Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – sprem. in dop.) (v nadaljevanju: ZPNačrt, ter 9. in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 6. redni seji dne 15. 6. 2011 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 36/02), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni del območja Obrtne cone Krmelj (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je, pod št. 11/10, izdelal DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o, Log 50, 8294 Boštanj.

Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8. Nova parcelacija
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
11. Grafične priloge
12. Seznam prilog
B) GRAFIČNI DEL:

1. Prikaz namenske rabe iz planskega akta            M 1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem        M 1:500
3. Geodetski načrt                                    M 1:500
4. Ureditvena situacija                               M 1:500
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske
infrastrukture                                        M 1:500
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom
pred požarom                                          M 1:500
7. Načrt parcelacije                                  M 1:500
8. Geodetsko zazidalna situacija s prerezi           M 1:500.

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je vzhodni del območja Obrtne cone Krmelj, ki na severni, vzhodni in južni strani meji z obstoječim gozdom, na zahodni strani pa z obstoječo pozidavo naselja Krmelj.
Površina območja prostorske ureditve znaša cca 10.270,00 m2.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na del zemljišča k.o. Goveji Dol 957/15, 957/13, 957/12, 957/4d, 955/1d (d – pomeni delno).

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjske in terciarne dejavnosti (po tem odloku so to: stanovanja, promet, trgovine, storitve, obrt, servis, proizvodnja in ostale poslovne dejavnosti). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– nestanovanjski objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).

Programsko je območje razdeljeno na dva dela:
– zahodni in vzhodni del.
Zahodni del:
To je poslovno-stanovanjski kompleks ATG Zupan »NP1«, ki je zgrajen ob vstopu v obrtno cono.
Pri dozidavi ali rekonstrukciji obstoječe stanovanjske stavbe se arhitekturno oblikovanje v celoti prilagaja obstoječi stavbi. Naklon strehe, kritina in fasada mora biti enaka kot na obstoječi stavbi. Dozidava ne sme presegati zazidalno površino osnovne stavbe, višina objekta pa ne sme presegati višino osnovnega objekta.
Vzhodni del:
To je območje »NP2«, ki je predvideno na vzhodni strani obstoječega kompleksa ATG Zupan. Območje je namenjeno terciarni dejavnost. Ker trenutno ni znanega programa, so definirani splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje, ki bodo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije.
Objekt:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever–jug, pod pogojem, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in prometnega omrežja,
– horizontalni gabarit: okvirni gabarit po geodetski zazidalni situaciji, tloris objekta je praviloma podolgovate oblike. Ker vsebina predvidenega objekta ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnega gabarita, določenega v grafičnih prilogah pod pogojem, da se faktor zazidanosti parcele ne preseže, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
Osnovnemu tlorisu objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane arhitektonske dodatke, vendar največ do 1/4 tlorisne površine osnovnega objekta,
– vertikalni gabarit: vidni del objekta na najvišjem delu lahko sega največ do višine 10.00 m nad koto terena. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri tem objektu ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan več etažno pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 10.00 m,
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija klasične in montažne gradnje, izvedba je lahko armiranobetonska, jeklena in klasična,
– streha: streha bo ravna, minimalnega naklona, skrita za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh z uporabo premišljenih arhitekturnih detajlov, osvetlitev se zagotovi s svetlobnimi trakovi ter kupolami. Arhitekturni detajli z uporabo drugih materialov se prilagajajo tehnologiji oziroma dejavnosti v objektu. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav, pod pogojem, da so skriti za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta. Kritina je temne, sive, opečne in zelene barve.
– fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, stekla ali drugega sodobnega materiala. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine ali lesa. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev parcele: parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnimi ploščami, ostale manipulacijske površine pa se asfaltirajo.

