Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. junija 2011.

Ta zakon ureja status in delovanje Slovenske tiskovne agencije (v nadaljnjem besedilu: STA). STA opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi STA in zakonom, ki ureja področje medijev.

(1) STA je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(2) STA je izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.

(1) Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
(2) V imenu Republike Slovenije pravice družbenika izvaja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), če ta zakon ne določa drugače.
(3) Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.
(4) Firma družbe je Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana. Skrajšana firma družbe je STA d.o.o. Ljubljana.
(5) STA se lahko zadolžuje le s predhodnim soglasjem v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. STA ne more brez soglasja vlade pridobiti, obremeniti ali odtujiti nepremičnega in drugega premoženja, katerega vrednost presega 25 odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta.
(6) Za sodelovanje delavcev pri upravljanju STA se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom posamezna vprašanja urejena drugače.

(1) STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku iz naslednjih področij:
– politika;
– gospodarstvo;
– kultura;
– izobraževanje;
– zdravstvo;
– kronika;
– šport;
– dogodki iz sveta;
– znanost;
– prostovoljsko delo in nevladne organizacije;
– razvedrilne in druge vsebine.
(2) STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji v angleškem jeziku iz naslednjih področij:
– politika;
– gospodarstvo;
– šport;
– zdravstvo;
– kultura;
– izobraževanje;
– znanost;
– kronika in druge vsebine.
(3) STA v okviru javne službe objavlja tudi
– besedila radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskem mediju;
– avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih.
(4) STA mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji.
(5) Vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja prek svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji.
(6) STA zagotavlja dolgoročno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki nastaja v okviru produkcije različnih vsebin v okviru javne službe, skladno z določbami zakona, ki ureja ravnanje z arhivskim gradivom.

Tržne dejavnosti, ki jih opravlja STA in ne spadajo v okvir javne službe, so:
– trženje razširjenih novinarskih vsebin, zlasti zbirnih novic, tematskih in analitičnih novinarskih besedil, biografij, intervjujev, kronologij;
– trženje oglaševalskega prostora v tistem delu portala, ki ne sodi v javno službo;
– ustvarjanje in posredovanje specializiranih servisov;
– tržne storitve, vključno s tržnimi interaktivnimi vsebinami in storitvami;
– organizacija javnih dogodkov;
– zagotavljanje posredovanja originalnih tekstovnih sporočil STA;
– založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu;
– komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom;
– druge dejavnosti, katerih opravljanje dovoljuje akt o ustanovitvi STA.

(1) STA zagotavlja jasno, pregledno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti, vključno z jasnim ločevanjem računovodskih izkazov.
(2) Notranji računovodski izkazi za različne dejavnosti, to je dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti, morajo biti ločeni.
(3) Direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) pripravi v skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti ter predpisi za delovanje in izvajanje javnih služb, splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi. Pravila iz prejšnjega stavka direktor pošlje v sprejem nadzornemu svetu.
(4) Direktor mora v primeru sprememb predpisov, standardov ali zaradi priporočil ali mnenj pristojnih organov opraviti revizijo sprejetih pravil iz prejšnjega odstavka, pripraviti predlog spremenjenih pravil in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(5) Direktor mora vsaka štiri leta opraviti revizijo pravil iz tretjega odstavka tega člena, ter če je to potrebno, pripraviti predlog spremenjenih pravil in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(6) Vsi stroški in prihodki STA morajo biti pravilno dodeljeni in razporejeni na podlagi uporabljenih pravil stroškovnega računovodstva.
(7) Računovodski izkazi morajo vsebovati podrobno poročilo o virih in zneskih vseh prihodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti.
(8) STA je dolžna presežek prihodkov nad odhodki iz opravljanja vseh dejavnosti nameniti za opravljanje javne službe, če ta zakon ne določa drugače.
(9) STA ne sme iz sredstev, pridobljenih za opravljanje javne službe, financirati tržnih dejavnosti.

STA deluje po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja. STA ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

(1) STA samostojno opravlja dejavnost, zaradi katere je ustanovljena.
(2) STA je finančno samostojna v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi in drugimi predpisi.

Delovanje STA je javno in se uresničuje predvsem:
– preko obveznosti STA, da pravočasno in resnično obvešča javnost o opravljanju dejavnosti javne službe;
– z dolžnostjo STA, da uporabnike svojih storitev na primeren način obvešča o pogojih in načinih dostopa do storitev STA.

