Na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 27. redni seji dne 15. 9. 2010 sprejel

Obvezna razlaga se podaja na posamezne določbe Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008; v nadaljevanju: PRO).

Besedilo točke 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov v PRO se razlaga na naslednji način:
(1) Za določbe glede vrste enostavnih objektov iz PRO se smiselno uporabljajo določbe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08; v nadaljevanju: Uredba), ki se nanašajo na nezahtevne in enostavne objekte.
(2) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, ki so objekti za lastne potrebe, ki služijo izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, naslednji objekti iz Uredbe:
2-I. nezahtevni objekti, ki so objekti za lastne potrebe:
2-I/a. drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
2-I/b. garaža, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
2-I/c. steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
2-I/d. uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
2-I/e. bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m² in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;
2-I/f. enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
2-I/g. nepretočna greznica, izdelana kot neprepusten zbiralnik, namenjena zbiranju komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda odvaža v čiščenje in obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m³;
2-I/h. pretočna greznica, namenjena anaerobni obdelavi komunalne odpadne vode, izdelana skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, če je njena prostornina do 20 m³;
2-I/i. utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m;
2-II. enostavni objekti, ki so objekti za lastne potrebe:
2-II/a. nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
2-II/b. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m³ in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline, ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
2-II/c. mala komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 50 populacijskih enot;
2-II/d. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, če je njegova globina do 30 m;
2-II/e. zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m³;
2-II/f. enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m² in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
2-II/g. utrjena dvorišča do površine 300 m².
(3) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, tudi naslednji objekti iz Uredbe, pri čemer za določitev višine škarp in podpornih zidov veljajo določila glede višine opornih zidov iz PRO:
3-I. nezahtevni objekti, ki so:
3-I/a. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,0 m;
3-I/b. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina znaša med 1,0 m 1,5 m in se izvajajo kaskadno.
(4) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, ki so ograje, ki omejujejo dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, naslednji objekti iz Uredbe, pri čemer za določitev višine ograje veljajo določila PRO:
4-I. nezahtevni objekti, ki so ograje razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m:
4-I/a. ograje, nižje od 1,8 m;
4-I/b. v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev ograje, nižje od 2,2 m;
4-I/c. na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje, nižje od 0,8 m.
(5) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, ki so pomožni infrastrukturni objekti, ki predstavljajo del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje, naslednji objekti iz Uredbe:
5-I. nezahtevni objekti, ki so pomožni infrastrukturni objekti:
5-I/a. pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;
5-I/b. postajališče, to je prostor ob vozišču ceste ali železniški progi za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, tramvajev, taksijev ali vlakov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki;
5-I/c. bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– antenski drog je lahko visok največ 10 m nad površino strehe;
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena in najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m;
– prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova bruto površina pa je lahko do 30 m²;
5-I/d. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, ki so namenjeni meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov in kakovosti zraka ter seizmološkemu opazovanju, do bruto površine 30 m², z drogom ali brez njega in z višino do 10 m;
5-I/e. pomožni objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m²;
5-I/f. mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot;
5-II. enostavni objekti, ki so pomožni infrastrukturni objekti:
5-II-1. pomožni cestni objekti:
5-II-1/a. objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m³/min oziroma pri gozdni cesti profil prepusta do 1 m;
5-II-1/b. cestni snegolov, to je objekt v obliki palisade, ki zadržuje sneg, da se ne usipa na cestišče;
5-II-1/c. objekt javne razsvetljave;
5-II-1/d. cestni silos, to je priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest, če je njegova prostornina do 300 m³;
5-II-1/e. varovalne in protihrupne ograje do višine 2,2 m;
5-II-2. pomožni žičniški objekti:
5-II-2/a. objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev;
5-II-2/b. objekt za usmerjanje električne razsvetljave;
5-II-2/c. žičniški zabojnik, to je prostor za strojnike za nadzor delovanja žičnic in delovanja smučišč, za priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje žičniških naprav ter za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
5-II-3. pomožni energetski objekti:
5-II-3/a. nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje;
5-II-3/b. ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih;
5-II-3/c. signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih;
5-II-3/d. relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja;
5-II-3/e. priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah;
5-II-3/f. priključek na distribucijsko plinovodno omrežje;
5-II-3/g. etažni plinski priključek za etažno ogrevanje;
5-II-3/h. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je njegova tlorisna površina do 30 m² – v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline;