Gradbenoinženirski objekti:
gradbenoinženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbenoinženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko travnate, tlakovane ali asfaltirane,
– ograje so žične, višine do 2.50 m. Dovoljena je postavitev ograje na parcelno mejo, razen ob cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste,
– transformatorske postaje so tipske izvedbe,
– plinski rezervoarji in tehnični plin za potrebe proizvodnje se postavijo znotraj parcele in ogradijo z žično ograjo,
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Prometno omrežje
Območje urejanja se na zahodni strani komunikacijsko navezuje na obstoječo asfaltirano javno pot. Ob južnem obodu območja urejanja je predvidena izvedba nove dovozne ceste z obračališčem in hodnikom za pešce, širine 1,20 m. Dovozna cesta bo v asfaltni izvedbi širine vozišča 5,0 m in utrjeno bankino širine 0,50 m.
Z načrtovane dovozne ceste je predviden priključek za dostop do gozdnih površin.
Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.
Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu javne poti.

Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je predviden ločen kanalizacijski sistem.
Do izgradnje čistilne naprave se fekalne vode vodijo preko malih komunalnih čistilnih naprav v javno kanalizacijo.
V soglasju z upravljavcem se načrtovani objekti priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječo javno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Načrtovana kanalizacija, jaški, pokrovi in čistilne naprave morajo biti izvedeni iz vodotesnega materiala.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem koridorju kanalizacijskega omrežja.
Potek tras obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Vodovodno omrežje
Za oskrbo obravnavanega območja s pitno in požarno vodo je predvidena dogradnja obstoječega vodovodnega omrežja.
V soglasju z upravljavcem se načrtovani objekti priključujejo na javno vodovodno omrežje.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Potek tras obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Električno omrežje
Za območje urejanja je električna energija na razpolago na NN zbiralkah v transformatorski postaji 20/0,4 kV Krmelj obrtna cona.
V območju obrtne cone je predvidena izvedba kabelske kanalizacije s kabelskimi jaški. Na posamezni parceli se za oskrbo električne energije objekta postavi prosto stoječa elektroomarica.
Izvede se javna razsvetljava obrtne cone s svetilkami na drogovih višine 9,00 m.
Za vklop javne razsvetljave je predvideno prižigališče prosto stoječe izvedbe.
Za potrebe napajanja novega objekta bo potrebno zgraditi nov napajalni NN el. vod, na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI.
Pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na razdaljo manjšo od 3 m.
Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Celje, d.d. naročiti zakoličbo vseh obstoječ in podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po oziroma v neposredni bližini obravnavanega območja, mehansko zaščito istih, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
Izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročno in pod strokovnim nadzorom Elektro Celje, d.d..
Pri križanju oziroma vzporednem poteku kanalizacije, vodovoda, TK voda in mestnega plinovoda z energetskimi kabli, je iste potrebno mehansko ustrezno zaščititi v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi in normativi.
Vsa križanja in neposredno približevanje ostalih komunalnih vodov z el. kabli je potrebno geodetsko posneti in posnetke dostaviti Elektro Celje, d.d..
Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito el. kablov bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje, d.d..
V primeru kakršnihkoli poškodb elektroenergetskih vodov in naprav, ki bi nastale kot posledica predmetnega posega v prostor, krije stroške sanacije le-teh investitor.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektroinstalacij in priključnega voda in soglasje k projektni dokumentaciji.
Potek tras obstoječega in predvidenega energetskega omrežja je prikazan v grafični prilogi št. 5.

Telefonsko omrežje
Na območju urejanja ni obstoječega TK omrežja, razen TK priključka za ATG Zupan.
Za oskrbo predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK omrežje na objektu ATG Zupan oziroma na traso MK optičnega kabla v primeru potrebe po novih TK povezavah. Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek–naročnik pa bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,80 m.
Naročniška cev bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije bodo minimalno 0,30 m.
Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi dodatno ščititi s PVC 125 cevmi.
Za vse nove gradnje TK povezav in prestavitve v okviru zaščite obstoječega TK omrežja je potrebno skleniti pogodbe o ureditvi služnosti s Telekomom Slovenije.
Investitor si mora pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji PGD, katere sestavni del mora biti tudi načrt za izgradnjo TK priključka.
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice Telekoma Slovenije d.d.:
– pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, d.d. k projektnim rešitvam,
– obstoječe TK omrežje na območju predvidene ureditve je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali,
– vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
Potek tras obstoječega in predvidenega optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Ogrevanje objektov:
– na območju urejanja je za potrebe ogrevanja dovoljena postavitev prostostoječih ali vkopanih rezervoarjev za kurilo olje in utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenji so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka, fotovaltika …),
– po plinifikaciji območja se objekti lahko priključijo na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem.

