Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) in Direktivo Sveta z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84), določa za naprave za pranje in kemično čiščenje tekstilij v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo pri odvajanju odpadne vode iz naslednjih naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij:
– naprav za pranje tekstilij,
– naprav za kemično čiščenje, v katerih se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine ali se razmastijo krzna, vlakna, perje in volna z uporabo halogeniranih organskih topil, če se iz naprav odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode (v nadaljnjem besedilu: naprave za kemično čiščenje), in
– naprav za regeneracijo adsorbentov, onesnaženih s halogeniranimi organskimi topili iz dejavnosti iz prejšnje alineje, če se iz naprav odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode (v nadaljnjem besedilu: naprave za regeneracijo adsorbentov).
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za naprave za pranje tekstilij, če je skupna zmogljivost pranja manjša od 100 kg perila ali manjša od 20 kg opranega perila v eni uri pri kontinuiranih postopkih pranja.
(3) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj naprav iz prvega odstavka tega člena.
(4) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju naprave iz prvega odstavka tega člena.

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode za neposredno in posredno odvajanje v vode in za odvajanje v javno kanalizacijo iz naprav za pranje tekstilij so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in mejne vrednosti emisijskega faktorja za neposredno in posredno odvajanje v vode ter za odvajanje v javno kanalizacijo iz naprav za kemično čiščenje in naprav za regeneracijo adsorbentov so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprav iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v Prilogi 1 in Prilogi 2 te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

(1) Poleg splošnih ukrepov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, se pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje tekstilij izvajajo tudi naslednji posebni ukrepi:
– smotrna uporaba pralnih sredstev in izraba odvečne toplote,
– pri velikih napravah uporaba protitočnega postopka in izogibanje večkratnemu pranju s pralnimi sredstvi, razen če gre za izjemno umazane tkanine ali če je to potrebno zaradi nujne dezinfekcije,
– izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo enakomeren dotok odpadne vode na čistilno napravo, zlasti pri velikih napravah,
– zagotavljanje enakomernega odvajanja odpadne vode prek čistilno-usedalnega bazena čistilne naprave pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok,
– zmanjšanje uporabe pralnih sredstev, ki vsebujejo fosfor, prednostna uporaba belilnih komponent, ki se odmerjajo ločeno, in uporaba belilnih sredstev brez klora pri pranju s postopki beljenja,
– smotrna uporaba mehčalcev,
– preprečevanje predoziranja pralnih sredstev in belil,
– najmanjša možna uporaba dezinfekcijskih sredstev, ki izločajo klor. Če so dezinfekcijska sredstva nujna, se uporabljajo v posebni delovni fazi, ki sledi pranju,
– fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pred odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo,
– fizikalno-kemijsko oziroma biološko čiščenje z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja, če se odpadna voda neposredno odvaja v vodotok na evtrofičnih območjih, in
– odstranjevanje ostankov pralnih sredstev in drugih odpadkov ter odpadkov iz obdelave odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Poleg splošnih ukrepov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, se pri odvajanju odpadne vode iz naprav za kemično čiščenje in naprav za regeneracijo adsorbentov izvajajo tudi naslednji posebni ukrepi:
– uporaba zaprtega sistema pri napravah za kemično čiščenje,
– fizikalno-kemijsko čiščenje kontaktne odpadne vode za zmanjšanje vsebnosti lahkohlapnih organskih topil v odpadni vodi ali zbiranje in odstranjevanje odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke,
– prepoved odvajanja neočiščenih odpadnih vod v kanalizacijo ali vodotok,
– preprečevanje izlivanja nevarnih odpadkov, kakršni so ostanki iz posod za destiliranje, rabljenih halogeniranih organskih topil in rabljenih filtrskih mas v sistem odvajanja odpadnih vod,
– upoštevanje navodila za obratovanje, ki ga je izdal izdelovalec naprave, in
– vodenje obratovalnega dnevnika naprave za kemično čiščenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 4. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

Ne glede na določbe tretjega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v Prilogi 1 in Prilogi 2 te uredbe določene za odvajanje v javno kanalizacijo, in sicer do rokov za zagotavljanje čiščenja komunalne odpadne vode iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (Uradni list RS, št. 41/07).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o programu obratovalnega monitoringa za naprave za pranje in kemično čiščenje tekstilij ter naprave za regeneracijo adsorbentov (Uradni list RS, št. 1/04 in 41/07) v delu, ki se nanaša na odpadne vode.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.