na druge informacijske |
| |dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|K |Finančne in zavarovalniške dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|64.000 |Vse dejavnosti finančnih storitev |
+----------+---------------------------------------------------+
|65.000 |Vse dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in |
| |pokojninskih skladov |
+----------+---------------------------------------------------+
|66.000 |Vse pomožne dejavnosti za finančne in |
| |zavarovalniške storitve |
+----------+---------------------------------------------------+
|L |Poslovanje z nepremičninami |
+----------+---------------------------------------------------+
|68.000 |Vse dejavnosti vezane na poslovanje z |
| |nepremičninami |
+----------+---------------------------------------------------+
|M |Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|69.000 |Vse dejavnosti vezane na pravne in računovodske |
| |storitve |
+----------+---------------------------------------------------+
|70.000 |Vse dejavnosti vezane na dejavnost uprav podjetij |
| |ter na podjetniško in poslovno svetovanje |
+----------+---------------------------------------------------+
|71.000 |Vse dejavnosti vezane na arhitekturno in tehnično |
| |projektiranje |
+----------+---------------------------------------------------+
|72.000 |Vse dejavnosti vezane na znanstveno raziskovalno in|
| |razvojno dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|73.000 |Vse dejavnosti vezane na oglaševanje in raziskavo |
| |trga |
+----------+---------------------------------------------------+
|74.000 |Vse dejavnosti vezane na druge strokovne in |
| |tehnične dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|75.000 |Veterinarstvo |
+----------+---------------------------------------------------+
|N |Druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|77.000 |Vse dejavnosti vezane na dajanje v najem in zakup |
+----------+---------------------------------------------------+
|78.000 |Vse zaposlovalne dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|79.000 |Vse dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev |
| |potovanj in s potovanji povezane dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|80.000 |Vse dejavnosti vezane na varovanje in poizvedovanje|
+----------+---------------------------------------------------+
|82.000 |Vse pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene |
| |dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|P |Izobraževanje |
+----------+---------------------------------------------------+
|85.100 |Predšolska vzgoja |
+----------+---------------------------------------------------+
|85.500 |Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in |
| |usposabljanje |
+----------+---------------------------------------------------+
|85.530 |Dejavnost vozniških šol |
+----------+---------------------------------------------------+
|85.600 |Pomožne dejavnosti za izobraževanje |
+----------+---------------------------------------------------+
|Q |Zdravstvo in socialno varstvo |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.210 |Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.220 |Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena |
| |dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.230 |Zobozdravstvena dejavnost |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.240 |Druge dejavnosti za zdravje |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.901 |Alternativne oblike zdravljenja |
+----------+---------------------------------------------------+
|86.909 |Druge zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|87.000 |Vse dejavnosti vezane na socialno varnost z |
| |nastanitvijo |
+----------+---------------------------------------------------+
|88.000 |Vse dejavnosti vezane na socialno varnost brez |
| |nastanitve |
+----------+---------------------------------------------------+
|R |Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|91.000 |Vse dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev ter vse |
| |druge kulturne dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|93.130 |Obratovanje fitnes objektov |
+----------+---------------------------------------------------+
|93.190 |Druge športne dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|93.299 |Druge dejavnosti za prosti čas |
+----------+---------------------------------------------------+
|S |Druge dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
|94.000 |Vse dejavnosti vezane na dejavnosti članskih |
| |organizacij |
+----------+---------------------------------------------------+
|95.000 |Vse dejavnosti vezane na popravila računalnikov in |
| |izdelkov za široko rabo |
+----------+---------------------------------------------------+
|96.000 |Vse druge storitvene dejavnosti |
+----------+---------------------------------------------------+
(2) Z izjemo dejavnosti pod šifro D, H, P – 85.100 in Q na območjih urejanja S1, S2 in S3 niso dopustne nobene druge dejavnosti.
4.1.3 Splošni pogoji glede lege, velikosti in oblike objektov
15. člen
(splošni pogoji za gradnjo stavb)
(1) Pri gradnji stavb se upoštevajo v tem odloku določeni tlorisni in višinski gabariti, ter predpisani odmiki od sosednjih parcel, obstoječih objektov, cest in koridorjev gospodarske javne infrastrukture.
(2) Oblikovanje stavbe se prilagodi arhitekturnim značilnostim naselja, pri čemer se mora pri oblikovanju objekta upoštevati naslednje pogoje:
2.1 Gabariti stavbe morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji, enostavno in preprosto členjeni;
2.2 Členitev fasade je možna le do maksimalnih predpisanih gabaritov;
2.3 Maksimalni višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita najvišje stavbe v neposredni okolici;
2.4 Dovoljena je klasična ali montažna gradnja;
2.5 Strešna konstrukcija stavbe se prilagodi funkciji stavbe ter arhitekturnim značilnostim objektov v okolici;
2.6 Fasada naj bo sodobno oblikovana z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;
2.7 Za izdelavo fasade so dovoljeni: beton, omet, les, steklo in sodobni obložni materiali;
2.8 Fasada naj bo v barvni lestvici nevtralnih (naravnih) barv;
2.9 Uporaba materialov mora biti poenotena tako pri objektih znotraj parcele kot tudi med objekti v ožji okolici.
(3) Pri izdelavi PGD in PZI projektne dokumentacije in dokončnem oblikovanju stavbe se upoštevajo izhodišča iz Strokovne podlage za arhitekturno oblikovanje objektov iz 3. točke 4. člena tega odloka.
16. člen
(splošni pogoji za umeščanje gradbeno-inženirskih objektov)
(1) Pri umeščanju gradbeno-inženirskih objektov se upošteva s tem odlokom predpisana lega predvidenega posega, s tem odlokom predpisani odmiki od sosednjih parcel, ter od obstoječih objektov in ustrezni odmiki od ostale GJI.
(2) Pri umeščanju GJI v prostor je treba upoštevati naslednje pogoje:
2.1 Umeščanje GJI naj bo čim bolj racionalno;
2.2 GJI naj bo v prostor umeščena tako, da bo omogočeno njeno nemoteno vzdrževanje;
2.3 GJI naj bo v prostor umeščena tako, da se bodo lahko nanjo priključevali vsi potencialni uporabniki.
17. člen
(splošni pogoji za zunanjo ureditev)
(1) Pri umeščanju manipulacijskih površin (dovozni priključki, dvorišča in parkirne površine) ter pri ureditvi zunanjih zelenih površin upoštevajo v tem odloku določeni odmiki od sosednjih parcel in objektov, ter normativi, standardi in pravilniki, ki veljajo za krajinske in prometne površine.
(2) Pri urejanju manipulativnih površin je treba upoštevati naslednje pogoje:
2.1 Za normalno delovanje stavbe mora lastnik parcele zagotoviti ustrezno velike manipulativne površine;
2.2 Dostop do manipulativnih površin se ureja preko javne poti in lokalne ceste;
2.3 Uvoz na parcelo mora biti urejen tako, da z uvozom na parcelo ni moten ostali promet;
2.4 Ob stanovanjski hiši je treba zagotoviti vsaj 2 PM;
2.5 Ob poslovno-stanovanjskih objektih je treba zagotoviti predpisano število PM glede na dejavnost;
2.6 Ob poslovno-stanovanjskih objektih je treba zagotoviti tudi ustrezno število PM za invalide;
2.7 Do posamezne stavbe mora biti zagotovljen interventni dostop;
2.8 Manipulacijske površine naj bodo utrjene, meteorna voda pa naj bo speljana v ponikovalnico;
2.9 Pri urejanju so dovoljeni asfalt, ter travni in betonski tlakovci.
(3) Funkcionalno zelenje (FZE) mora zavzemati za enostanovanjske, dvostanovanjske oziroma tri-stanovanjske stavbe vsaj 40 %, za večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe s posebnim pomenom, ter gostinske objekte z nastanitvijo vsaj 30 %, za ostale, nestanovanjske stavbe, pa vsaj 20 % celotne površine parcele, na kateri stoji sama stavba. Pri izračunu se upošteva seštevek bruto tlorisnih površin vseh zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb na parceli po SIST ISO 9836.
(4) Pri urejanju zelenih površin je treba upoštevati naslednje splošne pogoje:
4.1 Vse proste zelene površine morajo biti ustrezno zasajene;
4.2 Ob ulicah, cestah ter večjih parkiriščih je nujna zasaditev drevoredov;
4.3 Krajinska ureditev naj sledi splošnim značilnostim naselja;
4.4 V izboru rastlin naj bodo vrste, ki dobro prenašajo ekstremne razmere – suša, sol, onesnažen zrak;
4.5 Zasaditev naj se prilagodi avtohtonemu rastju v širši okolici.
(5) Pri izdelavi PGD in PZI projektne dokumentacije je za ureditev prostih zelenih površin v javni rabi obvezna izdelava krajinskega načrta, s katerim se določi končna ureditev manipulativnih površin, ter zasaditev obravnavanega območja. Izdelava krajinskega načrta je nujna tudi za ureditev okolice stavb, ki so v delni javni rabi.