Odpadki
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 66/95, 43/98, 44/04).
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Gradbeni odpadki
Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s 4. členom Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Ohranjanje kulturne dediščine
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, je dne 3. 12. 2010 izdalo odločbo št. 35409/207/2010 z obrazložitvijo, da za Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni del območja obrtne cone Krmelj ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
Na obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Ker predhodna ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni bila izvedena, je priporočljivo izvesti predhodne arheološke raziskave.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja /lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče za izdajo odločbe določi z arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Projektni pogoji
Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja s podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k načrtu (49.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07).
Območje ne zadeva registriranih enot kulturne dediščine in ZVKDS OE Celje kulturnovarstvenih pogojev ni izdal.

Varstvo pred hrupom
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
Omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitoringom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).
V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem
Porabo električne energije je treba prilagoditi pogojem, ki so za primer poslovnih objektov zapisani v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07), za razsvetljavo pa uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.

Varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v navedeni uredbi.
Posebne omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu spremljanja stanja kvalitete zraka so potrebne prve meritve in obratovalni monitoring iz načrtovanih dejavnostih v objektih (industrija, kurilne naprave …).

Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječi vodotok.
V smislu monitoringa odpadnih voda je potrebno:
– skladno z 82. členom ZVO-1 pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– meritve emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda – prve meritve in obratovalni monitoring (kolikor bo v načrtovanih dejavnostih v objektih nastajala tehnološka odpadna voda).
Urejanje voda
V neposredni bližini območja je evidentiran odprt odvodnik.
Vsi načrtovani objekti (razen gospodarske javne infrastrukture) na območju urejanja bodo od zgornjega roba brežine oddaljeni več kot 5.00 m.
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice MOP, Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, Oddelka območja spodnje Save:
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10),
– odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in, sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …),
– padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) je potrebno priključiti na obstoječo javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok,
– padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj. Iz PGD mora biti razvidno‚ da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2),
– vsi kanali in jaški meteorne kanalizacije morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno tudi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD/PZI). Pokrovi jaškov morajo biti izvedeni tako, da bo onemogočen povratni izliv vode iz kanalizacije,
– za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor,
– v času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo,
– v projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije odvečnega zemeljskega in gradbenega materiala. Z odvečnim izkopanim materialom ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov in njenih pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščite pred erozijo in odplavljanjem materiala,
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje, postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti,
– tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
Splošne usmeritve za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ.
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
a. poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
b. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
c. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
d. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
e. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
f. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
g. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
Za odvzem vode je potrebno pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) oziroma 136 členom (koncesija) ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1 oziroma 118. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
118. člen ZV-1 določa, da pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če gre za rabo vode po 136. členu ZV-1, odločba o podelitvi koncesije Vlada RS, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado RS. Odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje in izvedba zadrževalnika.
Dimenzioniranje zadrževalnika
– določitev količine padavinskih odpadnih vod:
q(pod) = A*q(p)*fi*psi (l/s)

A –      prispevna površina s katere voda
         odteka v kanal
q(p) -   jakost naliva (l/s ha)
fi –     koeficient odtoka
psi –    koeficient zakasnitve
–        jakost naliva za 15 minutni naliv:
         q(p) = 200 l/s ha
–        koeficient odtoka za utrjene površine
         in strešine: fi = 0,9
–        koeficient zakasnitve: psi = 1

– prispevna površina grafično ugotovljena iz topografske karte:
nova površina pozidave pod cesto: A = 0,43 ha
q(pod) = A * q(p)*fi*psi = 0,43ha*200l/s*ha*0,9 = 77,40l/s.
Za obravnavano novo pozidavo je predviden zadrževalnik volumna 77,40 l/s x 15 min = 69,33 m3. Zadrževalnik bo tlorisnih dimenzij 6,0 x 5,5m in globine 2,2 m.

