Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo) ter 88. in 101. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 37/09 – UPB1) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 4. redni seji dne 21. 4. 2011 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi – UPB1, ki obsega:

– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/2002);
– Odlok o spremembah odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/2003);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 34/11);
in je v naslednjem besedilu:

Namen odloka:

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na celotnem območju Občine Zagorje ob Savi. Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
(2) S tem odlokom se določijo:
1. subjekti v procesu ravnanja s komunalnimi odpadki;
2. vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki);
3. način – sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, pretovarjanje, sortiranje, skladiščenje, predelava, odstranjevanje);
4. način obračunavanja;
5. nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov,
4. obdelava prevzetih odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
6. sprejemljivost ukrepov za okolje,
7. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj«,
8. priprava letnega programa dejavnosti ravnanja z odpadki.

(1) Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Zagorje ob Savi,
2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki, (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), torej vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Zagorje ob Savi stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik počitniške hiše,
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča,ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
(2) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinej iz 3. točke prejšnjega odstavka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
(3) Za lastnika javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje Občina Zagorje ob Savi.
(4) Vsi povzročitelji na območju Občine Zagorje ob Savi morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če so povzročitelji gospodinjstva in tisti povzročitelji pri katerih nastajajo odpadki, ki so po naravi in sestavi podobni gospodinjskim odpadkom in nastajajo v industriji, obrti in storitveni dejavnosti.
(5) Gospodinjstva (fizične osebe) v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto z opremljeno kuhinjo ali kuhinjsko nišo, četudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.

Sistem ravnanja z odpadki
Na celotnem območju Občine Zagorje ob Savi se s tem odlokom vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, njihov prevoz, sortiranje, pretovarjanje in skladiščenje,
2. ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih,
3. ločeno zbiranje odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
4. po potrebi naknadno sortiranje in razvrščanje odpadkov v sortirnici,
5. kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v domačem vrtu ob lastni stanovanjski hiši, zbiranje, obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov v ustreznih objektih in napravah,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
7. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
8. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,
9. saniranje divjih odlagališč.

(1) Komunalni odpadki so navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
(2) Komunalni odpadki so:
– gospodinjski odpadki, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni,
– odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, so po lastnostih podobni gospodinjskim odpadkom in nastajajo na enak način kot v gospodinjstvu,
– odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
(3) Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
1. biološki odpadki (organski),
– kuhinjski odpadki (npr.: ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja ...),
– vrtni odpadki (npr.: trava, vejevje, listje, rože, odrezano grmovje),
– drugi organski odpadki,
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gume (npr.: plastenke, odpadna guma ...),
5. odpadne kovine,
6. odpadni les,
7. preostali komunalni odpadki (npr.: pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin ...),
8. kosovni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipizirane posode (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo ...),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav v javni rabi ob upoštevanju ustreznih predpisov,
10. nevarni odpadki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (npr. olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije) ...),
11. odpadni gradbeni material pri manjših gradbenih posegih (omet, keramične ploščice, inštalacijski material ...), ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanj, manjših adaptacijah, rekonstrukcijah ter obnovitvenih delih posameznih stanovanjskih prostorov, pomožnih stanovanjskih prostorov in pomožnih objektov.
(4) Med odpadke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka tega člena se šteje tudi drobna prodajna embalaža iz teh materialov. Izvajalec mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, izloči na ekoloških otokih, zbirno-reciklažnih centrih ali s sortiranjem in razvrščanjem v sortirnicah ter se oddaja skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Enako velja tudi za odpadno embalažo onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki je nevarni komunalni odpadek.

(1) Kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, izvajalec zbira stalno in občasno.
(2) Občasno kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira in odvaža izvajalec sam ali s pogodbenimi podizvajalci po posebnem programu, skladno z letnim programom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda drugim ustreznim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic po sistemu od vrat do vrat ali po zbirnih mestih, določenih za kosovne odpadke.
Čas zbiranja se objavi na krajevno običajen način, najmanj 14 dni pred zbiranjem. V času med posameznimi akcijami povzročitelji zbirajo ter hranijo kosovne in nevarne odpadke doma na ustreznih mestih ali jih predajajo po sistemu stalnega zbiranja na zbirno-reciklažnih centrih.
(3) Stalno izvajalec zbira kosovne in nevarne odpadke ter odpadni gradbeni material, ki nastane pri manjših gradbenih posegih v zbirno-reciklažnih centrih, kjer jih povzročitelji lahko oddajo v času obratovanja zbirno-reciklažnega centra.
(4) Nevarne odpadke, ki jih povzročitelji oddajo izvajalcu po sistemu občasnega ali stalnega zbiranja mora prevzemati in začasno skladiščiti usposobljena oseba.