18. člen
(drugi splošni pogoji)
(1) Kolikor s tem odlokom ni opredeljeno drugače, se morajo vse zgrajene stavbe priključevati na načrtovano GJI, skladno z usmeritvami iz idejnega projekta infrastrukturnega omrežja iz 3. točke 4. člena tega odloka
(2) Za načrtovano omrežje GJI se v nadaljevanju pripravi PGD in PZI projektna dokumentacija.
(3) Usklajenost PGD in PZI projektne dokumentacije z določili OPPN Lepovče potrdita pristojna občinska služba za urbanizem, okolje in prostor ter pristojna upravna enota.
4.1.4 Pogoji za parcelacijo
19. člen
(združevanje in delitev parcel)
(1) Skladno s tem odlokom se lahko za potrebe gradnje stavb oziroma gradbeno-inženirskih objektov združuje neomejeno število manjših parcel.Združitev parcel ne pomeni, da se lahko s tem hkrati poveča tudi maksimalni predpisani gabarit objekta.
(2) Združujejo se lahko le parcele istega lastnika.
(3) Določila 2. točke tega člena odloka ne veljajo v primeru, ko gre za oblikovanje skupnih koridorjev gospodarske javne infrastrukture, ki niso opredeljeni kot javno dobro in je treba zaradi poteka predvidenih koridorjev za njihovo vzdrževanje predvideti služnosti.
(4) Delitev posameznih nezazidanih oziroma obstoječih zazidanih parcel stavbnih zemljišč ter drugih parcel, ki niso opredeljene kot stavbna zemljišča je dovoljena le v primeru, če z delitvijo nastale nove parcele, skladno z določili tega odloka, ustrezajo pogojem za gradnjo novih objektov. Pri določanju novih parcel za stavbe oziroma za gradbeno-inženirske objekte ni dopustno deliti tistih stavbnih zemljišč, ki ne izpolnjujejo kriterijev za samostojno parcelo oziroma na katerih ni možna gradnja objektov po določilih tega odloka
(5) Ne glede na zgoraj navedena določila glede združevanja in delitve parcel je v skladu z zahtevami za gradnjo javnih infrastrukturnih objektov po tem odloku dopustna vsaka delitev parcel za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture v javnem interesu.
4.2 Podrobni pogoji za gradnjo objektov
4.1.1 Gradnja objektov
20. člen
(pogoji za gradnjo na območju urejanja IG-S)
(1) Dopustne dejavnosti:
Dejavnosti skladne s 14. členom tega odloka.
(2) Dopustne gradnje:
Dopustne gradnje skladne z 11. členom tega odloka.
(4) Dopustni objekti:
4.1. Stavbe
Skladne s 1. točko 12. člena tega odloka.
4.2. Gradbeno-inženirski objekti
Skladni z 2. točko 12. člena tega odloka.
4.3. Enostavni objekti
V primeru objektov, ki nimajo značaja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe (gradnje poslovno-stanovanjskih objektov, tri- oziroma več stanovanjskih objektov oziroma ostalih objektov), gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe ni dovoljenja. V primeru gradnje enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb je dopustna gradnja vseh enostavnih objektov, določenih v 13. točki tega odloka.
(5) Pogoji glede velikosti in oblikovanja stavb:
5.1. Tlorisni gabariti
Dopustni maksimalni tlorisni gabarit objekta je 12x19 m. Tloris stavbe mora biti podolgovat in v razmerju 1:1.2 do 1:2.0, pri čemer mora biti daljša stranica stavbe vzporedna z obstoječo lokalno cesto LC-1. Gradbene linije objektov morajo biti medsebojno usklajene in umaknjene izven varovalnega pasu javne poti, lokalne ceste in koridorja GJI.
5.2. Etažnost in višinski gabariti
Na obravnavanem območju je dopustna gradnja stavb z naslednjimi gabariti: K+P+1+M, P+1+M, K+P+1+IP, P+1+IP, pri čemer mora biti višina novih objektov prilagojena gabaritom sosednjih objektov. Višinski gabarit posameznih objektov ne sme presegati maksimalnega višinskega gabarita, ki je za omenjeno območje OPPN Lepovče (meja območja) 12 m.
5.3. Streha
Strehe stavb objektov so lahko simetrično ali nesimetrično dvokapne s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko z ali brez čopa. Naklon strehe je dovoljen v razponu upoštevanja pripadajočega naklona naselja oziroma dela naselja, v katerem se obravnavano območje nahaja, pri čemer je lahko naklon strehe na predvidenem objektu v razponu od 25° do 45°. Ravne, 3, 4 ali več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe, ki nimajo značaja dvokapne strehe, niso dopustne. Strešna kritina naj bo prilagojena kritinam streh, ki prevladujejo v naselju. Zaradi sodobnih materialov naj se prilagaja predvsem tekstura in barva kritine. Trikotne, okrogle, kvadratne ali drugače oblikovane okenske odprtine ali drugi podobni strešni elementi kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe prav tako niso dopustne. Strešna okna, sončni kolektorji in fotonapestostni paneli na strehah stavb so dovoljeni, kolikor ti ne kazijo podobe objekta.
5.4. Fasade, barve in materiali
Fasade naj bodo enostavno členjene s pravokotnimi rastri. Trikotni, polkrožni in drugače oblikovani izzidki niso dopustni. Pri gradnji objekta imajo prednost avtohtoni materiali, ter lokalnemu okolju prilagojene barve. Pri oblikovanju fasade naj se uporabljajo predvsem omet, kamen, kovina, steklo, ter les oziroma sodobni obložni materiali, ki imitirajo omenjene materiale. Barve ometa naj bodo v nevtralnih (zemeljskih) odtenkih, kot so umazano bela, svetlo siva, nežno rumeno-bela, svetlo rjava, oker, drap, nežno siva, šampanjec rumena ter nežno rdeča (barva terra rose). Materiali in barve na objektu naj bodo medsebojno usklajene.
(6) Pogoji glede oblikovanja enostavnih objektov za lastne potrebe:
Kolikor gre za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in je s tem gradnja enostavnih objektov za lastno potrebo dovoljena, se le-ti gradijo skladno z določili za območja urejanja S1, S2 in S3.
(7) Pogoji glede postavitve in oblikovanja ograj:
7.1 Ograje med posameznimi parcelami se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata s postavitvijo ograje soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0,5 m. V primeru odmika ograje od roba parcele mora lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.
7.2 Če je sosednje zemljišče javna pot je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od javne poti po odloku Občine Ribnica 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih poteh je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest, ter predvidenih ureditev. Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti ustrezen prostor, na katerem se lahko vozilo varno ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
7.3 Ograje znotraj naselja so lahko lesene ali kovinske. Izjemoma se lahko uporabljajo tudi plastične ograje, v kolikor se te skladajo s celostno podobo objekta. Izjemoma so dopustne tudi ograje z nizkim parapetom na katerega se lahko pričvrsti ograja. Maksimalna višina parapeta je 50 cm. Zidane ali betonske ograje niso dopustne. Prav tako niso dopustni suhozidi. Dovoljena je omejitev parcel z naravnimi ali striženimi živimi mejami. Pri zasaditvi žive meje naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste oziroma rastline, ki so v obravnavanem prostoru tradicionalno prisotne za omejevanje parcel. Maksimalna dopustna višina ograje ali strižene žive meje je 1,8 m. Barva ograje mora biti usklajena z barvo fasade objekta, ter barvo ostalih ograj znotraj naselja.
(8) Dopustni faktor izrabe:
Maksimalni dopustni faktor zazidanosti (FZ) je 0.4, maksimalni dopustni faktor izrabe (FI) pa 1.6.
(9) Ostali pogoji za gradnjo stavb:
Pri gradnji stavb je treba upoštevati določila 18. člena tega odloka. Stavbe naj bodo zgrajene po sodobnih standardih in z upoštevanjem sodobnih meril energetske učinkovitosti objektov. Gradnja stavb naj bo okolju prijazna. Kolikor je mogoče se naj 40 % porabe energije zagotovi iz lastnih virov. Z zbiranjem padavinske vode in ločenim vodovodnim sistemom (za pitno vodo, vodo za zalivanje in straniščne kotličke), naj se zmanjša tudi poraba vode iz javnega omrežja.
