Na podlagi 1. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik natančneje določa cilje in vsebino programa usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B1, B, C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE, F in G (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) ter kriterije usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za imetnike veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ki želijo zamenjati tuje dovoljenje za slovensko in morajo opraviti praktični del vozniškega izpita.

(1) Cilji usposabljanja kandidatov za voznike so naslednji:
– usposobljenost kandidata za varno vožnjo;
– sposobnost kandidata, da ustvarja in vzdržuje kulturne medosebne odnose v prometu;
– sposobnost kandidata, da sodeluje in je solidaren z udeleženci v prometu.
(2) Kandidat za voznika med usposabljanjem pridobi znanje, spretnost in obnašanje, da lahko:
– prepozna nevarnost v prometu in oceni njeno resnost;
– zadostno obvlada svoje vozilo, da ne povzroča nevarnih situacij in da v primeru take situacije ustrezno reagira;
– upošteva prometna pravila, še zlasti tista, ki so namenjena preprečevanju prometnih nesreč in ohranjanju tekočega prometa;
– prepozna vse večje tehnične okvare na vozilu, še zlasti tiste, ki ogrožajo varnost, in jih na ustrezen način popravi;
– upošteva vse dejavnike, ki vplivajo na obnašanje med vožnjo (psihoaktivne snovi, utrujenost, slab vid), da bi bil popolnoma sposoben uporabljati vse spretnosti, ki so potrebne za varno vožnjo;
– s primernim upoštevanjem drugih pomaga zagotavljati varnost vseh udeležencev v prometu, še zlasti najšibkejših in najbolj izpostavljenih;
– upošteva načela ekonomične, defenzivne in ekološke vožnje.

Usposabljanje kandidatov za voznike se izvaja po programu usposabljanja, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(1) Program usposabljanja je sestavljen iz teoretičnega dela usposabljanja in praktičnega dela usposabljanja.
(2) Teoretični del usposabljanja in praktični del usposabljanja vsebujeta splošni in dodatni del. Splošni del je namenjen kandidatom za voznike motornih vozil ne glede na kategorijo vozila, dodatni del pa kandidatom za voznike motornih vozil določenih kategorij.

(1) Teoretični del usposabljanja obsega potrebno splošno in dodatno znanje o vožnji motornega vozila posamezne kategorije. Po zaključku teoretičnega dela usposabljanja ima kandidat za voznika potrebno znanje za vožnjo motornega vozila.
(2) Praktični del usposabljanja obsega potrebno splošno ter dodatno spretnost in obnašanje pri vožnji motornega vozila posamezne kategorije. Po zaključku praktičnega dela usposabljanja kandidat za voznika samostojno obvlada vožnjo motornega vozila.

(1) Teoretični del usposabljanja se izvaja izključno v opremljeni učilnici šole vožnje, ki je vpisana v register šol vožnje oziroma je bila pred vpisom v register šol vožnje pregledana s strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.
(2) Praktični del usposabljanja se izvaja na različnih površinah, glede na učno stopnjo, v katero sodijo posamezne naloge:
– vaje iz prve učne stopnje se izvajajo na neprometni površini (poligonu);
– vaje iz druge učne stopnje se izvajajo na cestah z redkejšim prometom v naselju in zunaj naselja;
– vaje iz tretje učne stopnje se izvajajo na cestah z gostejšim prometom v naselju in zunaj naselja.

