Na podlagi 61. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 84/06, 114/09) ter 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06) je Občinski svet Občine Jesenice na 8. redni seji dne 19. 5. 2011 sprejel
P R A V I L N I K
o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije
1. člen
Pravilnik določa način obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter način ugotavljanja stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode.
Vsebina pravilnika:
1. Splošne določbe
2. Sestava odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo
3. Obračun komunalnih storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod
4. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode
5. Izračun prispevka za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne
6. Padavinske odpadne vode
7. Prehodne in končne določbe.
1. Splošne določbe
2. člen
(splošne določbe)
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vse odpadne vode, komunalne in industrijske odpadne vode, vendar le-te ne smejo škodljivo vplivati na naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje.
Odpadne vode morajo ustrezati zahtevam:
– Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09)
– Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07)
– Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09)
– Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 84/06, 114/09)
– in vsem ostalim državnim predpisom, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
2. Sestava odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo
3. člen
(sestava odpadnih voda)
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, morajo biti v kvaliteti in sestavi, ki jo za odvajanje v javno kanalizacijo določajo predpisi iz 2. člena tega pravilnika. Odpadne vode smejo vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki jih določajo predpisi iz 2. člena tega pravilnika.
4. člen
Kolikor so v odpadni vodi, ki se odvaja v javno kanalizacijo, presežene mejne vrednosti parametrov za izpust v javno kanalizacijo, določeni v predpisu o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo urejeno ustrezno predčiščenje odpadnih voda.
5. člen
V posameznih izrednih primerih lahko upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja dovoli tudi večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev z ostalimi odpadnimi vodami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne vpliva na delovanje čistilnih naprav.
Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne smejo redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadne vode ne smejo imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
3. Obračun komunalnih storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod
6. člen
(oblikovanje cen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)
Cene storitve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod se oblikujejo v skladu s predpisom, ki predpisuje metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitve javne službe in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
Stroški izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod se obračunavajo mesečno glede na podatke o količinah odpadne vode. Količina je enaka porabi pitne vode izmerjene na vodomeru.
7. člen
(omrežnina)
Stroški omrežnine so stroški javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, in se uporabnikom obračunavajo glede na obračunski vodomer.
Omrežnina za odvajanje odpadnih vod se obračunava uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo direktno ali preko greznice.
Omrežnina za čiščenje odpadnih vod se obračunava uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, objektom s pretočnimi ali nepretočnimi greznicami in objektom z malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
Omrežnina se obračunava mesečno glede na velikost vodmera.
8. člen
(odvajanje odpadnih vod)
Izvajanje storitve odvajanja odpadnih vod (kanalščina) se zaračunava objektom, ki so priključeni na javno kanalizacijo. Odpadna voda se meri in obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo kanalščino v enakih količinah, kot za porabljeno pitno vodo.
9. člen
(čiščenje odpadnih vod)
Čiščenje odpadnih vod se obračunava objektom, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo. Odpadna voda se meri in obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje odpadnih vod v enakih količinah kot za porabljeno pitno vodo.
10. člen
(storitve vezane na obstoječe greznice in MKČN)
Obračun prevzema in obdelave blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN se izvede po opravljeni storitvi po veljavnem ceniku. Cena je za prevzem (odvoz) in obdelavo (čiščenje) blata iz greznic in iz MKČN je določena na m3 prevzetega blata.
4. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode
11. člen
(mersko mesto)
Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 odpadne industrijske vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, dolžan urediti mersko mesto in mesto za odvzem vzorcev industrijske odpadne vode.
12. člen
(obratovalni monitoring)
Lastnosti odpadnih industrijskih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev vode.
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo v okviru obratovalnega monitoringa zagotoviti trajne ali občasne meritve parametrov in količine odpadnih industrijskih voda.
Pogostost meritev in čas vzorčenja je predpisan s predpisom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.
13. člen
(odvzem vzorca)
Vzorec odpadne industrijske vode za redno, trajno ali občasno meritev oziroma analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu se napravi zapisnik.
Kadar se z analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno škodo na objektih javne kanalizacije.
14. člen
(okvare na napravah uporabnika)
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadnih industrijskih voda v javno kanalizacijo, kateri ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne industrijske vode na stroške uporabnika in obvesti pristojni inšpekcijski organ za varstvo okolja.
15. člen
(poročilo uporabnika upravljavcu javne kanalizacije o obratovalnem monitoringu)
Uporabnik je dolžan izvajalcu javne službe do 30. marca tekočega leta za preteklo leto dostaviti obratovalni monitoring, ki je podlaga za ugotavljanje vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktorja obremenitve. Če uporabnik monitoringa ne dostavi ali če poročilo o obratovalnem monitoringu ni izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu oziroma če poročilo o obratovalnem monitoringu ne vsebuje bistvenih podatkov o vrednotenju izmerjene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod, izvajalec javne službe ovrednoti vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktorja obremenitve na podlagi lastnih kontrolnih meritev.