(1) Notranjo organizacijo STA ureja akt o ustanovitvi, skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Z aktom o ustanovitvi se določijo:
– organizacija STA;
– organi STA in njihove pristojnosti;
– pogoji za imenovanje in razrešitev direktorja;
– pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornega urednika oziroma odgovorne urednice (v nadaljnjem besedilu: odgovorni urednik) in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
– način sprejemanja vsebinske zasnove in njenih sprememb ter dopolnitev;
– način sodelovanja uredništva pri sprejemanju vsebinske zasnove in njenih sprememb ter dopolnitev;
– pravna razmerja med direktorjem, nadzornim svetom in uredništvom;
– osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva;
– način in postopek za sprejem Pravilnika uredništva STA;
– akti, ki jih mora sprejeti direktor, nadzorni svet ali uredništvo;
– druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje STA.
(2) Akt o ustanovitvi začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Organa upravljanja in nadzora sta:
– direktor in
– nadzorni svet.

(1) Nadzorni svet je organ nadzora in je sestavljen iz petih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).
(2) Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) na predlog vlade imenuje štiri člane nadzornega sveta, in sicer enega člana izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov ter enega člana izmed strokovnjakov za informatiko.
(3) Enega člana nadzornega sveta izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(4) Člani nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in vsaj deset let delovnih ali pet let vodstvenih izkušenj na področjih, ki zagotavljajo ustrezna znanja in izkušnje za opravljanje funkcije nadzora STA.
(5) Člani nadzornega sveta morajo imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.
(6) Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z večino glasov vseh svojih članov.
(7) Član nadzornega sveta ne more biti:
– oseba, ki opravlja funkcijo v organih politične stranke;
– predsednik republike, predsednik vlade, poslanec v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu, član Državnega sveta, župan, ustavni sodnik, minister, generalni sekretar vlade, državni sekretar in drugi funkcionar v državnih organih ali v institucijah in organih Evropske unije;
– generalni direktor direktorata ministrstva, generalni sekretar ministrstva, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote ter direktor občinske uprave;
– oseba, ki je član ali zaposlen v organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije;
– oseba, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi;
– oseba, zaposlena na STA, razen predstavnika zaposlenih iz tretjega odstavka tega člena;
– oseba, ki je član organa vodenja, upravljanja ali nadzora ali je v delovnem razmerju oziroma pogodbeno sodeluje s podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov;
– oseba, ki je ožji družinski član oseb, ki sestavljajo organe vodenja, upravljanja ali nadzora podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov.
(8) Ožji družinski član iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je zakonec ali oseba, s katero živi oseba iz osme alinee prejšnjega odstavka v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, njen otrok, vnuk in starš ter druga oseba, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu.
(9) Mandat članov nadzornega sveta je štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
(10) Člani nadzornega sveta po izteku mandata opravljajo naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno in tekoče poslovanje in delovanje STA, dokler v skladu s tem zakonom ni konstituiran nov nadzorni svet.
(11) Za člane nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(12) Člani nadzornega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenje ali navodila tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. Vsi člani nadzornega sveta imajo enake pravice in obveznosti ne glede na to, kdo jih je imenoval oziroma izvolil.
(13) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov v skladu s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
(14) STA v imenu in za račun članov nadzornega sveta ne sme plačati stroškov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v nadzornem svetu.

(1) Vlada najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članov nadzornega sveta iz drugega odstavka prejšnjega člena objavi javni poziv. V javnem pozivu se določijo pogoji za imenovanje članov nadzornega sveta, ter rok za prijavo na javni poziv, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od objave javnega poziva.
(2) Vlada izmed vseh prispelih vlog izloči prepozne in nepopolne. Vlada izmed preostalih vlog najkasneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo na javni poziv Državnemu zboru pošlje predlog kandidatov za člane nadzornega sveta.
(3) Državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev.
(4) Državni zbor glasuje o vsakem kandidatu posebej.
(5) Nadzorni svet je konstituiran in veljavno odloča, ko so v skladu s tem zakonom imenovani vsaj trije člani.

(1) Član nadzornega sveta je lahko razrešen pred koncem mandata:
– če to sam zahteva;
– če iz katerega koli razloga ne more opravljati svoje dolžnosti;
– če ni bil navzoč na sejah nadzornega sveta v obdobju šestih mesecev;
– če je v kandidaturi navedel neresnične podatke;
– če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
– dolžnosti;
– če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega sveta, določenih v 12. členu tega
– zakona;
– če huje krši obveznosti;
– če s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena nadzorni svet predlaga subjektu, ki je takega člana imenoval oziroma izvolil, da ga razreši in imenuje oziroma izvoli novega člana nadzornega sveta. Do sprejetja odločitve o razrešitvi član nadzornega sveta, katerega odpoklic je nadzorni svet predlagal, nima glasovalne pravice.
(3) Nov član nadzornega sveta se imenuje oziroma izvoli po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev člana nadzornega sveta, ki je bil razrešen pred koncem mandata. Nov član se imenuje oziroma izvoli za preostanek mandata, za katerega je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Če je do konca mandata manj kot šest mesecev, se ne imenuje oziroma izvoli novega člana.