(1) Vsak učitelj teoretičnega dela usposabljanja mora za vsako učno uro imeti izdelano pripravo, ki mora vsebovati posamezni tematski sklop, učne teme, cilje, časovni okvir in metode dela.
(2) Teoretični del programa usposabljanja se izvede v najmanj 20 pedagoških urah. Trajanje posamezne učne teme določi učitelj tega usposabljanja v pripravi učne ure. Čas za izvedbo učnih tem po teoretičnem delu programa usposabljanja je najmanj ena učna ura na tematski sklop.
(3) Čas za izvedbo učnih vaj po programu praktičnega dela usposabljanja je:
– vaje s prve učne stopnje: najmanj eno učno uro;
– vaje z druge učne stopnje: najmanj sedem učnih ur;
– vaje s tretje učne stopnje: najmanj 12 učnih ur, za kategorijo F pa najmanj osem učnih ur.
(4) Pri izvajanju učnih vaj s tretje učne stopnje se usposabljanje izvede najmanj trikrat, po dve učni uri skupaj. Pri tem mora kandidat za voznika pri vsaki izvedbi prevoziti razdaljo do najmanj 40 km oddaljenega kraja, pri čemer mora skupaj prevoziti najmanj 80 km. V tem času mora voziti najmanj dve učni uri v mraku oziroma temi (v nadaljnjem besedilu: ponoči) in najmanj dve učni uri po avtocesti oziroma cesti, rezervirani za motorna vozila, razen če se usposablja za vožnjo vozil kategorij AM, A1, B1 in F.
(5) Za vožnjo ponoči iz prejšnjega odstavka se štejejo naslednji časovni termini:
– januar, februar, november in december: do 8. ure in po 16. uri;
– marec, april, september in oktober: do 7. ure in po 17. uri;
– maj, junij, julij in avgust: do 6. ure in po 20. uri.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena mora kandidat, ki že ima vozniško dovoljenje A1 ali A2 in se usposablja za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A2 ali A, izvesti:
– vaje s prve učne stopnje: najmanj eno učno uro;
– vaje z druge učne stopnje: najmanj dve učni uri;
– vaje s tretje učne stopnje: najmanj šest učnih ur.
(7) Pri izvajanju učnih vaj s tretje učne stopnje iz prejšnjega odstavka se usposabljanje izvede najmanj trikrat, po dve učni uri skupaj. Pri tem mora kandidat za voznika pri vsaki izvedbi prevoziti razdaljo do najmanj 40 km oddaljenega kraja, pri čemer mora skupaj prevoziti najmanj 80 km. V tem času mora voziti najmanj dve učni uri v mraku oziroma temi in najmanj dve učni uri po avtocesti oziroma cesti, rezervirani za motorna vozila.
(8) Določbe šestega in prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri usposabljanju kandidatov, ki opravljajo samo praktični del vozniškega izpita za vožnjo skupine vozil, katere največja dovoljena masa presega 3500 kg in ne presega 4250 kg, če je vlečnemu vozilu dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik.
(9) Usposabljanje na posamezni učni stopnji se zaključi z učno vajo samostojne uporabe pridobljenega znanja s samoocenjevanjem v trajanju ene učne ure.

(1) Teoretični del usposabljanja zajema učne teme splošnega dela in pripadajočega dodatnega dela glede na kategorijo motornih vozil, za katero se kandidati za voznike usposabljajo. Učne teme splošnega in dodatnega dela lahko učitelj smiselno združi in posamezno izvedbo vpiše v dnevnik dela.
(2) Praktični del usposabljanja zajema učne vaje splošnega dela in pripadajočega dodatnega dela glede na kategorijo motornih vozil, za katero se kandidat za voznika usposablja. Pri izvedbi mora učitelj upoštevati vrstni red predpisanih stopenj ter začeti usposabljanje na naslednji stopnji, ko kandidat obvlada učno snov predhodne stopnje.
(3) Glede na kandidatovo sposobnost lahko učitelj vožnje v učni uri obravnava več učnih vaj ali ponavlja že obravnavane. Učne vaje splošnega in dodatnega dela lahko smiselno združi ter vpiše v evidenčni karton vožnje in dnevni razvid vožnje tako, da je razvidno, katere vaje se izvajajo oziroma so bile izvedene.
(4) V praktičnem delu programa usposabljanja lahko učitelj vožnje naenkrat poučuje le enega kandidata.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko učitelj vožnje pri usposabljanju kandidatov za voznike enoslednih motornih vozil na prvi učni stopnji poučuje največ dva taka kandidata, ne glede na to, za katero kategorijo enoslednih motornih vozil se usposabljata.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko učitelj vožnje pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil kategorij A2 in A pri izvajanju vaje 3.2 iz priloge pravilnika poučuje največ tri kandidate, če jih spremlja na motornem kolesu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 8/10 in 29/10).

Ta pravilnik začne veljati 1. julija 2011.