Na podlagi 11. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 6. redni seji dne 15. 6. 2011 sprejel

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 27/10 – uradno prečiščeno besedilo), v nadaljevanju: odlok.

V poglavju »III. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADNJE OBJEKTOV«, v točki »2.1 Kmetijska zemljišča« v 16. členu, se v tretji alineji prvega odstavka število »20« nadomesti s številom »60«.

V poglavju »IV. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBMOČIJ IN ARHITEKTONSKEGA OBLIKOVANJA OBJEKTOV«, v točki »2. Arhitektonsko oblikovanje objektov« v 26. členu, se v odstavku »Zidanice in gospodarska poslopja za spravilo sadja« črta celotno besedilo in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
– »tlorisna površina zidanic na stiku z zemljiščem je lahko največ 50 m2, objekt mora imeti podolžni tloris, pri čemer je razmerje med daljšo in krajšo stranico 3:2 (npr. 6,0 x 4,0 m, 8,0 x 5,3 m) z odstopanjem razmerja stranic objekta do ± 10 %. Tlorisna površina kleti se za vsakih nadaljnjih 100 m2 vinograda lahko poveča za 1 m2 kleti, vendar do bruto tlorisne površine kleti največ 100 m2, pod pogojem, da je klet vsaj s treh strani vkopana v zemljo.
Za tlorisno zasnovo gospodarskih poslopij za spravilo sadja veljajo enaki pogoji kot za zidanice, ob upoštevanju minimalne velikosti nasada avtohtonih pečkarjev in koščičarjev v skladu s sortnim izborom za Republiko Slovenijo. Investitorjev vinograd ali intenzivni sadovnjak morata biti vpisana v uradnem zemljiškem katastru. Za povečanje tlorisne površine kleti gospodarskega poslopja veljajo enaki pogoji kot za zidanice.
– etažnost objekta je lahko K, K+P, K+M. V primeru višine objekta K+P je pogoj, da je najmanj ena stran kleti popolnoma vkopana. Kota pritličja je največ 20 cm nad koto končno urejenega terena na vkopanem delu kleti. Kapna lega pri višini objekta K+P mora biti položena neposredno na stropno ploščo, pozidava kolenčnega zidu pod kapno lego ni dovoljena. Pri objektih višine K+M je možna nadzidava nad stropno ploščo, do kapne lege največ 1,2 m. Svetla višina od kote tal pritličja do žleba je lahko največ 2,5 m. Napušč v kapnem delu je lahko širok največ 0,8 m. V primeru izvedbe ganka je napušč širok največ 1,2 m, kar je dopustno izvesti le nad eno fasado objekta. Višina vidnega dela kletne etaže je največ 2,8 m.
– streha mora biti simetrična dvokapnica, s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem. Prečna postavitev na pobočje je možna le, če se sledi značilnim sosednjim tradicionalno grajenim objektom. Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, izdelava frčad in strešnih oken ni dovoljena. Čopi na strehi so dopustni le v primeru, da gre za uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi sosednjimi objekti v neposredni bližini. V primeru etažnosti K+M je dovoljena dvokapna frčada centralno na eni vzdolžni fasadi. Kritina mora biti rdeče barve (praviloma opečna) ali usklajena z bližnjimi kvalitetnimi objekti. Pri oblikovanju objekta se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture, fasada naj bo načeloma horizontalno členjena, ometana in v svetlih barvnih tonih zemeljskih barv.
– Pri objektih etažnosti K+M je lahko zatrep iz lesenih plohov. Kleti naj bodo finalno obložene z naravnim kamnom ali ometane. Stavbno pohištvo naj bo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, bela barva in barvne kovine niso dovoljene. Polnila varovalnih ograj (gank) naj bodo lesena, obdelana v vidni barvni teksturi lesa. Ob zidanicah naj se postavijo brajde lesene konstrukcije.
Še ohranjene stare zidanice se varujejo kot arhitekturna kvaliteta. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.«
V naslovu »Vinotoči in objekti za kmečki turizem« se črta celotno besedilo in se na novo glasi:
– »pogoj za gradnjo vinotoča je minimalna površina 60 arov zasajenega vinograda. Tlorisna površina vinotoča je omejena za sprejem največ 60 gostov s spremljevalnimi prostori. Bruto tlorisna površina vinotoča na stiku z zemljiščem je največ 150,0 m², enako velja za površino kleti, pritličja in podstrešja. Pri oblikovanju objekta se upošteva tradicionalno obliko okoliških stavb, ter podolžni tloris in razmerja stranic določena za gradnjo zidanic. V vinotoču se v kletnem delu poleg prostorov, namenjenih za shranjevanje orodja, strojev ter pridelka uredi degustacijski prostor, v pritličju pa prostor za sprejem gostov, razdelilna kuhinja in pomožni prostori. Podstrešje se lahko nameni ureditvi prostorov za začasno bivanje, stalno bivanje v vinotočih in objektih za kmečki turizem praviloma ni dopustno.«

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.