(1) Nadzorni svet:
– na predlog direktorja sprejema letni poslovni načrt;
– potrjuje letno poslovno poročilo družbe;
– sprejema akt o ustanovitvi in njegove spremembe;
– na predlog direktorja sprejema splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva;
– na predlog direktorja odloča o imenovanju pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
– na predlog direktorja odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;
– daje soglasje k cenam storitev, ki niso del javne službe;
– odloča o imenovanju direktorja STA na podlagi javnega razpisa;
– odloča o razrešitvi direktorja STA v skladu z določbo petega odstavka 16. člena tega zakona;
– v primeru, ki ga določa ta zakon, imenuje odgovornega urednika;
– sprejema svoj poslovnik;
– odloča o podelitvi soglasja iz drugega odstavka 17. člena tega zakona;
– odloča o drugih vprašanjih in opravlja druge naloge, določene v zakonu ali aktu o ustanovitvi.
(2) Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh članov.
(3) Delo nadzornega sveta vodi predsednik ali njegov namestnik v skladu s poslovnikom nadzornega sveta.

(1) Direktorja na podlagi izvedenega javnega razpisa imenuje nadzorni svet. Direktor je imenovan za dobo petih let.
(2) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ima vsaj deset let delovnih izkušenj v medijih ali z mediji, od tega vsaj pet let vodstvenih izkušenj in obvlada vsaj en svetovni jezik na višji ravni.
(3) Direktor mora imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.
(4) Za direktorja ne more biti imenovana oseba iz prve do vključno pete alinee sedmega odstavka 12. člena tega zakona.
(5) Nadzorni svet lahko predčasno razreši direktorja:
– če to sam zahteva;
– če pride do kateregakoli razloga, zaradi katerega v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje direktorju po samem zakonu;
– če direktor pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti STA ali ne izvršuje odločitev nadzornega sveta ali ravna v nasprotju z njimi;
– če direktor s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA;
– če ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, določenih v tem zakonu.

(1) Direktor vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.
(2) Direktor zastopa in predstavlja družbo neomejeno, razen v primeru sklepanja kreditnih pogodb in pogodb o investicijah, katerih vrednost presega pet odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta, ko mora direktor pridobiti soglasje nadzornega sveta.
(3) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, so nični.
(4) Direktor imenuje in razrešuje odgovornega urednika v skladu s tem zakonom.
(5) Za direktorja se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(6) Direktor STA vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov STA ter sklepa posebno kolektivno pogodbo STA in je v imenu STA eden od podpisnikov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev.

(1) Uredništvo STA sestavljajo odgovorni urednik, uredniki področnih uredništev in drugi uredniki, redno zaposleni novinarji in novinarji, ki s STA pogodbeno sodelujejo, v skladu z aktom o ustanovitvi STA in pravilnikom uredništva STA pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci.
(2) Uredništvo vodi in predstavlja odgovorni urednik.
(3) Člani uredništva in drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci so v okviru vsebinske zasnove STA in v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja področje medijev in akta o ustanovitvi STA pri svojem delu neodvisni in samostojni.
(4) STA je dolžna zagotavljati uredništvu materialne in kadrovske pogoje za nemoteno delovanje in izvajanje vsebinske zasnove v skladu z letnim poslovnim načrtom STA in tem zakonom.
(5) Pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti se določijo z dogovorom o uredniški neodvisnosti med direktorjem in uredništvom STA po predhodnem soglasju nadzornega sveta.
(6) Z dogovorom o uredniški neodvisnosti se uredi postopek razreševanja nesoglasij med direktorjem, nadzornim svetom in uredništvom oziroma odgovornim urednikom, postopek razreševanja nesoglasij znotraj uredništva ter določi vpliv uredništva ter način njegovega izvajanja na vse zanj pomembne kadrovske, strateške in organizacijske odločitve direktorja in nadzornega sveta.

(1) Odgovornega urednika imenuje in razrešuje direktor po pridobitvi predhodnega mnenja uredništva. Odgovornega urednika se imenuje na podlagi izvedenega javnega razpisa.
(2) Direktor se mora pred imenovanjem odgovornega urednika posvetovati o kandidatih za odgovornega urednika s člani uredništva. Če direktor ne pridobi pozitivnega mnenja večine članov uredništva, predlaga imenovanje takega kandidata nadzornemu svetu. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati nadzornemu svetu svojega kandidata, izmed kandidatov prijavljenih na javni razpis, za odgovornega urednika.
(3) S kolektivno pogodbo STA ali notranjim aktom STA se lahko določijo tudi dodatne pravice uredništva pri imenovanju odgovornega urednika.
(4) Odgovorni urednik mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let kot novinar ali urednik ter mora obvladati vsaj en svetovni jezik na višji ravni.
(5) Mandat odgovornega urednika je štiri leta.
(6) Urednike področnih uredništev in druge urednike po predhodnem mnenju uredništva imenuje in razrešuje odgovorni urednik. Njihov mandat je vezan na mandat odgovornega urednika.