Na območju IG-S je z združevanjem parcel izjemoma dopustno tudi povečevanje maksimalnega gabarita objekta. V primeru združitve vseh parcel v eno se lahko obstoječi objekti povežejo v enoten objekt, katerega maksimalni tlorisni gabarit je lahko 12x50 m. V primeru združitve dveh parcel se lahko oblikujeta dva objekta z maksimalnim tlorisnim gabaritom 12x26 m. Ostali parametri oziroma določila za gradnjo stavb ostanejo s povečanjem tlorisnih gabaritov nespremenjeni.
21. člen
(pogoji za gradnjo na območju urejanja S1, S2 in S3)
(1) Dopustne dejavnosti:
Dejavnosti skladne s 14. členom tega odloka.
(2) Dopustne gradnje:
Dopustne gradnje skladne z 11. členom tega odloka.
(4) Dopustni objekti:
4.1. Stavbe
Skladne s 1. točko 12. člena tega odloka.
4.2. Gradbeno-inženirski objekti
Skladni z 2. točko 12. člena tega odloka.
4.3. Enostavni objekti
Dopustna gradnja vseh enostavnih objektov določenih v 13. točki tega odloka.
(5) Pogoji glede velikosti in oblikovanja stavb:
5.1. Tlorisni gabariti
Dopustni maksimalni tlorisni gabariti morajo biti skladni z določenim tipom stavbe. Za tip stavbe 1 je predpisani maksimalni tlorisni gabarit 10x12 m, za tip stavbe 2 pa 9x10 m. Tloris stavbe mora biti podolgovat in v razmerju 1:1.2 do 1:2.0, pri čemer mora biti daljša stranica stavbe približno pravokotna glede na obstoječo javno pot JP-2. Gradbene linije objektov morajo biti medsebojno usklajene in umaknjene izven varovalnega pasu javne poti in koridorja GJI. Gradbena linija objektov vzdolž javne poti je v dolžini 7,5 m od javne poti, pri čemer predstavlja izhodišče za postavitev stavbe v gradbeno linijo tisti vogal objekta, ki omogoča postavitev celotne stavbe izven prepisane gradbene linije. Za ostale objekte predstavlja gradbeno linijo črta, ki je od dovoznega priključka odmaknjena za 6,0 m. Objekti so medsebojno usklajeni, ko so ti v prostor umeščeni v določenem ritmu, pri čemer morajo biti daljše stranice objektov med seboj vzporedne.
5.2. Etažnost in višinski gabariti
Na obravnavanem območju je dopustna gradnja stavb z naslednjimi gabariti: K+P+M, P+M, K+P+IP, P+IP s prilagoditvijo višine novih objektov gabaritom sosednjih objektov. Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo presegati maksimalnega višinskega gabarita, ki je znotraj območja OPPN 9 m.
5.3. Streha
Strehe stavb objektov so lahko simetrično ali nesimetrično dvokapne s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko z ali brez čopa. Naklon strehe je dovoljen v razponu upoštevanja pripadajočega naklona naselja oziroma dela naselja, v katerem se obravnavano območje nahaja, pri čemer je lahko naklon strehe na predvidenem objektu v razponu od 25° do 45°. Ravne, 3, 4 ali več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe, ki nimajo značaja dvokapne strehe, niso dopustne. Strešna kritina naj bo prilagojena kritinam streh, ki prevladujejo v naselju. Zaradi sodobnih materialov naj se prilagajata predvsem tekstura in barva kritine. Trikotne, okrogle, kvadratne ali drugače oblikovane okenske odprtine ali drugi podobni strešni elementi, kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe, prav tako niso dopustne. Strešna okna, sončni kolektorji in fotonapestostni paneli na strehah stavb so dovoljeni, kolikor le-ti ne kvarijo podobe objekta.
5.4. Fasade, barve in materiali
Fasade naj bodo enostavno členjene s pravokotnimi rastri. Trikotni, polkrožni in drugače oblikovani izzidki niso dopustni. Pri gradnji objekta imajo prednost avtohtoni materiali ter lokalnemu okolju prilagojene barve. Pri oblikovanju fasade naj se uporabljajo predvsem omet, kamen, kovina, steklo in les oziroma sodobni obložni materiali, ki imitirajo omenjene materiale. Barve ometa naj bodo v nevtralnih (zemeljskih) odtenkih, kot so umazano bela, svetlo siva, nežno rumeno-bela, svetlo rjava, oker, drap, nežno siva, šampanjec rumena ter nežno rdeča (barva terra rose). Materiali in barve na objektu naj bodo medsebojno usklajene.
(6) Pogoji glede oblikovanja enostavnih objektov za lastne potrebe:
Gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe je dovoljena, kolikor so pri gradnji objekta upoštevani spodaj navedeni prostorsko izvedbeni pogoji.
Vrtnih ut, vrtnih lop za orodje, drvarnic ter podobnih objektov, ki se glede na velikost in vrsto gradnje uvrščajo med nezahtevne objete ter gradnja nadstreškov kot enostavnih objektov je dovoljena, kolikor ima lastnik pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt, če taka gradnja ni v nasprotju s prostorskimi akti Občine in če so upoštevani vsi zakonsko določeni pogoji, ter zahteve za gradnjo takega objekta, ter seštevek vseh zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na parceli ne preseže predpisanih faktorjev zazidljivosti. Enostavni objekti naj imajo preprost podolgovat tloris. Zlasti nadstreški za avtomobile naj bodo izvedeni v odprti izvedbi brez sten in zgolj s stropno konstrukcijo, ki je hkrati tudi streha objekta. V primeru, ko je zapiranje nujno, naj bodo odprte površine na objektu zastopane vsaj v razmerju 30:70, v celoti pa naj bo odprta vsaj ena od štirih stranic objekta. Enostavni objekti za lastne potrebe naj bodo leseni. Betonski oziroma kovinski so lahko le nosilni elementi (stebri, prečniki, lege). Streha naj bo ravna ali enokapna z naklonom od 5° do 10°. Sleme strehe naj poteka vzporedno z javnimi potmi in dovoznimi priključki. Strešna kritina naj bo prilagojena kritinam streh objektov znotraj parcele. Zaželene so zelene strehe. Pri gradnji nadstreškov naj se upoštevajo oblikovalska izhodišča iz Strokovne podlage za arhitekturno oblikovanje objektov. Enaka oblikovalska izhodišča veljajo tudi za gradnjo nadstreškov, ki po veljavni zakonodaji ne spadajo med enostavne objekte.
22. člen
(pogoji za gradnjo na območju urejanja Z)
(1) Dopustne dejavnosti:
Dejavnosti skladne s 14. členom tega odloka.
(2) Dopustne gradnje:
Dopustne gradnje skladne z 11. členom tega odloka.
(4) Dopustni objekti:
4.1. Stavbe
Niso dovoljene.
4.2. Gradbeno-inženirski objekti
Skladni z 2. točko 12. člena tega odloka.
4.3. Enostavni objekti
Niso dovoljeni.
(5) Pogoji glede umestitve in kapacitet objektov:
5.1. Umestitev
5.2. Dopustne kapacitete
Minimalne predpisane kapacitete so določene z idejnim projektom.
(6) Ostali pogoji za gradnjo gradbeno-inženirskih objektov
Ostale pogoje določajo posamezni upravitelji omrežij.
23. člen
(pogoji za določitev parcel in zazidljivega zemljišča)
(1) Zazidljivo zemljišče se določi na obstoječih parcelah, pri čemer se kot zazidljivo zemljišče smatra celotna površina parcele s 4 m odmikom od parcelne meje sosednjih zemljišč.
(2) Spremembe obstoječe parcelacije se predvidijo na stikih obstoječih zemljišč z javnimi potmi, ter na delu, kjer se predvidi nova dovozna cesta. Parcelacija se v tem delu določi skladno z določili 19. in 20. člena tega odloka.
(3) Dostop na posamezne parcele se uredi direktno iz cestnega omrežja.
(4) Na območju OPPN Lepovče je oblikovanih 15 novih parcel namenjenih gradnji poslovno-stanovanjskih oziroma stanovanjskih stavb. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo parcel je sestavni del OPPN Lepovče.
