Na podlagi 52. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 in 108/09) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 7. redni seji dne 30. 5. 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Brežice – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 103/06) – v nadaljevanju SD-PUP, ki se nanašajo na:
– popravki ureditvenih pogojev, ki se nanašajo na izboljšanje meril in pogojev za načrtovanje posameznih objektov in ureditev
– določitev podrobnejših meril in pogojev za posamezne enote urejanja prostora, ki so del Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1998 do leta 2000, dopolnjenega leta 1994, 1996,1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega leta 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 za potrebe širšega javnega pomena in potrebe gospodarskega sektorja: turizem, kmetijstvo (intenzivnejše), obrt-poslovne in proizvodne dejavnosti; dopolnjen v letu 2009.
Tabela 1: Ureditvene enote, ki so predmet sprememb

+------------------+-------------------------------------------+
|šifra             |Ime                                        |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-21S/73-SK      |kmetija                                    |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-21S/73-CD      |kmetijska trgovina                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|145-SK            |stanovanjske površine s spremljajočimi     |
|                  |dejavnostmi                                |
+------------------+-------------------------------------------+
|169-BT            |gradnja apartmajskih objektov              |
+------------------+-------------------------------------------+
|B4-31SN/185-SS    |obrtna delavnica                           |
+------------------+-------------------------------------------+
|356-SK            |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|B1-19S/360-SK     |objekti za potrebe kmetije                 |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-32S/406-IG     |poslovno skladiščni objekt                 |
+------------------+-------------------------------------------+
|407-BT            |gradnja apartmajskih objektov              |
+------------------+-------------------------------------------+
|B1-08S/587-SK     |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|B3-53t/630-BT     |apartmajsko naselje                        |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-23S/684-SS     |obrtna delavnica                           |
+------------------+-------------------------------------------+
|712-SK            |kmečki turizem                             |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-27S/713-SS     |gradnja skladiščno-proizvodnih prostorov;  |
+------------------+-------------------------------------------+
|B5-16P4/732-IG    |proizvodno skladiščni objekti              |
+------------------+-------------------------------------------+
|B3-30S/766-SK     |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|B3-11S/771-SS     |organizirana gradnja stanovanjskih hiš     |
+------------------+-------------------------------------------+
|790-SK            |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|846-SK            |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|846-ZS            |turistična kmetija                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|B3-14S/872-SS     |obrtna delavnica                           |
+------------------+-------------------------------------------+
|B2-26S/873-IG     |upravni pisarniški ter skladiščni prostori |
+------------------+-------------------------------------------+
|B1-17S/877-IK     |gradnja skladiščnih prostorov              |
+------------------+-------------------------------------------+

V 6. členu se briše besedilo četrte alineje prvega odstavka in se ga nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»– gradnja pomožnih objektov (enostavnih in nezahtevnih objektov) na osnovi predpisa, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost«
V 6. členu se doda nova alinea, ki se glasi:
»– gradnja objektov znotraj določenih gradbenih parcel s strani pristojnega organa v skladu z namembnostjo, kot je določena z odločbo.«

V 10. členu naj se doda stavek, ki se glasi: »Dovoljene so novogradnje objektov v skladu z namensko rabo prostora.«