V tipizirane posode, zabojnike in vrečke je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražIjive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine za katere je organizirano ločeno zbiranje odpadkov na izvoru oziroma na ekoloških otokih,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se izvrši odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).

(1) Povzročitelji so dolžni ločeno zbirati odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah, kot so:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120–1100 litrov,
2. tipizirane kovinske zabojnike volumna od 4 do 7 m3,
3. druge posode ali tipizirane vrečke, ki jih določi in z ustreznim logotipom označi izvajalec, samo v primeru, če se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. kompostniki za kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu ob lastnih stanovanjskih hišah,
5. tipizirane posode za papir, steklo, kovine (pločevinke) in plastične mase, kjer so organizirani ekološki otoki.
(2) Lokacijo zbirnih in odjemnih mest, vrsto in število posod za odpadke, določi izvajalec na terenu, skladno s programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.
(3) Tisti povzročitelji, ki nimajo možnosti odlaganja v individualne posode, morajo zbirati odpadke v skupnih posodah, kjer pa to ni mogoče pa v označenih tipiziranih vrečah za odpadke.
(4) Pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve lahko z odločbo določi vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.

(1) Izven predpisanih posod za odpadke je na zbirnih in odjemnih mestih prepovedano odlagati odpadke.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, lahko odpadke povzročitelj odda v označenih tipiziranih vrečah, ki si jih nabavi pri izvajalcu ali drugih vnaprej določenih prodajnih mestih in jih na dan odvoza postavi na odjemno mesto ob posodo. O vnaprej določenih prodajnih mestih za tipizirane vreče izvajalec obvesti povzročitelje z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
(2) Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v tipizirane označene vreče za odpadke. Odpadke v tipiziranih označenih vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
(3) Ustrezne občinske upravne službe lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven posod za odpadke in niso v tipiziranih označenih vrečah. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, kolikor ta ni znan pa v breme proračuna občine.

Zbirno in odjemno mesto
(1) Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah. Pri večstanovanjskih objektih, poslovnih zgradbah in ustanovah, kjer je lastništvo slednjih omejeno z gabariti objekta je, ob sodelovanju izvajalca, zbirno mesto dovoljeno določiti na javnih površinah.
(2) Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, glavne, regionalne, lokalne in javne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. lzvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
(3) Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru, razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
(4) Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
(5) Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higienskotehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.

(1) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš in sicer zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določijo izvajalci in občina in se praviloma nahaja na primernih javnih površinah, kjer pa to ni mogoče se o uporabi zemljišča sklene ustrezna pogodba z lastnikom. Ekološki otoki se uredijo praviloma v stanovanjskih območjih in ob oziroma v večjih trgovinah, trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, šolskih ustanovah in otroških vrtcih. Na območju mest in urbanih naselij ali večjih strnjenih stanovanjskih območjih se ekološki otoki uredijo vsaj na vsakih 250 prebivalcev. Ekološki otoki se vzdržujejo in uredijo tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo katere vrste ločenih frakcij se na ekoloških otokih zbira,
– se odpadki ločeno zbirajo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na lokaciji ekološkega otoka ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Na ekoloških otokih se ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo najmanj:
– papir in lepenka, vključno z drobno prodajno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo, vključno z drobno prodajno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z drobno prodajno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– kovine, vključno z drobno prodajno embalažo iz kovine.

(1) Zbirno-reciklažni centri so s strani Občine Zagorje ob Savi določeni prostori, kjer lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev oddajajo sortirane odpadke, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža. Zbirno-reciklažni centri se uredijo in vzdržujejo tako kot ekološki otoki in da se na njih ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo najmanj:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov ter drugih odpadkov iz plastike,
– kovine,
– les,
– oblačila in obutev,
– tekstil,
– aerosoli in drugi podobni odpadki,
– jedilna olja in maščobe,
– barve laki, lepila, črnila, smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni po klasifikacijskem seznamu odpadkov med nevarne odpadke,
– kosovni odpadki,
– drobni gradbeni odpadki,
– zeleni vrtni odpad.
(2) lzvajalec javne službe opremi zbirno-reciklažne centre z:
– tablo z imenom upravljavca, kontaktno osebo zbirno-reciklažnega centra, vrsto odpadkov, ki se zbira in prevzema, ter čas obratovanja zbirno-reciklažnega centra,
– z ograjo,
– s tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, katero predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ločenih frakcij, ki gredo v predelavo in nevarnih komunalnih odpadkov, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirno-reciklažnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov.

Izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi ekološke otoke in zbirno reciklažne centre, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvesti o:
– lokacijah ekoloških otokov in zbirno-reciklažnih centrov in vrstah odpadkov, ki se na njih ločeno zbirajo,
– času obratovanja zbirno-reciklažnih centrov,
– načinu prepuščanja in prevzemanja odpadkov,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanje prevzetih odpadkov – pogojih za prevzem odpadkov.

(1) Načrtovalci prostora in projektanti morajo pri prenovi in oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo. Soglasje izdajo pristojne občinske upravne službe.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne prostore lastniki objektov, odjemne prostore in ekološke otoke pa ureja izvajalec.
(3) Zbirna mesta vzdržujejo po navodilih izvajalca povzročitelji odpadkov. Skrbeti morajo tudi za red in čistočo na teh mestih.

(1) Povzročitelji so dolžni v času odvoza odpadkov posode za odpadke in tipizirane označene vreče za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike, pripeljati z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. Povzročitelji so ne glede na letni čas dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke. Po dogovoru z izvajalcem lahko proti plačilu v času odvoza odpadkov, posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto pripelje izvajalec.
(2) Izvajalci so dolžni izprazniti tipizirane posode in jih v primeru dovoza na odjemno mesto prevažati tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalci onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti z novo.
(3) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.

(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki nastajajo občasno, se lahko odloži v tipizirano označeno vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
(3) Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna posode. V primeru, da je količina redno manjša od volumna posode, se na predlog povzročitelja, v dogovoru z izvajalcem, lahko zmanjša obračunska količina.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih (kataster),
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov, oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek.
(2) Izvajalec mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
– odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– odpadkov, ki gredo v predelavo,
– nevarnih komunalnih odpadkov, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
(3) Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz drugega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen in da bo izvajalec odpeljal odpadke najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
(2) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov.

(1) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke in posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Lahko tudi za več objektov skupno, če to omogočajo prostorske razmere in je to smiselno.
(2) Lastniki oziroma uporabniki objektov in površin iz prvega odstavka tega člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke.
(3) Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki.

(1) Povzročitelji, ki opravljajo gospodarske dejavnosti (samostojni podjetniki, gospodarske družbe), so dolžni izvajalcu prijaviti oziroma sporočiti predvidene količine in vrste odpadkov.
(2) Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z odlokom.

lzvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo pristojne inšpekcijske službe čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Nosilci stroškov čiščenja in razkuževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačevati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena, razen v primeru, da posodo poškoduje izvajalec.

Nabavo in namestitev vseh posod za gospodinjstva zagotovi izvajalec.
Vzdrževanje, zamenjavo in popravilo dotrajanih posod za odpadke, ki jih uporabljajo gospodinjstva, zagotovi izvajalec, razen v primerih, ko so poškodbe nastale zaradi nepravilnega ravnanja povzročitelja odpadkov.

(1) Biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu in zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom (v nadaljevanju: biološki odpadki) je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo v skladu z merili iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Biološke odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.
(3) Zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami.
(4) Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, razen z zelenim vrtnim odpadom.

(1) Povzročitelj bioloških odpadkov, ki prebiva v eno- ali večstanovanjski hiši s pripadajočim vrtom izven urbanega okolja, mora hišno kompostirati biološke odpadke v hišnem kompostniku, tako pridelan kompost pa sme uporabiti na zemljišču, ki ga poseduje.
(2) Povzročitelj bioloških odpadkov, ki prebiva v eno- ali več stanovanjski hiši s pripadajočim vrtom v urbanem okolju, lahko te odpadke hišno kompostira v hišnem kompostniku in tako proizveden kompost uporabi na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu ali tem gospodinjstvom, lahko pa jih zbira in prepušča izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s tem oziroma drugim občinskim predpisom.
(3) Povzročitelj bioloških odpadkov, ki prebiva v večstanovanjski hiši brez pripadajočega vrta v urbanem okolju (blokovska poselitev), te odpadke zbira in prepušča izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s tem oziroma drugim občinskim predpisom.
(4) Povzročitelj bioloških odpadkov mora lastne biološke odpadke do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe določi in objavi kataster okolij iz tega člena.