(5) Maksimalni predpisani gabarit zazidljivega zemljišča se ne sme in ne more spreminjati. Na željo investitorjev je lahko zazidljivo zemljišče tudi manjše. Znotraj zazidljivega zemljišča se lahko objekti ob upoštevanju predpisanih odmikov in gradbenih linij poljubno umeščajo. Zunaj zazidljivega zemljišča se lahko postavljajo le nezahtevni in enostavni objekti, ograje, elementi zunanje ureditve ter zasaditev, pri čemer morajo vse omenjene ureditve upoštevati določila glede minimalnih odmikov.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošni pogoji priključevanja)
(1) Z urejanjem območja se morajo vsi predvideni objekti priključevati na načrtovano GJI. O načinu in poteku izgradnje GJI se s pogodbo o opremljanju dogovorijo investitorji in pripravljavec prostorskega akta.
(2) Gradnja načrtovane GJI se izvaja po veljavnih predpisih in standardih ter na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja ter ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam.
(3) Predvideno sekundarno razvodno omrežje GJI mora biti medsebojno usklajeno z obstoječim primarnim omrežjem GJI ter, kolikor je to mogoče, izvedeno pod in ob obstoječimi in predvidenimi javnimi in drugimi potmi.
(4) Območje se z električno energijo oskrbuje preko obstoječe transformatorske postaje v naselju Lepovče. Priključitev objekta na električno omrežje se izvaja v kablirani podzemni varianti. Površine, pod katerimi se nahajajo vodi elektrike, so lahko asfaltirane, tlakovane oziroma zatravljene in zasajene z rastlinami.
(5) Fekalna in meteorna kanalizacija se izvajata v ločenih sistemih, pri čemer se predvideni vodi kanalizacije priključujejo bodisi na obstoječe omrežje bodisi na načrtovano omrežje, za katerega ima Občina Ribnica že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
(6) Oskrba z vodo se zagotavlja preko obstoječega vodovodnega omrežja.
(7) Ogrevanje se zagotavlja preko lastnih virov ogrevanja, saj toplovodnega oziroma daljinskega sistema ogrevanja na ožjem oziroma širšem obravnavanem območju ni. Pri izbiri vira ogrevanja naj se uporabljajo okoljsko bolj sprejemljivi načini ogrevanja.
(8) Z urejanjem obravnavanega območja se načrtujejo dovozi, prometne in parkirne površine, oskrba s pitno, sanitarno in požarno vodo, odvajanje meteorne in fekalne odpadne vode, ogrevanje, elektrika, javna razsvetljava ter telekomunikacije. Kolikor z zakonom, pravilniki in odloki posameznih upravljavcev GJI minimalne zahteve za potek GJI niso določene, se morajo pri gradnji naštete GJI upoštevati spodaj naštete minimalne zahteve.
8.1 Minimalni medsebojni odmiki (v metrih):
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|GJI |ELEKTRIKA|VODOVOD|FEKALNA| METEORNA|TOPLOVOD|PTT/CATV|
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|ELEKTRIKA| 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|VODOVOD | 0,5 | 0 | 0,75 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|FEKALNA | 0,5 | 0,75 | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|METEORNA | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 | 0,5 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|TOPLOVOD | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|PTT/CATV | 0,25 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
8.2 Minimalni odmik od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih).
+-------------------------------+---------------+---------------+
|GJI | ODMIK | GLOBINA |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|ELEKTRIKA | 0,5 | 0,5 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|VODOVOD | 0,5 | 1,0 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|FEKALNA KANALIZACIJA | 0,5 | 1,0 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|METEORNA KANALIZACIJA | 0,5 | 1,0 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|TOPLOVOD | 0,5 | 0,5 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
|PTT/CATV | ob objektu | 0,5 |
+-------------------------------+---------------+---------------+
8.3 Upoštevanje križanja vodov.
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|GJI |ELEKTRIKA|VODOVOD|FEKALNA| METEORNA|TOPLOVOD|PTT/CATV|
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|ELEKTRIKA| nad ali | pod | pod | pod | pod | nad |
| | pod | | | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|VODOVOD | nad |nad ali| pod | pod |nad ali | nad |
| | | pod | | | pod | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|FEKALNA | nad | nad |nad ali| nad | nad | nad |
| | | | pod | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|METEORNA | nad | nad | pod | nad ali | nad | nad |
| | | | | pod | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|TOPLOVOD | nad | nad | pod | pod |nad ali | nad |
| | | | | | pod | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
|PTT/CATV | nad ali | pod | pod | pod | pod | nad |
| | pod | | | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+
(9) Znotraj skupnega koridorja oziroma v skupnem jarku GJI se smejo polagati naslednji vodi: vodovod, plinovod in toplovod, meteorna in fekalna kanalizacija oziroma elektroenergetski vodi, vodi javne razsvetljave ter vodi telekomunikacij.
(10) Za predvideno GJI se v nadaljevanju pripravi PGD in PZI projektno dokumentacijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise, standarde ter varnostne ukrepe.
(11) Po izvedbi GJI se vsa dela na omrežju izvajajo le v soglasju z upravljavcem posameznega omrežja GJI.
5.1 Promet in parkirne površine
25. člen
(dostopi)
(1) Dostop na ureditveno območje je predviden preko obstoječe javne poti LC-1, na kateri se z ureditvijo območja izvedejo redna investicijska in vzdrževalna dela. V sklopu del se predvidi razširitev obstoječe lokalne ceste na širino 5 m, njena preplastitev ter prenova pločnika na levi strani v smeri proti severovzhodu.
(2) Dostopi na parcele oziroma individualni priključki na javne poti, ter dovozne priključke se predvidijo kot dvorišča oziroma parkirišča v minimalni širini 5 m. Mesto priključevanja individualnega priključka na javno pot je lahko poljubno in odvisno od lege oziroma položaja stavbe na parceli. Dvorišča se urejajo ob obstoječih oziroma predvidenih cestah. Praviloma velja, da se individualni priključek, kolikor je to mogoče, izvede na najbližjo in najmanj prometno cesto (hierarhično nižje kategorizirano cesto oziroma javno pot). Mesta predvidenih individualnih priključkov na javne poti so prikazana na grafiki.
(3) Minimalni radij priključevanja na javno pot ali dovozni priključek za osebni promet naj bo 3 m. Radij spajanja dveh javnih poti pa naj bo vsaj 8 m.
(4) Cestni ustroj individualnega cestnega priključka ni predpisan. Individualni cestni priključek mora biti utrjen in urejen z ustreznimi materiali. Priključek je lahko asfaltiran, tlakovan, peščen ali urejen s travnimi ploščami oziroma podobnim materialom. Izbor materialov naj bo usklajen s celotno zunanjo ureditvijo parcele.
26. člen
(cestišča, parkirišča ter promet na obravnavanem območju)
(1) Na območju OPPN Lepovče se predvidi rekonstrukcija in širitev obstoječe dvosmerne javne poti JP-2, ki se skladno s smernicami razširi na širino 3,5 m. Vzdolž javne poti se na severni strani uredi pločnik s širino 1,2 m in niveleto nad površino vozišča v višini 12 cm, na južni strani pa mulda v širini 0,5 m ter enostranska bankina v širini 0,5 m.
(2) Mulda naj bo asfaltirana ali tlakovana z granitnimi kockami.
(3) V sklopu prometne ureditve je na območju OPPN Lepovče predvidena tudi gradnja novih dovoznih priključkov priključka (v nadaljevanju: »DP«). Ta se predvidita v širini 3 m z muldo v širini 0,5 m ter obojestransko bankino v širni 0.5 m. DP so asfaltirani, ustroji cestišča pa naj bodo enaki tistemu, opisanemu v 2. točki tega člena odloka.
(4) Dovozni priključki se priključujejo na obstoječo cesto in javno pot. Njihova gradnja je možna pred prenovo, rekonstrukcijo in ureditvijo obstoječe javne poti. Dovozni priključki niso sestavni del gospodarske javne infrastrukture. Gradnja dovoznih priključkov se v celoti financira na stroške investitorjev, pri čemer se po končani izvedbi dovoznih priključkov ti prenesejo v delno lastništvo z občino. Pred izgradnjo dovoznih priključkov mora biti za prenovo, obnovo in vožnjo po dovoznem priključku dana služnostna pravica vseh lastnikov zemljišč in občine. Služnosti se naknadno priložijo temu odloku in so kot take sestavni del le-tega.
(5) Kolikor za potrebe dostopa na parcelo 266/5, k.o. Ribnica ni potreben asfaltiran in urejen dovoz, se DP-3 ne ureja. V tem primeru se parcela 266/6, k.o. Ribnica na kateri je predvidena gradnja dovoznega priključka ohranja kot utrjena travnata površina oziroma rezervat za občasni dovoz na parcelo 266/6. Poseganje na rezervat dovoza predvidenega dostopa z gradnjo objektov ni dovoljen.
