Na podlagi 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 38/10), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09 in 51/10) 38., 42. in 44. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03), 7. in 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10) je Občinski svet Občine Bovec na nadaljevanju 6. redne seje dne 21. 6. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se določi, da je prevoz potnikov s krožno kabinsko žičnico, ki se nahaja na zemljiščih parc. št. 1100, 1103/2, 1103/1, 8115/3, 6934/2, 6926/1, 6929, 6928, 6932, 6930, 6931, 6934/2, 6934/1, 6935, 6934/2, 6936/1, 6936/2, 8115/6, 6969, 6970, 6971, 6972, 6976, 6975/1, 8117/2, 6997/4, 6997/3, 7068, 7067, 7052, 7054, 7059, 7055, 7048, 8115/4, 7142/1, 7143/1, 7143/2, 8119/3, 7157, 7160/1, 7158, 7120, 7122/1, 8119/2, 7119, 7117/5, 7117/6, 7117/4, 7117/2, 7115/1, 7115/2, 7114, 7182/1, 7182/7, 7182/4, 7182/6, 7179/1, 7178/7, 8025/116, 8069/1, 8072/1, vse k.o. Bovec, iz postaje A na postajo D kaninskega smučišča gospodarska javna služba in se določa način njenega izvajanja.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka.
(3) Odlok se v delu, v katerem predstavlja koncesijski akt, sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

Poleg pomenov, določenih v zakonu, predpisih o načinu izvajanja gospodarske javne službe prevoza potnikov po žičniških napravah ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba je gospodarska javna služba prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico iz prvega odstavka 1. člena tega odloka;
– koncedent je Občina Bovec;
– koncesija je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;

(1) Gospodarska javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Koncesija po tem odloku se skladno z drugim odstavkom 42. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb pod pogoji iz 22. člena tega odloka podeli neposredno družbi ATC Kanin d.o.o., Dvor 43, 5230 Bovec (v nadaljevanju: koncesionar), ki je imetnik koncesije za gradnjo in obratovanje žičnic na območju Kanina, podeljene s strani Republike Slovenije za obdobje 24 let z dne 21. 12. 2007.
(3) Koncesija se podeli v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

(1) Gospodarska javna služba se izvaja na območju krožno kabinske žičnice na zemljiščih parc. št. 1100, 1103/2, 1103/1, 8115/3, 6934/2, 6926/1, 6929, 6928, 6932, 6930, 6931, 6934/2, 6934/1, 6935, 6934/2, 6936/1, 6936/2, 8115/6, 6969, 6970, 6971, 6972, 6976, 6975/1, 8117/2, 6997/4, 6997/3, 7068, 7067, 7052, 7054, 7059, 7055, 7048, 8115/4, 7142/1, 7143/1, 7143/2, 8119/3, 7157, 7160/1, 7158, 7120, 7122/1, 8119/2, 7119, 7117/5, 7117/6, 7117/4, 7117/2, 7115/1, 7115/2, 7114, 7182/1, 7182/7, 7182/4, 7182/6, 7179/1, 7178/7, 8025/116, 8069/1, 8072/11, vse k.o. Bovec.
(2) Uporabniki gospodarske javne službe so vsi uporabniki storitev prevoza s krožno kabinsko žičnico iz prejšnjega odstavka.
(3) Objekti in naprave krožno kabinske žičnice iz prvega odstavka so infrastruktura javne službe.

(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Zakonu o žičniških napravah za prevoz oseb, tem odloku in drugih predpisih, ki urejajo dejavnost prevoza potnikov z žičniškimi napravami. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi veljavnimi v Republiki Sloveniji;
– javne dobrine, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom dolžan zagotavljati vsakomur pod enakimi pogoji;
– zagotoviti mora delovanje žičniške naprave po urniku, ki ga uskladi s koncedentom, usklajevati vozne rede in obratovalni čas z voznimi redi drugih prevoznikov ter vozne rede in obratovalni čas predložiti v soglasje pristojnemu organu občinske uprave;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan splošne pogoje iz tretjega odstavka 44. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb in jih posredovati koncedentu, ki nanje daje soglasje;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 30. septembra za vsako prihodnje leto;
– do 30. septembra za prihodnje leto pripravljati letni plan plačevanja nadomestila iz 20. člena tega odloka, ki vsebuje vse kalkulacije, ki izkazujejo vrednost potrebnega nadomestila in ga sprejema koncedent;
– pripravljati zaključni račun za opravljeno koncesijsko dejavnost;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
– si prizadevati za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– pripravljati projekte, ki izboljšujejo kvaliteto koncesijske dejavnosti;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost gospodarske javne službe in drugih dejavnosti, ki jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.

Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Bovec uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, zagotavlja plačilo nadomestila, skladno z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb, tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, daje soglasje na cene storitev javne službe;
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, sprejme plan plačevanja nadomestila iz 20. člena tega odloka;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja infrastrukture;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah in objektih in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah in objektih. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncesionar dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 5 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Gospodarska javna služba se financira:
– iz cene storitev gospodarske javne službe,
– iz proračuna občine in iz drugih virov.
(2) Tarifo in cene storitev javne službe oblikuje koncesionar tako, da pokrivajo stroške izvajanja javne službe, zagotavljajo povračilo vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočajo tržni donos na vložena sredstva kot donos na dolgoročna, opredmetena in neopredmetena, neodpisana, poslovno potrebna osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje posamezne dejavnosti in so v lasti izvajalca oziroma zasebnika, v višini donosa zadnje izdane desetletne referenčne obveznice Republike Slovenije denominirane v eure na dan 31. marca tekočega leta, povečano za eno odstotno točko.
(3) K cenam in tarifi daje soglasje občinski svet.
(4) O spreminjanju cen in tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(5) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.

(1) Če koncesionar javne službe s cenami ne more pokriti stroškov izvajanja javne službe, zagotoviti povračila vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočiti donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena, mu je koncedent dolžan zagotoviti nadomestilo.
(2) Nadomestilo mora skupaj s prihodki, ustvarjenimi s ceno za storitve javne službe ob upoštevanju analize stroškov, ki bi jih za opravljanje te dejavnosti imelo dobro vodeno tipično podjetje, zagotoviti pokritje stroškov izvajanja javne službe, povračila vlaganj v infrastrukturo javne službe in donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena.
(3) Nadomestilo zagotavlja koncedent akontativno za tekoče leto s poračunom za preteklo leto 30. 4. vsakega leta na podlagi potrjenega letnega plana plačevanja nadomestila.

Druge dejavnosti, ki jih poleg izvajanja javne službe po tem odloku izvaja koncesionar, ne smejo vplivati na uspešno izvajanje javne službe, poslovni izid iz drugih dejavnosti pa se ne upošteva pri izračunu upravičenosti do nadomestila po prejšnjem členu.

(1) Koncesionar mora ob podpisu koncesijske pogodbe izpolnjevati pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da skupaj s podizvajalci razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe,
– da skupaj s podizvajalci razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da je finančno in poslovno usposobljen,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do sedme alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo po uradni dolžnosti v 15 dneh od uveljavitve tega odloka.
(2) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan in jo podpiše s soglasjem občinskega sveta.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let do poteka trajanja koncesije za gradnjo in obratovanje žičnic na območju Kanina, podeljene s strani Republike Slovenije 24 let z dne 21. 12. 2007 (rok koncesije).
(2) Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša pod enakimi pogoji kot trajanje koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če preneha koncesija iz prvega odstavka tega člena, preneha po samem zakonu tudi koncesija po tem odloku.

(1) Koncesijo je mogoče prenesti samo iz razlogov, določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– če preneha koncesija za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz prvega odstavka 27. člena tega odloka.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar ne obvesti koncedenta o vsaki statusni spremembi vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture v 8 dneh od vpisa v sodni register, in je zaradi teh sprememb bistveno prizadet interes koncedenta.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionarana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

Če preneha koncesija za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz prvega odstavka 27. člena tega odloka, preneha z dnevom prenehanja koncesije za graditev in obratovanje žičnic tudi koncesija za izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju občine na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov oziroma programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije pod pogoji iz V. poglavja tega odloka.
(2) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Donos iz drugega odstavka 19. člena tega odloka je določen ob smiselni uporabi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Če se predpis, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja spremeni, se cene storitev javne službe po tem odloku določijo ob smiselni uporabi spremenjenega predpisa.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.