(1) STA pridobiva sredstva:
– iz sredstev državnega proračuna na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA;
– iz tržnih dejavnosti;
– iz sponzoriranja in donatorstva ter
– iz drugih virov skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi.
(2) Znesek nadomestila, ki ga letno prejme STA na podlagi pogodbe iz prve alinee prejšnjega odstavka za opravljanje javne službe, ne sme presegati skupnih stroškov iz naslova opravljanja javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.
(3) Če znesek nadomestila, ki ga prejme STA na podlagi pogodbe iz prve alinee prvega odstavka tega člena, presega skupne stroške iz naslova opravljanja javne službe iz preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: prekomerno nadomestilo) in presežek ne znaša več kot deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se lahko takšno prekomerno nadomestilo prenese v naslednje letno obdobje in odšteje od zneska nadomestila, izplačljivega za navedeno obdobje.
(4) V primeru, ko znesek prekomernega nadomestila presega deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se mora presežek nad desetimi odstotki vrniti v državni proračun.
(5) Na podlagi pogodbe iz prve alinee prvega odstavka tega člena se iz državnega proračuna financirajo samo dejavnosti javne službe, kakor so opredeljene v 4. členu tega zakona.
(6) Presežek prihodkov nad odhodki, pridobljen iz opravljanja tržnih dejavnosti, in je izkazan po pokritju primanjkljajev prihodkov iz javne službe, lahko STA uporabi:
– za opravljanje in razvoj javne službe ali
– za širitev ali razvoj tržnih dejavnosti.
(7) O uporabi presežka prihodkov nad odhodki iz prejšnjega odstavka tega člena odloča nadzorni svet na predlog direktorja.

(1) V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA mora biti vsako leto izvedena revizija, ki jo opravi pooblaščeni revizor oziroma revizijska družba, in na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja.
(2) V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA mora biti vsako leto opravljena notranja revizija poslovanja.
(3) S splošnim aktom STA se določijo ukrepi in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja družbe.

(1) STA pošlje letno poslovno poročilo in revizijsko poročilo o smotrnosti in pravilnosti poslovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena Državnemu zboru v seznanitev.
(2) Nadzorni svet enkrat letno poroča Državnemu zboru o svojem delu.

(1) Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana, ustanovljena z Aktom o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 07. 2006 (Vlada RS, številka: 47601-14/2006/4), nadaljuje svoje delo v skladu s tem zakonom.
(2) Nadzorni svet STA uskladi Akt o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 07. 2006 s tem zakonom najpozneje v 120 dneh po konstituiranju nadzornega sveta. Do uskladitve se uporablja Akt o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 07. 2006, v kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
(3) STA uskladi svoje akte s tem zakonom in aktom iz prejšnjega odstavka najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi akta iz prejšnjega odstavka.

(1) Člani nadzornega sveta se imenujejo oziroma izvolijo v skladu z določbami tega zakona najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Konstitutivno sejo nadzornega sveta skliče direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča, najpozneje v 15 dneh po tem, ko je obveščen, da so bili izvoljeni vsaj trije člani.
(3) Nadzorni svet na konstitutivni seji izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta.
(4) Članom nadzornega sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja nadzornega sveta.

(1) Mandat direktorja STA traja do imenovanja novega direktorja v skladu s tem zakonom. Postopek imenovanja novega direktorja po tem zakonu se začne najkasneje v 30 dneh po konstituiranju nadzornega sveta.
(2) Odgovorni urednik nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
(3) Uredniki področnih uredništev in drugi uredniki nadaljujejo z delom do izteka mandata za katerega so bili imenovani, vendar najdlje do izteka mandata odgovornega urednika iz prejšnjega odstavka tega člena.

Do ureditve obdavčitve STA v zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, se STA za namene zakona, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, šteje za zavezanca, ki se uvršča v 9. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 05/09, 96/09 in 43/10).

Prva revizija poslovanja STA se v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona opravi za leto 2011.

(1) Do sklenitve Kolektivne pogodbe STA, ki bo kot kolektivna pogodba ožje ravni med drugim posebej uredila tudi novinarska poklicna razmerja, se uporablja Kolektivna pogodba za poklicne novinarje ter interni akti STA.
(2) Ob uveljavitvi tega zakona zaposleni na STA ostanejo na delovnih mestih, na katerih so bili na dan uveljavitve tega zakona, njihove pogodbe o zaposlitvi pa ostanejo v veljavi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.