(6) Ob vsaki stavbi naj se znotraj parcele uredi ustrezen prostor za parkiranje avtomobilov. Velikost parkirišča je odvisna od vrste stavbe in dejavnosti, ki se v njej odvija. Skladno z veljavno zakonodajo je treba na območju OPPN Lepovče zagotoviti:
+----------+----------------------------+-----------------------+
|Šifra |Stavba |Število parkirnih mest |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11100 |enostanovanjskih stavb |2 PM/stanovanje |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11210 |dvostanovanjskih stavb |2 PM/stanovanje |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11211 |tri-stanovanjskih ali |1.5 PM/stanovanje+ |
| |večstanovanjskih stavb* |dodatnih 10 % |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11212 |stanovanjskih stavb z |1 PM/stanovanje+ |
| |oskrbovanimi stanovanji* |dodatnih 10 % |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11300 |stanovanjskih stavb za |1 PM/7 postelj |
| |posebne namene (za ostarele)| |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11300 |stanovanjskih stavb za |1 PM/7 postelj |
| |posebne namene (varne hiše) | |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|11300 |stanovanjskih stavb za |1 PM/4 postelje |
| |posebne namene (za socialno | |
| |ogrož.) | |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12112 |gostiln, restavracij in |1 PM/6 |
| |točilnic* |sedežev+1PM/t.m. toč. |
| | |pulta |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12120 |drugih gostinske stavb za |1 PM/10 sob |
| |kratkotrajno namestitev | |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12201 |stavb javne uprave |1 PM/30 m2 bruto |
| | |etažne površine |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12202 |stavb bank, pošt in |1 PM/30 m2 bruto |
| |zavarovalnic |etažne površine |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12203 |drugih upravnih in |1 PM/30 m2 bruto |
| |pisarniških stavb |etažne površine |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12301 |trgovskih stavb (trgovine z |1 PM/50 m2 oziroma |
| |mešanimi izdelki pod 500 m2)|min. vdaj 2 PM |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12304 |drugih stavb za storitvene |2 PM/30 m2 oziroma |
| |dejavnosti |min. vsaj 2 PM |
+----------+----------------------------+-----------------------+
|12740 |drugih ne stanovanjskih |skladno z veljavno |
| |stavb, ki niso uvrščene |zakonodajo |
| |drugje | |
+----------+----------------------------+-----------------------+
Opomba: * Pri večstanovnajskih stavbah in stavbah z oskrbovanimi stanovanji je treba na celotno število predpisanih PM na stanovanje zagotoviti še 10 % dodatnih PM za obiskovalce. Pri objektih pod šifro 12112 je treba ne glede na določila iz tabele zagotoviti minimalno vsaj 2 PM.
(7) Dvorišča oziroma površine s parkirišči se izvedejo v bodisi v dvoplastni asfaltni izvedbi na ustrezni tamponski podlagi kamnitega materiala z vsaj 2 % nagibom v smeri cestišča oziroma v ustrezno utrjeni travni različici z recifix rešetkami ali drugim podobnim gradbenim materialom. Predpisana minimalna dimenzija običajnega parkirnega mesta naj bo vsaj 2,5 m x 5,0 m, minimalna površina parkirnega mesta za invalide pa vsaj 3.5 m x 5,0 m.
(8) Vse utrjene prometne površine morajo imeti na izpustih urejene ustrezne lovilce olj.
27. člen
(pločniki ter sprehajalne in kolesarke poti)
(1) Z ureditvijo javne poti in lokalne ceste se ob njih uredijo tudi pločniki. Ob lokalni cest LC-1 se z rednimi investicijskimi in vzdrževalnimi deli prenovi obstoječi pločnik. Ob javni poti JP-2 se skladno s smernicami na severni strani vzdolž ceste uredi pločnik. Pločnik se izvede vsaj 12 cm nad nivojem cestišča, proti zelenim parcelnim površinam naj bo omejen z granitnimi kockami 10x10 cm. Kocke se izvedejo 1 cm nad nivojem tal.
(2) Minimalna predpisana širina pločnika je 1,2 m.
(3) Za odvod padavinske vode se zgornja površina pločnikov izvede z 2 % nagibu v smeri proti cestam.
(4) Zgornji ustroj pločnika se izvede v ustrezni utrjeni izvedbi na ustrezni tamponski podlagi drobljenca ustreznih dimenzij. Zgornji ustroj pločnika je lahko tudi iz različnega materiala. Dovoljena je uporaba bitumenskega betona, peščenega betona, betonskih plošč ali drugega podobnega materiala.
28. člen
(komunalni in drugi vodi pod cestiščem)
(1) Pod cestiščem se lahko gradijo vsi vodi komunalne infrastrukture, vendar morajo biti zaradi lažjega in enostavnega vzdrževanja locirani na manj obremenjenih delih cestišča.
(2) Pri izvedbi posamezne komunalne infrastrukture pod cestiščem in parkirišči je treba upoštevati naslednje spodaj navedene minimalne globine vodov. Minimalna globina vkopa se meri od vrha položene cevi.
+-------------------------------------+------------------------+
|GJI | Globina |
+-------------------------------------+------------------------+
|ELEKTRIKA | 0,8 |
+-------------------------------------+------------------------+
|VODOVOD | 1,2 |
+-------------------------------------+------------------------+
|FEKALNA KANALIZACIJA | 1,5 |
+-------------------------------------+------------------------+
|METEORNA KANALIZACIJA | 1,2 |
+-------------------------------------+------------------------+
|TOPLOVOD | 0,8 |
+-------------------------------------+------------------------+
|PTT/CATV | 0,5 |
+-------------------------------------+------------------------+
(3) Kolikor bodo zaradi konfiguracije terena ali talnih značilnosti globine manjše, je treba predhodno preveriti predvideno obtežbo vozil. V kolikor bodo vodi nameščeni tik pod površino ob cestišču, je treba teren dodatno nasuti.
29. člen
(prometna ureditev in signalizacija)
(1) Promet znotraj območja se na vseh javnih poteh, ter individualnih priključkih ureja dvosmerno.
(2) Maksimalna dovoljena hitrost vožnje avtomobilskega prometa znotraj območja OPPN je 40 km/h. Dovoljena omejitev hitrosti vožnje za avtomobilski promet se označi z ustrezno vertikalno signalizacijo. Kolikor se po izvedbi izkaže, da ni mogoče vzdrževati maksimalne dovoljene hitrosti vožnje, se lahko na cestah ob soglasju upravitelja cest postavijo tudi horizontalne prepreke.
5.2 Vodovod
30. člen
(pogoji za gradnjo vodovodnega omrežja)
(1) Oskrba z vodo se izvede s priključitvijo predvidenega omrežja na načrtovani sekundarni vodovodni cevovod PE DN-100. Potek sekundarnega cevovoda se izvede skladno z OPPN Lepovče.
(2) Predvideni vodovodni priključek se izvede s cevmi nodularne izvedbe.
(3) Posamezni hišni priključki oziroma priključna mesta se predvidijo glede na izdelano PGD in PZI projektno dokumentacijo, pri čemer se za vsako posamezno stavbo izvede ločeno merilno mesto za porabo vode. Vodomerni jašek se izvede na parceli, ki gradbeno pripada objektu. V primeru večstanovanjskih ali nestanovanjskih objektov mora imeti vsako stanovanje oziroma vsaka dejavnost v objektu ločeno merilno napravo (vodomer).
(4) Požarna varnost se zagotavlja preko obstoječega hidranta. Hidrant za požarno vodo mora po ureditvi območja ostati na javnem mestu.
(5) Na najnižjem delu trase predvidenega vodovoda je nujna izvedba talnega izpusta vode in blata, ki se nabira v vodovodnih ceveh. Pred zasutjem vodovoda se izvede test tlačnega pritiska v ceveh.
(6) Izdelava PGD in PZI projektne dokumentacije se izdeluje v sodelovanju z upravljavcem vodovodnega omrežja.
31. člen
(križanja)
(1) Križanje vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi naj se načrtuje oziroma izvaja čim bolj pravokotno.
(2) Kolikor s predpisi ali pravilniki upravljavca gospodarske javne infrastrukture ni opredeljeno drugače se naj križanja vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi izvedejo v spodaj navedenih minimalnih razmikih. Minimalni razmik je razdalja med zgornjim in spodnjim robom zaščitne cevi v kateri se nahaja komunalni vod.