Ohranjanje narave
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato na podlagi 105. člena ZON v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.

Ohranjanje gozda
Območje urejanja meji na severni, južni in vzhodni strani z gozdnimi površinami, zato je potrebno pridobiti smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Brežice.
Ker so načrtovane ureditve v bližini gozda, je možno pričakovati negativen vpliv na gozd oziroma na gospodarjenje z gozdom, zato je na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Brežice.
Za zagotovitev nemotenega gospodarjenja z gozdom je načrtovan novi priključek z načrtovane dovozne ceste.
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice:
– stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba najmanj eno drevesno oziroma sestojno višino odraslega drevesa (minimalno 10 metrov), ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m,
– vlagatelj oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej,
– poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh,
– morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd – prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih (ZG-B, Uradni list, RS št. 110/07), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip,
– po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje,
– pri poseku in spravilu lesa se morajo upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93, 62/95, 4/06),
– pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B, Uradni list RS, št. 110/07).

Poplavna varnost
Območje OPPN ni poplavno ogroženo, zato niso predvideni ukrepi glede zagotavljanja poplavne varnosti.
Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstvo pred plazovi
Na podlagi geomehanskega poročila, št. 1022/2009, izdelovalca GEO Sergej Venturini s.p., je ugotovljeno, da se podzemne vode nahajajo v zgornjem delu glinastega sloja. Ker je ta slabo vodoprepusten, površinska voda zastaja in površje lokacije zamočvirja.
Kot ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstva pred plazovi se v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom za vsako parcelo pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
Za projektiranje objektov, ki so navedeni v 6. členu tega odloka, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja obrtne cone.
Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Potres
Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.
Varstvo pred požarom
Območje urejanja meji z gozdnimi površinami, zato je potrebno upoštevati vse ukrepe, ki so določeni v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).
Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara;
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru;
– zmanjšanje škode ob požaru.
V podrobnem načrtu so upoštevani prostorski ukrepi varstva pred požarom, v skladu z določili 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Predvideni objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni skladno s predpisi in smernicami RS, Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Prometna zasnova znotraj območja urejanja omogoča dostop do objektov z vsaj dveh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnove požarne varnosti, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
Zaklanjanje
Glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.

Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo naklona 1:15, ki omogoča prost dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam.

I. etapa:
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika),
II. etapa:
– gradnja objektov
– hortikulturna ureditev okolice objekta.

Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7, – Načrt parcelacije.
Dovoljeni odmiki zidov načrtovanih, enostavnih in nezahtevnih objektov ter od sosednjih parcelnih mej, znaša min. 4,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov.
Gradnja gradbeno-inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) je dovoljena do parcelne meje.
V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za območje proizvodnih dejavnosti in mešana območja predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:

+----------------------+--------------------+-------------------+
|Namenska raba parcele |       Faktor       |       Faktor      |
|za gradnjo            |   zazidanosti (z)  |     izrabe (i)    |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|Območje proizvodnih   |         0,8        |        2,4        |
|dejavnosti            |                    |                   |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|Mešano območje        |         0,6        |        1,2        |
+----------------------+--------------------+-------------------+

Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani, enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo na novi parceli z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel,
– za horizontalni gabarit: nov objekt je lahko večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove parcele. Nov poslovni objekt je lahko manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-«.
– za vertikalne gabarite: maksimalna vidna višina objektov je 10,00 m, izjemoma se dovoli višina objekta nad 10,00 m, če to pogojuje tehnološki načrt,
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 80 cm, kota manipulativnih površin se prilagajajo dovozni cesti,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa,
– dovoljena združitev dveh uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je delitev novih parcel,
– v primeru delitve parcel se lahko gradi en samostojni objekt na vsaki parceli, pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele, ter da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora na Občini Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.