V prvem odstavku 11. člena Odloka se črta besedilo », opredeljenih z VIII. Kategorijo v sklopu kmečkih dvorišč ali ob njih, kjer se ne posega na kvalitetno zemljišče (I., II. Kategorija oziroma 1. območje)« in nadomesti z novim besedilom, ki glasi. »stavbnih zemljišč in gradbenih parcel, določenih s strani pristojnega organa v skladu z namembnostjo, kot je določena z odločbo.«.
V drugem odstavku 11. člena se črta besedilo », so pa opredeljena z VIII. kategorijo« in se ga nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »so pa opredeljena kot stavbna zemljišča ali pa so določene gradbene parcele s strani pristojnega organa v skladu z namembnostjo, kot je določena z odločbo«.
V drugem odstavku 11. člena se črta besedilo », kjer se ne posega na kvalitetno zemljišče I., II. kategorije oziroma 1. območje.« in se ga nadomesti s piko.
V petem odstavku se na koncu stavka doda besedilo:
»in zaščito ter varovanje tovrstnih objektov.«
V 11. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Nezahtevni in enostavni objekti so praviloma locirani na stavbnih zemljiščih ali obstoječih dvoriščih, izjemoma pa lahko tudi v pogojno zazidljivem območju objektov. Pogojno zazidljivo območje objektov je 10-metrski pas okoli parcele objektov. Enostavne in nezahtevne objekte je v pogojno zazidljivem območju mogoče postavljati le, če na obstoječem območju parcel objektov ni zadostnih razpoložljivih površin za postavitev tovrstnih objektov. Pred postavitvijo tovrstnih objektov je potrebno pridobiti mnenje pristojne občinske kmetijske službe in mnenje občinskega oddelka za prostor. Iz mnenja mora biti razvidno, da je takšen objekt pomemben za normalno uporabo osnovanega objekta.
Na kmetijskih in gozdnih površinah je dovoljena postavitev spominskih obeležij, praviloma ob infrastrukturnih koridorjih in na način, da se s postavitvijo čim manj posega v krajino.«
V 11. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na zemljišču pod stavbo legalno zgrajenega objekta je dovoljena gradnja.«

V tretjem odstavku 15. člena naj se briše besedilo: », odmiki od nekategoriziranih cest pa so min. 3 m, razen v naseljih, za katere veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.« ter se ga nadomesti z besedilom: »in občinskim predpisom, ki ureja občinske ceste in druge javne površine.«

V drugem odstavku točke 3.5. (Vinske kleti oziroma hrami) 16. člena se pred prvim zaklepajem brišejo tri pike.
V tretjem odstavku točke 3.5. (Vinske kleti oziroma hrami) 16. člena se črta besedilo:
»Izjemoma se dovoli novo gradnja vinske klet izven zazidljivih zemljišč lastnikom, ki na svojih zemljiščih pridelujejo večje tržne viške oziroma imajo večje površine nasadov za katera je potrebno pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva.«
In se ga nadomesti z besedilom:
»Izjemoma se dovoli novogradnja vinske kleti tlorisa do 45 m2 izven stavbnih zemljišč lastnikom, ki na svojih ali zakupljenih zemljiščih pridelujejo večje tržne viške oziroma imajo večje površine nasadov, za kar se smatra da ima posajenih vsaj 1000 trsov ter jih ima vpisane v register pridelovalcev grozdja in vina. Investitor si mora pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva.«
V četrtem odstavku točke 3.5. se v tretji alineji pred besedo dvokapnica doda beseda simetrična.
V petem odstavku točke 3.5. (Vinske kleti oziroma hrami) 16. člena se črta besedilo:
»Za površine, ki so večje od 45 m2 je potrebno pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva.«
In se ga nadomesti z besedilom:
»Za površine, ki so večje od 45 m2 je potrebno soglasje občinske službe pristojne za področje kmetijstva, ki temelji na vpisu investitorja v register pridelovalcev grozdja in vina, kjer mora imeti investitor vpisanih vsaj 1501 trsov. Lastnik mora imeti vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina najmanj 1501 do 3000 trsov za gradnjo vinske klesti do 80 m2, od 3001 do 5000 za gradnjo vinske kleti do 100 m2 in od 5001 naprej za gradnjo vinske kleti večje od 100 m2.«
V prvem odstavku v točki 3.6. (Objekti za spravilo sadja (hladilnice)) 16. člena se briše del besedila prvega odstavka: », da obstaja dokazilo iz registra sadovnjakov, ki ga vodi pristojni državni organ, iz katerega mora biti razvidno, da ima lastnik posajenih najmanj 1000 sadik sadnih vrst.«
In se ga nadomestni z besedilom:
», da ima investitor v Registru kmetijskih gospodarstev, vpisanih najmanj 1500 sadik naslednjih sadnih vrst: jablane, hruške, breskve, nektarine, slive, češnje, višnje, namizno grozdje.«
V 3.3. točki 16. člena se spremeni naziv odstavka tako, da se za »3.3.« briše besedilo »enostavni objekti« in se ga nadomesti z besedilom »nezahtevni in enostavni objekti«.
V prvem odstavku toče 3.3. Enostavni objekti 16. člena se briše cel odstavek in se ga nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo merila in pogoji veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov s področja graditve in urejanja prostora. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno in po strukturi prilagojeni osnovnemu objektu. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače. Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je za gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekta predhodno potrebno pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.«