5-II-4. telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke;
5-II-5. pomožni komunalni objekti:
5-II-5/a. vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje;
5-II-5/b. objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m od terena do kapa;
5-II-5/c. kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje;
5-II-5/d. tipska oziroma montažna greznica, to je v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz čistilnih naprav, obzidana in pokrita jama za zbiranje fekalij oziroma komunalne odpadne vode, če je njena prostornina do 50 m³;
5-II-5/e. mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot;
5-II-5/f. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), to je prostor, v katerem se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s temi frakcijami, če je njegova tlorisna površina do 100 m²;
5-II-5/g. cestni priključek na javno občinsko cesto, če je njegova širina do 3 m, njegova dolžina pa do 30 m in je pridobljeno soglasje upravljavca takšne ceste;
5-II-5/h. vodno zajetje, to je betonsko korito z zajezeno vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo, če je njegova prostornina do 250 m³ in največja globina do 5 m;
5-II-5/i. priključek na vročevod oziroma toplovod, vključno z vročevodno in toplovodno toplotno postajo z nazivno močjo do 300 kW;
5-II-6. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, ki so namenjeni meritvam in spremljanju meteoroloških parametrov in kakovosti zraka ter seizmološkemu opazovanju do površine 5 m² z drogom do višine do 10 m;
5-II-7. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
(6) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva, naslednji objekti iz Uredbe:
6-I. nezahtevni objekti, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
6-I/a. kozolec, to je lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m², če gre za dvojni kozolec (toplar), z višino najvišje točke objekta največ 6 m;
6-I/b. kmečka lopa, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-I/c. rastlinjak, to je nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-I/d. silos, to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m², pri stolpastem silosu pa je tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-I/e. skedenj, to je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-I/f. senik, to je enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-I/g. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njegova tlorisna površina največ 200 m² in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
6-I/h. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, to je za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, če je njegova prostornina do 150 m³;
6-I/i. vodni zbiralnik, vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim nepropustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, če je njegova prostornina do 1000 m³ in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
6-I/j. betonsko korito, namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, če je njegova prostornina do 20 m³;
6-I/k. poljska pot, to je pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 2,5 m;
6-I/l. gozdna cesta, to je ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, če je njegova dolžina daljša od 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m ali se priključuje na javno cesto; gozdne ceste se lahko priključujejo na javno cesto;
6-I/m. grajena gozdna vlaka, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, če je njegova dolžina daljša od 1 km; gozdne vlake se lahko priključujejo na javno cesto;
6-I/n. obora za rejo divjadi;
6-II. enostavni objekti, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
6-II/a. čebelnjak, to je montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, če je njegova bruto površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-II/b. gozdna učna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu;
6-II/c. grajena gozdna vlaka, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, če je njena dolžina do 1 km; gozdne vlake se lahko priključujejo na javno cesto;
6-II/d. poljska pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije, če je njegova dolžina do 1 km, širina pa do 2,5 m;
6-II/e. ribnik kot vodno zajetje, to je umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo in če je njegova tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m², pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m², globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
6-II/f. vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, če je njegova globina do 30 m;
6-II/g. krmišče, to je na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, ki je namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, če je njegova tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha objekta hkrati strop nad prostorom;
6-II/h. molzišče, to je prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na planinskih pašnikih, če je njegova tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa;
6-II/i. hlevski izpust, to je ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če njegova tlorisna površina ne presega 180 m²;
6-II/j. ograje za pašo živine nižje od 1,5 m;
6-II/k. rastlinjak, namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču v izvedbi tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo;
6-II/l. gozdna cesta, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije, če je njegova dolžina do 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m in se ne priključuje na javno cesto;
6-II/m. kašča, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
6-II/n. kozolec, to je lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, z dolžino največ 30 m in višino najvišje točke objekta največ 6 m;
6-II/o. senik, to je enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
(7) Šteje se, da so pomožni objekti iz točke A v PRO, tudi naslednji objekti iz Uredbe:
7-I. nezahtevni objekti, ki so:
7-I/a. objekti za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m², za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.
(8) Šteje se, da so začasni objekti iz točke B v PRO, naslednji objekti iz Uredbe:
8-I. nezahtevni objekti, ki so začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