(1) Povzročitelj zelenega vrtnega odpada mora z zelenim vrtnim odpadom ravnati v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko povzročitelj zelenega vrtnega odpada brez okoljevarstvenega dovoljenja kompostira lastni zeleni vrtni odpad, če tako pridobljeni kompost uporabi na zemljišču, ki ga poseduje.

(1) Reden odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam in vrstam odpadkov. Razpored se mora objaviti na krajevno običajen način.
(2) Izvajalci morajo imeti nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki stalen nadzoe, da lahko odredijo predčasen in pogostejši odvoz.
(3) Izvajalec javne službe mora upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:

– mešani komunalni odpadki                          1x/14 dni,
– biološki odpadki                                  1x tedensko,
– papir                                             1x/14 dni,
– steklo                                            1x/14 dni,
– kosovni odpadki                                   1x letno,
– posebni in nevarni odpadki iz gospodinjstev       1x letno.

(4) Pristojne občinske nadzorne službe imajo pravico zahtevati večjo pogostnost odvoza. Večjo pogostnost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.

(1) lzvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brez prašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z zdravstvenimi predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo izcejati tekočine.
(2) lzvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza po programu in tipizirano posodo izprazniti tudi, če ta ni polna.
(3) V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg in druge neugodne zimske razmere, poplave, plazovi, potresi in druge naravne nesreče, prekopi, tehnične ovire ...) je izvajalec dolžan opraviti delo v najkrajšem možnem času po odstranitvi ovire.

(1) lzvajalci in povzročitelji morajo ostanke odpadkov odlagati, na za to dejavnost, določeno odlagališče nenevarnih odpadkov.
(2) Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov.
(3) Nenevarni odpadki iz območja Občine Zagorje ob Savi se odlagajo na regijskem odlagališču Unično v Občini Hrastnik.

Odpadne inertne gradbene materiale, zemljino in jalovino se odlaga na odlagališče inertnih odpadkov, lahko se uporabljajo na odlagališču nenevarnih odpadkov za prekrivni material v skladu s poslovnikom, za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odloži kam drugam v okolje, za kar se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.

(1) Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlagati odpadke, ki so namenjeni odlaganju na za to urejeno odlagališče.
(2) Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve.
(3) Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer se odpadki nahajajo.
(4) Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, v domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah je prepovedano. Kurjenje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Prepovedano je tudi sežiganje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih.

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
(2) Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju Občine Zagorje ob Savi, je dolžan pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
(3) Povzročiteljem odpadkov – pravnim osebam, ki pripeljejo odpadke v zbirno-reciklažni center se stroški obdelave prevzetih odpadkov zaračunajo po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku centra.

(1) Povzročitelj je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo podatkov, ki vplivajo na zaračunavanje izvajalčevih storitev v zvezi z ravnanjem z odpadki.
(2) Spremembe iz prejšnjega odstavka mora povzročitelj sporočiti izvajalcu pisno v 5 dneh po nastanku spremembe.
(3) V primeru, ko izvajalec ugotovi, da ga je povzročitelj oškodoval s tem, ko mu je posredoval netočno oziroma lažno spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko takšnemu povzročitelju zaračuna razliko med zaračunanimi in dejanskimi stroški, ki bi mu jih izvajalec zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke z zamudnimi obrestmi od prvega dne zaračunavanja po nepravilnih oziroma lažnih podatkih, do plačila.

Reklamacija računa
Reklamacijo v zvezi z izstavljenim računom za ravnanje z odpadki mora povzročitelj posredovati izvajalcu pisno, vendar najkasneje v 15 dneh od dneva izstavitve računa, ki je predmet reklamacije.

(1) Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Cena za ravnanje z odpadki vsebuje:
– investicijske stroške,
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov,
– stroške predelave odpadkov,
– stroške odstranjevanja odpadkov,
– stroške čiščenja, vzdrževanja in zamenjave tipiziranih posod.
(3) Cena za ravnanje z odpadki se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (kg) ali prostorninska (m3) količina odpadkov ali njihovih ostankov, ki jih ustvari povzročitelj.

(1) Osnova za obračun storitev je teža odpadkov ali volumen posod in pogostnost odvoza.
(2) Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov na izvoru.
(3) Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posod za odpadke opredeljen na osebo in znaša 45 litrov (ob pogostosti odvoza iz 26. člena tega odloka).
(4) Izvajalec za vsako preteklo koledarsko leto preveri količine komunalnih odpadkov opredeljenih na osebo iz predhodnega odstavka. Normativne spremembe sprejme skupščina izvajalca enkrat letno.
(5) V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov med povzročitelje uporablja ali kvadratura poslovnih površin ali kvadratura proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu.
(6) Tarifa za ravnanje z odpadki je določena s pravilnikom o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
(2) Službe navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so izvajalci dolžni povzročitelje prijaviti pristojni občinski upravni službi.