+------------------------------+----------------+--------------+
|GJI | Razmik | Križanje |
+------------------------------+----------------+--------------+
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD |
+------------------------------+----------------+--------------+
|FEKALNA KANALIZACIJA | 0,5 | POD |
+------------------------------+----------------+--------------+
|METEORNA KANALIZACIJA | 1,0 | POD |
+------------------------------+----------------+--------------+
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+--------------+
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+--------------+
5.3 Fekalna in meteorna kanalizacija
32. člen
(pogoji za gradnjo fekalne kanalizacije)
(1) Fekalna in meteorna kanalizacija se projektirata kot ločena sistema odvajanja odpadnih voda. V fekalno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati in odvajati padavinske vode.
(2) Stiki med kanalizacijskimi cevmi morajo biti vodonepropustni.
(3) Zgornji rob cevi fekalne kanalizacije mora biti vkopan na globini 150 cm. Kolikor je globina manjša je treba predhodno preveriti obtežbo s težkimi vozili.
(4) Na novih gravitacijskih kanalih se namestijo tipski revizijski jaški. Pokrovi jaškov v cestnem telesu in na parkiriščih morajo imeti minimalno nosilnost 125 kN.
(5) Predvideni objekti na območju S1 in IG-S se s hišnimi priključki navezujejo na obstoječe jaške glavnega fekalnega voda, ki poteka vzdolž lokalne ceste LC-1. Predvideni objekti na območju S2 in S3 pa se s hišnimi priključki navezujejo na predvideni sekundarni fekalni vod, ki poteka po javni poti JP-2. Omenjeni sekundarni vod se izvedbe skladno s PGD in PZI projektno dokumentacijo Izgradnja kanalizacije v Lepovčah pri Ribnici, št. projekta 09/2006-K, november 2006.
(6) Fekalno kanalizacijo in hišne priključke se gradi skladno s pravilniki in standardi, ki urejajo to področje.
(7) Po izvedbi fekalne kanalizacije je treba v skladu s predpisi in standardi vse objekte, ki se uporabljajo za odvajanje odpadnih vod preizkusiti za vodonepropustnost.
(8) V prehodnem obdobju, do dokončne izgradnje predvidenega kanalizacijskega sistema, se odvajanje odpadnih voda rešuje s tri prekatno vodotesno greznico s praznjenjem na Čistilno napravo Ribnica. Greznice morajo biti locirane na parceli, ki gradbeno pripadajo stavbi, na katero se priključujejo. Greznice je treba locirati tako, da je omogočeno njihovo nemoteno praznjenje ter njihova kasnejša takojšnja navezava na javno komunalno omrežje. Začasne rešitve v prehodnem obdobju se izvajajo na stroške investitorja.
33. člen
(pogoji za gradnjo meteorne kanalizacije)
(1) Meteorna in fekalna kanalizacija se projektirata kot dva ločena sistema odvajanja odpadnih voda. V meteorno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati in odvajati neočiščenih vod fekalne kanalizacije.
(2) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin objektov se ureja skladno z določili Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Skladno z omenjenim zakonom morajo biti padavinske vode z utrjenih površin in streh stavb speljane preko peskolovov ter lovilcev olj v ponikovalnice. Vmesni lovilci olj se izvajajo le pri odvajanju padavinskih voda iz prometnih in parkirnih površin. Padavinske vode s streh objektov so lahko preko peskolovov bodisi direktno speljane v ponikovalnice bodisi v kapnice, od koder se lahko voda ponovno uporabi za zalivanje oziroma za vodo v kotličkih.
(3) Ponikovalnice morajo biti ustrezno dimenzionirane in locirane znotraj obravnavanega območja. Lokacija ponikovalnic je odvisna od zgradbe tal. Pri izvedbi ponikovalnic je treba zagotoviti vsaj prepustnost k=0,0016.
(4) Kanali meteorne kanalizacije se izvedejo v dimenzijah, ki omogočajo odvajanje padavinske vode pri 15 minutnem nalivu minimalno vsaj 150,0 litrov na sekundo na hektar površine.
(5) Zbirni kanali zbiranja površinskih vod s prometnih in parkirnih površin morajo biti opremljeni z lovilcem olj z minimalnim pretokom 20/80.
34. člen
(križanja)
(1) Križanje meteorne in fekalne kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi naj se načrtuje oziroma izvaja čim bolj pravokotno.
(2) Kolikor s predpisi ali pravilniki upravljavca gospodarske javne infrastrukture ni opredeljeno drugače se naj križanja fekalne in meteorne kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi izvedejo v spodaj navedenih minimalnih razmikih. Minimalni razmik je razdalja med zgornjim in spodnjim robom zaščitne cevi, v kateri se nahaja komunalni vod.
2.1 Fekalna kanalizacija:
+------------------------------+----------------+---------------+
|GJI | Razmik | Križanje |
+------------------------------+----------------+---------------+
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|VODOVOD | 0,5 | POD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|METEORNA KANALIZACIJA | 1,0 | NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
2.2 Meteorna kanalizacija:
+------------------------------+----------------+---------------+
|GJI | Razmik | Križanje |
+------------------------------+----------------+---------------+
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|VODOVOD | 0,5 | POD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|FEKALNA KANALIZACIJA | 0,5 | POD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD |
+------------------------------+----------------+---------------+
5.4 Oskrba z električno energijo
35. člen
(pogoji za gradnjo električnega omrežja)
(1) Oskrba območja z električno energijo je zagotovljena preko obstoječe transformatorske postaje JTP Dolnje Lepovče. Za potrebe oskrbe z elektriko je treba pred začetkom izgradnje omrežja preurediti obstoječe omrežje in ga dopolniti z načrtovanim.
(2) Predvidi se podzemni priključek s postavitvijo prostostoječih priključno merilnih postaj, katerih tehnična izvedba bo odvisna od moči predvidenih objektov. Merilne postaje se izvedejo znotraj parcele, ki gradbeno pripadajo stavbi. Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu, skladno z uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije. Vsa merilna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov, v kolikor števec nima sistemske ure in je krmilnik hkrati MTK sprejemnik. Za vse števce nad 41 kW priključne moči mora biti predviden tudi daljinski prenos številčnih podatkov.
(3) Detajlna priključitev posameznih stavb se izvede v postopku pridobivanja PGD in PZI projektne dokumentacije, ki se pripravlja v sodelovanju z upravljavcem omrežja.
(4) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma morajo temu ustrezno urediti povratne vplive na omrežje.
(5) Za zanesljivejše napajanje si morajo zlasti zahtevnejši odjemalci električne energije zagotoviti tudi rezervni oziroma brezprekinitveni vir napajanja.
(6) Pri izdelavi PGD in PZI projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise in standarde. Pred izvedbo priključka mora investitor pridobiti soglasje upravljavca.
(7) Do dokončne izgradnje elektroenergetskega omrežja na območju, se oskrba za električno energijo v začasni rešitvi dovoli objektoma na parceli 266/12 in 554/5, k.o. Lepovče. Objekt na parceli 266/12 (območje S1) se v obdobju do izgraditve javnega omrežja za oskrbo z električno energijo s soglasjem Elektra Ljubljana in s soglasjem soseda priključuje na sosednji objekt, objekt na parceli 554/5 (območje S3), pa se v prehodnem obdobju s soglasjem upravljavca omrežja priključuje na obstoječi drog na parceli 558/5, k.o. Lepovče. Za priključitev objekta na drog elektro omrežja mora lastnik objekta 554/5 pridobiti služnost od lastnika parcele 558/5. Začasne rešitve v prehodnem obdobju se izvajajo na stroške investitorja. Ostali objekti se na elektroenergetsko omrežje priključujejo skladno z OPPN in šele, ko bo na območju zgrajeno omrežje.
(8) Upravljavec se zaveže, da bo v zakonsko prepisanem roku 2 let od dneva sprejetja tega odloka zgradil celotno elektroenergetsko omrežje in tako omogočil izvedbo predvidenih objektov.
5.5 Telekomunikacije
36. člen
(pogoji za gradnjo telekomunikacijskega omrežja)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, v nadaljevanju TK, ter za posege vanj pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(2) Obstoječe TK omrežje je treba glede na predvideno pozidavo bodisi ustrezno zaščiti oziroma ustrezno prestavitvi, v kolikor je glede na rešitev to nujno potrebno. Vsa dela v zvezi z zaščito in morebitnimi prestavitvami izvede pristojni upravljavec TK omrežja.