8-I/a. kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
8-I/b. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina večja od 5 m in manjša od 10 m, širina pa manjša od 1,5 m;
8-II. enostavni objekti, ki so začasni objekti:
8-II/a. odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
8-II/b. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke;
8-II/c. oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov;
8-II/d. pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat;
8-II/e. cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni;
8-II/f. začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
8-II/g. objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
(9) Šteje se, da so vadbeni objekti iz točke C v PRO, naslednji objekti iz Uredbe:
9-I. enostavni objekti, ki so vadbeni objekti:
9-I-1. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem:
9-I-1/a. igrišče za šport in rekreacijo na prostem, to je travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, košarki, bejzbolu, ragbiju, golfu in drugim igram z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo;
9-I-1/b. kolesarska steza, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
9-I-1/c. planinska pot, to je ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop na planine oziroma gore, če je njegova širina do 1 m;
9-I-1/d. smučišče, to je travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim dejavnostim, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča;
9-I-1/e. sprehajalna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
9-I-1/f. športno strelišče, če je njegova tlorisna površina do 3 ha;
9-I-1/g. trimska steza, to je ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, če je njegova širina do 1 m;
9-I-1/h. vzletišče, ki ima samo travnato površino, namenjeno vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, če je njegova tlorisna površina do 5 ha.
9-I-2. Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju:
9-I-2/a. plezalni in drug podoben objekt, namenjen urjenju, če njegova višina ne presega 7,5 m;
9-I-2/b. pokriti vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m²; prostor je lahko večji, če ima šotor certifikat;
9-I-2/c. vadbeni bunker, to je manjša vojaška obrambna utrdba, namenjena urjenju oziroma vojaškim vajam, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
9-I-2/d. vadišče na prostem, to je naravno zemljišče s priročnimi vadbenimi objekti, poraslo s travo in drevjem, če je tlorisna površina in urejenost zemljišča v skladu z normativi, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma obrambo;
9-I-2/e. zaklon, to je objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, če je objekt do največ 2 m vkopan v teren, nadzemni del pa zasut z zemljo in če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina do 3 m, razpon nosilnih delov pa do 3 m; pri večjem razponu morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
9-I-2/f. vojaško strelišče, če je njegova površina do 5 ha ter se z njegovo postavitvijo in uporabo ne spreminja konfiguracija terena;
9-I-2/g. zaklonilnik, to je pritličen objekt, katerega površina ne presega 20 m² in ki je lahko sestavljen iz posameznih gradbenih elementov.
(10) Šteje se, da so spominska obeležja iz točke D v PRO, naslednji objekti iz Uredbe:
10-I. nezahtevni objekti, ki so:
10-I/a. spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m², ter spomenikov in spominskih obeležij na pokopališčih;
10-II. enostavni objekti, ki so:
10-II/a. spominska obeležja, ki so narejena v obliki spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m², ter spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih.
(11) Šteje se, da so urbana oprema iz točke E v PRO, naslednji objekti iz Uredbe:
11-I. enostavni objekti, ki so urbana oprema:
11-I/a. nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
11-I/b. javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
11-I/c. javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem;
11-I/d. transparent, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza preko javne ceste, če je njegova dimenzija do 8 m x 1 m, spodnji rob pa je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste;
11-I/e. skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom;
11-I/f. večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina pa do 4 m;
11-I/g. montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m;
11-I/h. vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 100 m², pri vodometu pa višina konstrukcije do 4 m;
11-I/i. otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²;
11-I/j. obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².
11-I/k. objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano (eno- ali večstranski), na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora z ene strani, ki je namenjen za namestitev oglasnih površin, do 20 m2 in višino najvišje točke objekta največ 7 m, merjeno od terena do vrha objekta, razen panojev, ki so del fasade stavbe.
(12) Razume se, da se za ostale določbe glede lokacijskih pogojev za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz Uredbe smiselno upošteva točka 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov iz PRO, upoštevajoč način razvrstitve nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega odloka, pri čemer se razlaga:
– da za škarpe in podporne zidove iz tretjega odstavka tega člena veljajo enaka določila kot za pomožne objekte, ki služijo izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin,
– da za objekte za telekomunikacijsko opremo iz sedmega odstavka tega člena veljajo enaka določila kot za ostale pomožne objekte, ki ne služijo izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin.
(13) Razume se, da se za izračun faktorjev pozidanosti pri pomožnih objektih, ki so objekti za lastne potrebe, ki služijo izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, iz drugega odstavka tega člena obvezne razlage štejejo predpisani faktorji glede maksimalne stopnje izkoriščenosti zemljišč za tisto prostorsko enoto, v kateri se nahaja načrtovana postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v točki 5.3. Podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora v PRO.