(1) Z globo 5.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:
1. ne organizira odvoza kosovnih odpadkov skladno s programom ali naročilom (6. člen);
2. ne obvešča povzročiteljev o ekoloških otokih in zbirno-reciklažnih centrih ter razporedom odvoza kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkih od vrat do vrat (6. člen, 13. člen);
3. ne uredi ekoloških otokov in zbirno-reciklažnih centrov v skladu s tem odlokom (11. člen, 12. člen);
4. ne očisti odjemnega mesta ali ne nadomesti poškodovane posode, če so odjemno mesto pri praznjenju posod za odpadke onesnažili ali posode poškodovali (2. odstavek 15. člena);
5. ne vodi katastra in evidenc (17. člen);
6. na zahtevo povzročiteljev ali pristojnih inšpekcijskih služb ne čisti in vzdržuje posod za odpadke, dotrajanih posod ne nadomešča z novimi ali rabljenimi (21. člen);
7. ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
8. ne prazni posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (26. člen );
9. ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka;
10. ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka.
(2) Z globo 500 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj – pravna oseba, če:
1. ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov oziroma se ne vključi v odvoz odpadkov (četrti in peti odstavek 3. člena, 19. člen in 20. člen);
2. ravna v nasprotju s 7. členom tega odloka;
3. ne odlaga ločeno odpadke v ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov (8. člen);
4. ne odlaga odpadke v predpisane posode za odpadke (9. člen);
5. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta, skladno z navodili izvajalca (10. člen);
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto in jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 15. člena);
7. onemogoča ali ovira dostop do odjemnega mesta ali ekološkega otoka (tretji odstavek 15. člena);
8. z mešanjem bioloških odpadkov z drugimi odpadki onemogoči njihovo predelavo v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo v skladu z merili iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov (prvi odstavek 23. člena);
9. biološke odpadke reže, drobi ali melje ter redči z namenom, da jih z odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, greznico, nepretočno greznico ali neposredno v vode (drugi odstavek 23. člena);
10. zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, meša z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami (tretji odstavek 23. člena);
11. biološke odpadke meša z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov (četrti odstavek 23. člena);
12. ne kompostira bioloških odpadkov v hišnem kompostniku, oziroma če ne kompostira v hišnem kompostniku, le teh ne prepušča izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s tem oziroma drugim predpisom, (prvi in drugi in tretji odstavek 24. člena);
13. lastne biološke odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe ne hrani ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov (četrti odstavek 24. člena);
14. z zelenim vrtnim odpadom ne ravna v skladu s tem oziroma drugim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki (prvi odstavek 25. člena);
15. če kompost, pridobljen s hišnim kompostiranjem, odloži ali uporabi na zemljišču, ki ga ne poseduje (drugi odstavek 25. člena);
16. odlaga na odlagališče nenevarnih odpadkov nevarne odpadke (28. člen);
17. odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (prvi odstavek 30. člena);
18. kuri komunalne odpadke (četrti odstavek 30. člena);
19. izvajalcu v 5 dneh po nastanku ne sporoči spremembe podatkov, ki vplivajo na zaračunavanje izvajalčevih storitev v zvezi z ravnanjem z odpadki (32. člen).
(2) Z globo 200 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 500 EUR se kaznuje povzročitelj – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 150 EUR se kaznuje povzročitelj – fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek organizator kulturne, športne ali druge prireditve ter aktivnosti na prostem, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena tega odloka.
(2) Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek organizator čistilne akcije, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena tega odloka.

Izvajalec vzpostavi sistem ločenega zbiranja odpadkov v celotni Občini Zagorje ob Savi v 18 mesecih od dne, ko pristojni organ izvajalcu potrdi veljavnost cen storitev s tem odlokom določenega načina ravnanja z odpadki.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi (U. V. Zasavja, št. 19/95).

Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Spremeni se 39. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/2002) tako, da se pravilno glasi:
»Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Zasavja in začne veljati naslednji dan po objavi.«

Ugotovi se, da je Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadkiv Občini Zagorje ob Savi, ki je bil dne 15. 2. 2002 objavljen v Uradnem vestniku Zasavja, št. 5/2002, pričel veljati z dnem 16. 2. 2002 in se uporablja od uveljavitve dalje.

Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Zasavja in prične veljati naslednji dan po objavi.

Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.