Številka: P-5/11-5

Datum: 2. 6. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Ministrstva za pravosodje, na seji 2. junija 2011

Za odločanje o pritožbi družbe Kartagina, d. o. o., Ljubljana, zoper sklep Informacijskega pooblaščenca št. 0603-102/2010/3 z dne 6. 8. 2010 o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Oddelek za prekrške.

1. Družba Kartagina, d. o. o., Ljubljana, (v nadaljevanju kršiteljica) je v postopku za prekrške, ki ga je vodil Informacijski pooblaščenec, vložila zahtevo za izločitev uradne osebe, ki je vodila in odločala v postopku za prekršek. Informacijski pooblaščenec je s sklepom št. 0603-102/2010/3 z dne 6. 8. 2010 zahtevo kršiteljice zavrnil. Kršiteljica je vložila pritožbo zoper navedeni sklep, ki ga je Informacijski pooblaščenec odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom št. ZVS 2566/2010-2427 z dne 17. 11. 2010 in popravnim sklepom št. 2566/2010-2427 z dne 30. 11. 2010 odstopilo pritožbo kršiteljice Ministrstvu za pravosodje. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da iz 39. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – v nadaljevanju ZUP) izhaja, da je zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe dopustna pritožba in ne zahteva za sodno varstvo. O pritožbi zoper odločitev, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, ki je določen z zakonom (323. člen ZUP). Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZVOP-1) sodi v delovno področje Ministrstva za pravosodje. Zato naj bi bilo Ministrstvo za pravosodje pristojno za odločanje o navedeni pritožbi.
2. Ministrstvo za pravosodje v zahtevi za odločitev v sporu glede pristojnosti navaja, da je za reševanje pritožbe zoper sklep Informacijskega pooblaščenca o zavrnitvi zahteve po izločitvi uradne osebe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. V zahtevi podrobno obrazloži položaj Informacijskega pooblaščenca kot samostojnega in neodvisnega državnega organa. Navaja, da zahteva po samostojnem položaju nacionalnih nadzornih organov, ki so odgovorni za spremljanje obdelave osebnih podatkov, izhaja tudi iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23. 11. 1995). Zaradi samostojnega in neodvisnega položaja Informacijskega pooblaščenca naj bi bil zoper njegove odločitve dopusten zgolj in samo sodni nadzor. V nadaljevanju zahteve podrobno razlaga pomen 58. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1), ki pri izločitvah uradnih oseb napotuje na smiselno uporabo določb ZUP. Predlagatelj tudi pojasni, zakaj po njegovem mnenju zoper sklep o zavrnitvi predloga o izločitvi uradne osebe v tem primeru ni mogoč upravni spor.

3. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen. V obravnavanem primeru zavračata pristojnost Okrajno sodišče v Ljubljani in Ministrstvo za pravosodje.
4. Informacijski pooblaščenec je vodil postopek o prekršku zoper kršiteljico. Kršiteljica je med postopkom vložila zahtevo za izločitev uradne osebe, ki je vodila postopek. Informacijski pooblaščenec je s sklepom zahtevo za izločitev uradne osebe zavrnil. Kršiteljica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Ustavno sodišče mora v sporu glede pristojnosti odločiti, kateri organ je pristojen odločiti o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe.
5. Informacijski pooblaščenec je na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 – v nadaljevanju ZInfP) prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad ZInfP in ZVOP-1. Postopek za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopek) je urejen v ZP-1. O prekrških odločajo prekrškovni organi(1) in sodišča.(2) O storitvi prekrška, sankciji in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa zakon (prvi odstavek 46. člena ZP-1). Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko vloži zahteva za sodno varstvo (prvi odstavek 59. člena ZP-1).
6. V 58. členu ZP-1 je določeno, da se v hitrem postopku, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, glede izločitev uradnih oseb smiselno uporabljajo določbe ZUP. Smiselna uporaba določb ZUP v hitrem postopku ne pomeni popolne in celovite uporabe posameznih določb ZUP, temveč uporabo teh določb tako, da to najbolj ustreza pomenu, namenu in naravi posamezne procesne institucije, ter v obsegu, prilagojenemu posebnostim hitrega postopka o prekršku.(3) Izločitev uradne osebe je urejena v členih od 35 do 41 ZUP. V obravnavani zadevi je Informacijski pooblaščenec kot prekrškovni organ in ne kot upravni organ med postopkom o prekršku odločil o zahtevi za izločitev uradne osebe. O pravnih sredstvih zoper odločitve pristojnega organa med prekrškovnim postopkom mora ne glede na to, kako pravno sredstvo poimenuje vlagatelj (pritožba ali zahteva za sodno varstvo), odločiti tisti organ, ki je v prekrškovnem postopku pristojen za instančni nadzor ali sodno varstvo, in ne organ, ki bi bil v upravnem postopku pristojen za instančni nadzor ali sodno varstvo. Pristojni organ mora po prejemu pravnega sredstva preveriti vse procesne predpostavke, med drugim tudi, ali je pravno sredstvo sploh dopustno.
7. V primeru odločanja o zahtevi za sodno varstvo gre za odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka, v katerem opravljajo okrajna sodišča vlogo instančnega organa in hkrati zagotavljajo sodno varstvo. Po vseh svojih značilnostih opravlja zahteva za sodno varstvo funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola. V tem okviru je odločanje okrajnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo primerljivo z odločanjem drugostopenjskega organa o pravnem sredstvu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007, Uradni list RS, št. 29/07, in OdlUS XVI, 21). Iz drugega odstavka 60. člena ZP-1 izhaja, da v prekrškovnem postopku instančni nadzor in sodno varstvo v okviru zahteve za sodno varstvo izvaja sodišče za prekrške prve stopnje.(4) Zato je tudi za odločitev o pravnemu sredstvu zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe,(5) ki vodi hitri prekrškovni postopek, pristojno isto sodišče.
8. Glede na navedeno je za odločanje o pritožbi kršiteljice zoper sklep Informacijskega pooblaščenca št. 0603-102/2010/3 z dne 6. 8. 2010 o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Oddelek za prekrške.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 68/07 in 54/10) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, ter organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških (drugi odstavek 45. člena ZP-1).
(2) Sodišča so sodišča za prekrške prve in druge stopnje (tretji odstavek 45. člena ZP-1).
(3) Povzeto po P. Čas, N. Orel v: H. Jenull (red.), Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 316.
(4) Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo, ki jo izda prekrškovni organ v hitrem prekrškovnem postopku, je krajevno pristojno odločati sodišče za prekrške prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka.
(5) To pomeni tudi presojo vseh procesnih predpostavk.