V celotnem besedilu PRO se termin gradbena parcela razlaga na naslednji način:
(1) Termin »gradbena parcela« se razume kot zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(2) Za gradbeno parcelo se razume tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
(3) Če obstoječ objekt nima določene gradbene parcele, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov k legalno zgrajenemu objektu ter za namen izračuna faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele razume tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji ta objekt (fundus), pomnožen s faktorjem 2.

V celotnem besedilu PRO se termini glede faktorjev izkoriščenosti zemljišč za gradnjo razlagajo na naslednji način:
(1) Termin »faktor izrabe gradbene parcele (FI)« se razume kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.
(2) Termin »faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ)« se razume kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.

Določila glede izdajanja soglasja občinske uprave Občine Braslovče v točki 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov v PRO se razlagajo na naslednji način:
(1) Merila za presojo izdajanja soglasij občinske uprave Občine Braslovče, ki jih navaja Prostorski red Občine Braslovče v tretjem odstavku točke 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov, sprejema Občinski svet Občine Braslovče z odlokom.

Določila glede obveznosti izdelave geološkega mnenja se v celotnem besedilu PRO razlagajo na naslednji način:
(1) Določilo »za vsak poseg v prostor je potrebno pridobiti geološko mnenje« v točki 5.3. Podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora se razume kot »za vsak poseg v prostor, za katerega je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti geološko mnenje«.
(2) Razlaga se, da obveznost izdelave geološkega mnenja določa določba točke 5.2.11. Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, razdelek B) Erozijska območja v PRO in sicer: »Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve geološkega mnenja.« Erozijska območja so prikazana v kartografskem delu PRO.

Besedilo točke 7. Podrobnejša merila in pogoji za projektiranje in za pripravo lokacijskih načrtov v razdelku E) Priprava občinskih prostorskih aktov na območjih, za katera se pripravljajo državni lokacijski načrti, se razlaga na naslednji način:
(1) Razume se, da je pogoj za sprejem predvidenih občinskih prostorskih aktov izpolnjen, ko so izpolnjena določila enega od odstavkov razdelka E) Priprava občinskih prostorskih aktov na območjih, za katera se pripravljajo državni lokacijski načrti v točki 7. Podrobnejša merila in pogoji za projektiranje in za pripravo lokacijskih načrtov.

V besedilu točke 5.3. Podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora se termina rekonstrukcija in vzdrževalna dela razlagata na naslednji način:
(1) Termin »rekonstrukcija« se razume kot »rekonstrukcija zakonito zgrajenega objekta v celotni prostorski enoti«. Razume se, da funkcionalna merila in pogoji v vsaki posamezni prostorski enoti v točki 5.3. Podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora, ki se nanašajo na rekonstrukcijo, veljajo za celotno prostorsko enoto.
(2) Termin »vzdrževalna dela« se razume kot »vzdrževanje zakonito zgrajenega objekta v celotni prostorski enoti«. Razume se, da funkcionalna merila in pogoji v vsaki posamezni prostorski enoti v točki 5.3. Podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora, ki se nanašajo na vzdrževalna dela veljajo za celotno prostorsko enoto.

V besedilu točke točki 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov se termin javna cesta razlaga na naslednji način:
(1) Termin »javna cesta« v točki 5.2.13. Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov se razume kot »kategorizirana občinska cesta skladno z odlokom, ki določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo«.

(1) Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče.
(2) V primeru spremembe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), se:
– ta obvezna razlaga uporablja tako, da se smiselno upoštevajo spremembe uredbe, če je to mogoče ali
– sprejme dopolnitev te obvezne razlage, če smiselna uporaba uredbe ni mogoče.

Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.