V tretjem odstavku 19. člena se v prvi alineji beseda »večje« nadomesti z besedo »višje« in številka »120 cm« se nadomesti s številko »180 cm«.
V 19. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Dopustna je ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za zaščito nelovnih površin (danes: pravilnik na podlagi 53. člena in za izvajanje 10. člena Zakona o divjadi in lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08). Tovrstno varovanje mladja, pridelka in živine ter podobno mora biti izvedeno transparentno, v žičnati izvedbi oziroma naj bo izvedena iz čim manj opaznih elementov in s čim manj posegi v zemljino. Maksimalna višina tovrstne transparentne zaščite je do 2,2 m.«

V 20. členu se doda nov odstavek:
»Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.«

V poglavju VI. Komunalno urejanje se za prvim odstavkom dodajo novi:
»Pri obveznosti priključevanja objektov na vodovodno omrežje, ki ni javno, se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.«

V 21. členu se v prvem odstavku briše prvi stavek: »Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.«
V 21. členu se za zadnjim odstavkom dodajo novi odstavki, ki se glasijo:
»Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.«

V 25. členu osnovnega odloka se v prvem stavku briše besedilo: »je določeno z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov«, ter se ga nadomesti z besedilom: »naj se obravnava v skladu z veljavnimi predpisi.«

V 26. členu osnovnega odloka se v tretjem stavku za vejico črta besedilo in se vejica nadomesti s piko.

V 28. členu osnovnega odloka se doda nov odstavek:
»Za poseg v območje ali objekte, ki imajo z ustreznim pravnim aktom določen status kulturnega spomenika ali dediščine in so vpisana v zbirni register dediščine, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s področja varstva kulturne dediščine.«

V 29. členu se briše zadnja alineja.

V 30. členu se dodajo novi odstavki:
»Varovanje gozdnih zemljišč
1. Sprememba gozdnega v stavbno zemljišče in gradnja objektov
– Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m.
– Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski akt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega akta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B, Uradni list RS, št. 110/07) .
2. Izkoriščanje mineralnih surovin v območju gozdov in gozdnega prostora
– Po izkoriščanju je na območju kamnolomov, peskokopov in gramoznic potrebno osnovati gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov).
– Zaradi osnovanja kamnolomov, peskokopov in gramoznic ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
– Dostop na sosednja gozdna zemljišča mora biti zagotovljen v času priprave in v času izkoriščanja. Vlagatelj je dolžan zagotovit takšno omrežje gozdnih prometnic, da med izkoriščanjem in po njem ne bodo poslabšani pogoji gozdne proizvodnje.
– Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje.
3. Krčitev gozda v kmetijske namene
– Površine, kjer krčitve za kmetijske namene niso dovoljene:
– gozdni rezervati,
– varovalni gozdovi,
– gozdovi s posebnim namenov z dovoljenimi ukrepi, kjer je gozd objekt razglasitve.
– Površine, kjer krčitve gozdov za kmetijske namene niso priporočljive:
– gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij,
– gozdovi znotraj sklenjenih območjih gozdov,
– gozdovi, ki imajo funkcijo koridorske povezave,
– gozdovi na območju Nature 2000,
– mestni in primestni gozdovi,
– gozdni otoki v kmetijski krajini, kjer je gozdnatost majhna.
– Na območjih, kjer je planska raba gozd, ZGS lahko dovoli krčitev gozda do 0,5 ha (ZG-B, Uradni list RS, št. 110/07).
– Za krčitev gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove (ZG-B, Uradni list RS, št. 110/07).«

V 32. členu se v točki 3. varstvo voda in obvodnih površin dodajo novi odstavki:
»Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.
Potrebno je ohranjati retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ter ob upoštevanju Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami zakona o vodah in pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, te v sodelovanju s pristojnim organom za upravljanje z vodami.«
V 32. členu se dodajo nove točke:
»6. Naravne katastrofe
– V ogroženih območjih, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
– Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ter služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
– Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
– Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč ali dvig nivoja podzemne vode,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
– Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost, so novogradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena.