(3) V primeru gradnje TK omrežja je treba v pri izgradnji ceste predvideti koridor za TK kanalizacijo. Z OPPN je predviden enotni koridor TK. Znotraj enotnega koridorja se predvidi ločena cevna kanalizacija in jaški za posamezne upravljavce TK omrežja. Nova TK omrežja se gradijo po pravilu zvezdišča, kar pomeni, da se na območje z več hišami uredi skupen vod TK z vozliščem na katerega se nato priključujejo posamezni objekti.
(4) TK se izvaja podzemno v kabelski kanalizaciji.
(5) Z načrtovanjem se predvidi vse potrebno za morebitno nadgradnjo sistema z novimi sodobnimi optičnimi povezavami.
(6) Gradnjo javnega TK omrežja zagotavlja upravljavec. Priključke zagotavljajo investitorji.
(7) Predvideni objekti se na predvidena vozlišča TK omrežja priključujejo z hišnimi priključki. Za priključitev objektov na TK omrežje je treba izdelati projekt priključitve objektov na omrežje. Investitor TK priključka predvidi vgradnjo TK omarice in zagotovi cevni dovod do objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop. Notranja TK instalacija naj se izvedbe s tipiziranimi elementi in materiali.
5.6 Ogrevanje
37. člen
(pogoji gradnje sistema ogrevanja)
(1) Na območju ni toplovoda ali drugega omrežja, ki bi omogočalo daljinsko ogrevanje predvidenih stavb, zato se ogrevanje predvidi preko lastnih virov ogrevanja.
(2) Pri izboru ustreznega vira ogrevanja naj imajo prednost okoljsko sprejemljivejši viri, ki zaradi manjših izpustov emisij manj onesnažujejo okolje.
(3) Za predvideno ogrevanje objektov je treba v nadaljnjih fazah izdelati PGD in PZI projektno dokumentacijo. Pri projektiranju in izvedbi ogrevanja je treba upoštevati veljavne standarde, tehnične predpise in pogoje upravljavca sistema ogrevanja.
5.7 Ravnanje z odpadki
38. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Na območju OPPN Lepovče se komunalne odpadke zbira v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Na parcelah, ki gradbeno pripadajo stavbam, se zagotovita zabojnika za embalažo in mešane komunalne odpadke ter kompostniki (na stroške investitorja). Pri več stanovanjskih objektih se poleg embalaže in mešanega komunalnega odpadka postavi še zabojnik za biološke odpadke. Ostale ločeno zbrane frakcije, kot so papir in steklo, se odlagajo v zabojnike na ekološkem otoku, ki je predviden na parceli št. 1437/16, k.o. Ribnica.
(2) Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine ter drugi nenevarni odpadki, se zbira skladno s predpisi in standardi.
(3) Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo ter pravilniki ter v skladu s odlokom Občine Ribnica, ki ureja področje ravnanja z odpadki.
39. člen
(pogoji za ureditev zbirnega mesta)
(1) Za skupno zbirno mesto je treba zagotoviti minimalno 12 m2 veliko površino, kamor se lahko postavijo zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto mora biti ograjeno in izvedeno tako, da onemogoča živalim, zlasti medvedom, dostop do odpadkov. Smiselno je, da je zbirno mesto pokrito s streho.
(2) Površine namenjene odlaganju odpadkov morajo biti vizualno skrite za betonskim zidom ter po potrebi obsajene z živo mejo.
(3) Zgornji ustroj talne površine, kamor se umeščajo zabojniki, morajo biti utrjene in ustrezno tlakovane. Ustroj se lahko izvede z bitumenskim betonom ali z betonskimi tlakovci položenimi na tamponsko podlago peščenega drobljenca ustreznih frakcij.
(4) Do zbirnega mesta mora biti urejen ustrezen dostop, ki bo omogočal nemoten odvoz smeti.
(5) Izgled zbirnega mesta naj se prilagodi celostni podobi naselja. Kolikor ima občina že izdelano enotno celostno podobo za zbirna mesta v občini se lahko uporabi tudi tako zbirno mesto. Novo zbirno mestno naj se locira vzdolžno ob javni poti (JP-2), pri čemer naj se z umestitvijo upošteva ustrezen odmik od ceste. V primeru, da bo imelo zbirno mesto tudi streho, naj bo ta bodisi ravna ali enokapna z naklonom med 5° do 10°. Sleme strehe naj bo vzdolž ceste. Strešna konstrukcija je lahko lesena ali kovinska, kritina pa naj bo usklajena z barvo kritin v naselju.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
40. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih registriranih enot kulturne dediščine, zato pri izvajanju posegov na obravnavanem območju ni podanih usmeritev za varstvo kulturne dediščine, podane pa so splošne umeritve za oblikovanje novega naselja, oblikovanje objektov ter za zasnovo dejavnosti v prostoru.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave na obravnavanem območju niso bile opravljene, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin ZRSVKD skladno z veljavno zakonodajo omogočiti dostop do zemljišča, na katerem so bodo izvajala ter jim omogočiti strokovni nadzor nad izvajanjem del. V tem primeru mora lastnik zemljišča oziroma investitor o začetku izvajanja del pristojni zavod obvestiti vsaj 10 dni pred začetkom izvedbenih del.
(3) Skladno z veljavno zakonodajo je pri vseh posegih v zemeljski sloj obvezujoč splošni varstveni režim, zato mora investitor v primeru določenih najdb ustrezno zavarovati nahajališče ter o tem nemudoma obvestiti pristojni zavod. Slednji lahko, v primeru, ko smatra, da grozi najdišču nevarnost poškodovanja ali uničenja z odločbo določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo vse raziskave.
(4) Pri arhitekturnem oblikovanju objektov naj se upošteva tipologijo druge starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prvine oziroma ostalo značilno arhitekturno, krajinsko in naselbinsko tipologijo in morfologijo.
(5) Pri zasnovi območij in dejavnosti v prostoru naj se pospešujejo dejavnosti, ki pripomorejo k ohranjanju vrednot antropogenega okolja oziroma v dejavnosti, ki ustvarjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.
(6) V postopku izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije je investitor dolžan za svojo parcelo izdelati predhodne arheološke raziskave oziroma predhodno oceno arheološkega potenciala.
41. člen
(varovanje narave)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih varovanih območij, območij naravnih vrednot ali zavarovanih območij, zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega soglasja nista potrebna. Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za CPVO (št. odl.: 35409-182/2010) prav tako ni potrebna izdelava celovite presoje vplivov na okolje.
(2) OPPN Lepovče se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja oziroma osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri (evid. št. 80000), zato morajo biti ureditve znotraj naselja zasnovane tako, da preprečujejo oziroma onemogočajo neposredni stik ljudi in živali.
42. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Stopnje hrupa ne smejo presegati vrednosti določenih stopenj predpisanih z uredbo o hrupu.
(2) Pri določanju stopnje varstva pred hrupom je treba za posamezna območja urejanja upoštevati:
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|Območje/Stopnja varstva | I. | II. | III. | IV. |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|IG-S | | | X | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|S1 | | | X | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|S2 | | | X | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|S3 | | | X | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
|Z | | | X | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+
(3) Na meji med II. in III. stopnjo varstva pred hrupom mora biti med posameznimi stopnjami varstva zagotovljen vsaj 100 m pas vegetacije. Kolikor 100 m pasu vegetacije ni mogoče zagotoviti, je treba za zagotavljanje varovanja pred hrupom med posameznima stopnjama urediti protihrupno zaščito – zid ali ograjo.
(4) Strokovna ocena hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje varstva pred hrupom v fazi izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije za posamezne objekte.
(5) Znotraj naselja, kjer je predvidena širitev, kritične nočne ravni hrupa ne smejo presegati 60 dBA (Ld) oziroma 50dBA (Ln), dnevne pa 69 dBA (Ld) oziroma 59 dBA (Ln).
43. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka naj se dolgoročno predvidi priključitev vseh objektov na lokalni sistem ogrevanja. V prehodnem obdobju naj se individualno ogrevanje zagotavlja z alternativnimi, čistimi viri energije, ki bistveno ne onesnažujejo zraka.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati predpise v zvezi z emisijami prašnih delcev pri gradnji z gradbeno mehanizacijo in transportu gradbenega materiala. Skladno s temi predpisi je treba preprečevati prašenje delcev na odkritih delih gradišča ter vlažiti sipke materiale in nezaščitene površine ter tako preprečevati raznos materiala iz gradbišča. Pri slednjem je zlasti pomemben material, ki lahko bistveno vpliva na onesnaženost zraka.