Poglavje XI. Urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito osnovnega odloka se preimenuje v »XI. Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom«.
V 33. členu se za prvim odstavkom doda nova točka:
»1. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče. Potrebno je upoštevati ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
V urbanih naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč v skladu s predpisi. Pri novih objekti je potrebna ojačitev prve plošče (projektni pospešek 0,225, VIII. stopnja ogroženosti).
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.«

Za 33. členom se dodajo novi členi (ostali členi se ustrezno preštevilčijo), ki se glasijo:
»34. člen (končne in prehodne določbe)
Za izdano soglasje kmetijske občinske službe za gradnjo vinske kleti na kmetijskih zemljišču do vključno 31. 5. 2011 se uporabljajo določila PUP (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88, Uradni list RS, 29/96, 50/98, 4/02, 102/06, 103/06 UPB PUP-1), pri čemer mora biti vloga za izdajo gradbenega dovoljenja podana na pristojni upravni organ v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
V primeru, da investitor vloži v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka na pristojni upravni organ vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za hladilnico za sadje na kmetijskem zemljišču, se uporabljajo določila PUP (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88, Uradni list RS, 29/96, 50/98, 04/02, 102/06, 103/06 UPB PUP-1).«
»35. člen (posebna merila in pogoji za enote urejanja prostora, ki so predmet sprememb)
Za posamezne ureditvene enote navedena v tem členu, veljajo poleg določil osnovnega odloka še naslednja posebna merila in pogoji:
– Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1), odmaknjeni od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka v primeru, da ni vodnega zemljišča, 15,0 m pri vodotokih 1. reda oziroma 5,0 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in kotirati.
– Vse odpadne komunalne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja pod pogoji upravljavca. V primerih, ko ni zgrajene javne kanalizacije se odpadne fekalne vode zbirajo v malih čistilnih napravah (MČN) z izpusti v ponikovalnice oziroma če to ni možno pa v površinski vodotok. V primerih vodovarstvenih območjih se zbirajo v neprepustnih greznicah na praznjenje oziroma v MČN z izpusti v skladu z ustrezno veljavnimi občinskimi odloki o varovanju pitne vode.
– Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda morajo biti usklajene s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), ter v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
– Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1), in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
– Padavinske vode iz obravnavanih območij iz strehe, parkirišč, cest …) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Padavinske vode iz cest, parkirišč, garaž in drugih utrjenih povoznih površin je treba predhodno očistiti na lovilcih olj. Iz PGD mora biti razvidno, daje predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj ( SIST EN 852-2).
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objektov servisnih dejavnosti za popravilo mehanizacije in motornih vozil mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04). Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj ( SIST EN 852-2).
– Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati ustrezno veljavne Odloke o varovanju pitne vode iz ustreznih vodnih virov in Pravilnika o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).
– Eventualne tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.
– V PGD projektni dokumentaciji mora biti podana projektna rešitev celotnega poslovnega kompleksa v primeru, da je predvidena fazna gradnja, posamezne faze morajo biti jasno definirane in opredeljene kot funkcionalno zaključene celote upoštevajoče tako faznost gradnje, ki ne bo imela negativnih vplivov na okolje.
– V vseh prostorih kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena.
– V projektni dokumentaciji (PGD ) mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in prikazana tudi zunanja ureditev na situaciji v ustreznem merilu iz katere bo razvidna dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, potek vodov za tehnološko in požarno vodo ter predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posameznih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in iz PGD projekta razvidna.
– V primeru izpusta padavinske oziroma prečiščene odpadne vode iz male čistilne naprave v vodotok je potrebno v projektni dokumentaciji obdelati detajl izpusta na brežini vodotoka. Izpustna glava v strugo potoka mora biti poglobljena v brežino. Brežino pod izlivom in vznožje brežine v ustrezni dolžini (najmanj 5,0 m) je treba zavarovati z kamnom v betonu ali samo z kamnometom (kamen ustrezne dimenzije vtisnjen v podlago).
– V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala. Materialov ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine ali priobalna zemljišča vodotokov ter nekontrolirano po terenu.
– Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) za gradnjo preko vodnega zemljišča, če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1), in jo je treba skleniti z naslovnim organom pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo, ni potrebno skleniti take pogodbe.

Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.