44. člen
(varstvo površinskih in podtalnih voda)
(1) Zbiranje in odvajanje meteornih in fekalnih voda poteka v ločenih sistemih zbiranja odpadnih voda. Odvajanje voda se ureja v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Varstvo voda se bo zagotavljajo z izvedbo meteorne in fekalne kanalizacije. Odpadne vode se morajo preko sistema fekalne kanalizacije odvajati v čistilno napravo. V primeru nastanka tehnološke vode je treba to pred izpustom v kanalizacijski sistem očistiti do te mere, da bodo vode ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo. Čiščenje tehnološke vode zagotovi investitor. Izpust meteorne kanalizacije direktno v vodotoke ni dovoljen. Padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin se preko peskolova in lovilca olja zbirajo v ponikovalnicah od koder voda nato pronica v tla.
(3) Za padavinske vode z utrjenih prometnih in parkirnih površin je nujna izvedba ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja.
45. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo pred gradnjo objektov ter gospodarske javne infrastrukture odstranjena, je treba ustrezno deponirati ter jo uporabiti za ureditev nasipov in zelenih površin. Začasne deponije rodovitne prsti je treba izvesti v kupih visokih do največ 120 cm, saj se le tako ohrani enaka količina in plodnost tal. Pri skladiščenju zemlje mešanje živice in mrtvice ni dovoljeno.
(2) Deponirano zemljo je treba ustrezno zaščititi pred izpiranjem in erozijo.
(3) Pri gradnji objektov naj se uporabljajo transportna sredstva ter gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. Pri gradnji naj se uporabljajo materiali, pri katerih izprane emisije niso škodljive za tla in okolje. Pri gradnji objektov je treba preprečiti izpuste škodljivih snovi v tla.
46. člen
(zaščita pred požari)
(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z ustreznimi medsebojnimi odmiki grajenih objektov. Minimalni odmik med dvema stavbama mora biti 8 m. V primeru gradnje več med seboj povezanih objektov je treba med posameznimi objekti načrtovati in izvesti protipožarni zid.
(2) Požarna varnost na območju OPPN se zagotavlja preko obstoječega nadzemnega hidranta, požarna voda pa se zagotavlja preko obstoječega vodovodnega omrežja.
(3) Za večjo požarno varnost se morajo na območju zagotoviti tudi ustrezni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine ter ustrezni interventni dovozi. Površine za umik se zagotovijo na obstoječih in načrtovanih javnih poteh, na prostih odprtih površinah med javno potjo JP-2 in železnico na jugu obravnavanega območja ter prostih zelenih površinah v trikotnem žepu na skrajnem severovzhodnem delu obravnavanega območja. Dostopi do stavb za intervencijska vozila morajo biti široki minimalno 3 m. Za zagotovitev ustreznih dostopov do objektov morajo biti tudi posamezna večja drevesa od objekta odmaknjena za najmanj 3 m.
(4) S predpisanimi odmiki in gradbenimi linijami so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti ustrezajo predpisanim minimalnim razdaljam in s tem preprečujejo širjenje požarov.
47. člen
(zaščita pred ostalimi naravnimi nesrečami)
(1) Objekti morajo biti potresno varni.
(2) Pri projektiranju objektov morajo biti upoštevana vsa določila pravilnikov o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo objektov.
(3) V fazi izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije je treba upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Sieberg.
(4) Pred začetkom projektiranja posameznih objektov je treba izdelati geomorfološke raziskave, kolikor se s predhodnim sondiranjem izkaže, da je to potrebno.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
48. člen
Do izvedbe OPPN Lepovče ostajajo zemljišča v obstoječi namenski rabi. Območje se na delih, kjer OPPN še ni izveden ureja v skladu z določili veljavnega prostorskega akta občine. Obstoječi legalno zgrajeni objekti se do izvedbe OPPN-ja ne rušijo.
VIII. TOLERANCE
49. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri izvedbi OPPN Lepovče so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dovoljena le v primeru gradnje GJI, če se v nadaljevanju oziroma pri podrobnejših raziskavah geoloških, geomehanskih in hidroloških razmer izkaže, da predvidena rešitev ni možna. Dostopanja do predvidenih tras GJI so možna tudi v primeru, če se na podlagi strokovnih izhodišč pokaže, da je druga trasa GJI bolj smotrna in racionalnejša. Ostala odstopanja od tega odloka niso možna, če ta niso posebej opredeljena.
(2) Izjemoma, kadar z drugačnimi rešitvami GJI ali s soglasji upravljavcev GJI ni mogoče zagotoviti ustreznih odmikov objektov od varovalnih pasov GJI, se lahko izven predvidenega zazidljivega zemljišča gradijo tudi objekti, pri čemer minimalni odmik kapi objekta od sosednje parcele ne sme biti manjši od 1 m, s prestavitvijo objekta pa morajo biti zagotovljeni vsaj minimalni pogoji glede požarnih, zdravstveno-tehničnih, sanitarnih in osvetlitvenih razmer.
(3) V primeru bistvenega odstopanja novih rešitev umestitve GJI od predlaganih tehničnih rešitev je treba pred začetkom izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije izdelati strokovno podlago in ponovno pridobiti soglasja nosilcev urejanja prostora.
(4) Spreminjanje maksimalnih predpisanih gabaritov objektov ni dovoljeno. V primeru izvedbe načrtovanih stavb v manjšem obsegu naj se ohranjajo razmerja med pozidanimi in zelenimi površinami.
(5) Tolerance so dopustne le pri načrtovanju in izvedbi prometne, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. V kolikor se na podlagi projektno-tehnične dokumentacije izkaže, da je nova zasnova GJI glede na obratovalne parametre, investicijska vlaganja in stroške gradnje bolj primerna in bolj ekonomična, se lahko izvedba gospodarske javne infrastrukture prilagodi novim rešitvam. Pri tem morajo nove rešitve ustrezati vsem standardom, veljavnim prepisom ter določilom tega odloka. Z določitvijo novega poteka tras GJI se na novo določi tudi parcelacija skupnega koridorja GJI.
(6) Z morebitno uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
50. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci upoštevati še naslednja določila:
1.1 Pred začetkom mora investitor obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture o začetku izvedbe projekta, ter z njimi zakoličiti predvidene trase posameznih vodov. Z upravljavci se mora dogovoriti tudi o načinu zaščite obstoječe gospodarske javne infrastrukture,
1.2 Investitor zagotovi ustrezno zavarovanje gradbišča tako, da se zagotovi varnost delavcev, ljudi, nepremičnih stvari, dreves ter obstoječe rabe v neposredni bližini gradbišča,
1.3 Pri gradnji objektov, izvedbi gospodarske javne infrastrukture, ter ureditvi zelenih površin mora investitor uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje in zdravje ljudi,
1.4 Investitor mora v času gradnje zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
1.5 V primeru poškodb obstoječe gospodarske javne infrastrukture, objektov, stvari, nepremičnin in obstoječih dreves je investitor dolžan sanirati oziroma v prvotno stanje povrniti vse poškodovane stvari,
1.6 V času gradnje mora investitor zagotoviti nemoteno oskrbo preko obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture,
1.7 V času gradnje objektov investitor in izvajalec zagotovita vse potrebne varnostne ukrepe, ki bodo v času gradnje zagotavljali varnost ter preprečevali onesnaževanje okolja, ki je vezano na onesnaževanje voda, tal in zraka, zaradi neustreznega skladiščenja in rabe materiala, transporta ter v primeru morebitnega izpusta škodljivih snovi v okolje zaradi nezgod.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora, veljavno zakonodajo ter na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja.
X. ZAČASNI UKREPI
51. člen
Na podlagi določil veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja prostora, se za obravnavano območje sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega obravnavanega območja OPPN Lepovče. Prostor se zavaruje zaradi izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, in sicer do realizacije celotnega projekta, vendar ne več kot za 5 let od dneva sprejema tega odloka.
XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
52. člen
(1) Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov ali gradnjo naselja kot celote, izvedbo priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter ureditev zelenih površin znotraj parcele, vodi vsak lastnik zemljišča sam.
(2) Postopke pridobivanja gradbenih in uporabnih dovoljenj za gospodarsko javno infrastrukturo vodi Občina Ribnica, razen, če je za gradnjo GJI zadolžen investitor.
XII. KONČNE DOLOČBE
53. člen
(nadzor nad izvajanjem prostorskega akta)
(1) OPPN Lepovče je v analogni in digitalni obliki na voljo in na vpogled na Občini Ribnica ter na Upravni enoti Ribnica.
(2) Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
54. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-003/2010
Ribnica, dne 2. junija 2011
Župan
Občine Ribnica
Jože Levstek l.r.