5. Izračun prispevka za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode
16. člen
(količina odpadne vode)
Stroški za odvajanje in čiščenje odpadnih industrijskih voda se obračunavajo mesečno glede na podatke o količinah odpadne vode. Količine se odčita na merilcih pretoka oziroma jo lahko določita izvajalec javne službe in uporabnik na podlagi obratovalnega monitoringa.
17. člen
(odvajanje odpadnih industrijskih voda)
Prispevek za odvajanje industrijske odpadne vode se določi s pomočjo naslednje formule:
P = Q * Fh *C
P = prispevek v EUR/mesec
Q = količina odvedene odpadne industrijske vode v m3/mesec
Fh = faktor hidravlične obremenitve iz 19. člena
C = cena za odvajanja komunalne odpadne vode (EUR/m3).
18. člen
(čiščenje odpadnih industrijskih voda)
Prispevek za čiščenje industrijske odpadne vode se določi s pomočjo naslednje formule:
P = Q * F * C
P = prispevek v EUR/mesec
Q = količina odvedene vode v m3/mesec
F = skupni faktor obremenjevanja odpadne industrijske vode (to je vsota faktorjev osnovne, presežne in hidravlične obremenitve)
C = cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode (EUR/m3) z naslednjo sestavo: usedljive snovi 5 ml/l, KPK(d) 600 mg O2/l, celokupni dušik 40 mg N/l in celokupni fosfor 5 mg P/l.
19. člen
(izračun skupnega faktorja obremenjevanja odpadne industrijske vode)
Skupni faktor obremenjevanja odpadne industrijske vode (F) se izračuna s pomočjo naslednje formule:
F = Fo+Fp+Fh
Fo= faktor osnovne obremenitve, ki vključuje KPK, skupni dušik in skupni fosfor
Fp = faktor presežne obremenitve, ki se obračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za izpust v kanalizacijo
Fh = faktor hidravlične obremenitve.
Osnovna obremenitev odpadne vode je določena z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O2/l, izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40 mgN/) in fosforja (5 mg P/l). V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode s pomočjo naslednje formule:
Fo = faktor osnovne obremenitve
A = množina usedljivih snovi v ml/l
Ntot = celokupni dušik N/l)
Ptot = celokupni fosfor (mg P/l)
KPKd= kemijska poraba kisika (mg O2/l), določena s pomočjo dikromatne metode.
V primeru, da je katerikoli kvocient (KPK/600; A/5; Ntot/40; Ptot/5) manjši od 1, se vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00.
Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz določenih virov onesnaževanja, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor presežne obremenitve. Osnova za izračun faktorja presežne obremenitve je koncentracija tistega parametra, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost:
C
Fp = --------- -1
Cmdk
Fp = faktor presežne obremenitve
C = vsebnost odpadne snovi v preiskovanem vzorcu vode
Cmdk = maksimalno dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi.
Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo.
Za parametre se uporabljajo vrednosti določene v predpisu o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, oziroma v posebnem predpisu glede na posamezen vir onesnaževanja.
Faktor hidravlične obremenitve (Fh) se določi glede na volumski pretok industrijske odpadne vode v preteklem koledarskem letu, in sicer:
+--------------------------+-----------------------------------+
| Fh | volumen (m3/leto) |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,00 | < / = 4.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,10 | > 4.000 < / = 10.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,15 | > 10.000 < / = 20.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,18 | > 20.000 < / = 50.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,20 | > 50.000 < / = 200.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
| 1,22 | > 200.000 |
+--------------------------+-----------------------------------+
V primeru odvajanja odpadne industrijske vode v prvem letu, se volumen oceni in konec leta izvede poračun.
V primeru, da javna kanalizacija ne dopušča volumskega pretoka uporabnika, mora le ta zagotoviti ustrezne objekte za zadrževanje industrijskih odpadnih voda.
20. člen
(izpust odpadne industrijske vode v kanalizacijsko omrežje)
Uporabnik mora izpuščati odpadno industrijsko vodo v javno kanalizacijo tako, da urna maksimalna obremenitev po posameznem parametru ne presega onesnaženja povprečne dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne kanalizacije.
Uporabnik mora v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo, ki je v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave (izvajalca javne službe) ter s predpisi, ki urejajo odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Soglasje s pogoji izvajalec javne službe izda pred izpustom v javno kanalizacijo.
Uporabnik mora omogočiti upravljavcu javne kanalizacije neoviran dostop do vzorčevalnih mest in njihov pregled, ter izvedbo dodatnih (kontrolnih) meritev,
Uporabnik mora obveščati upravljavca javne kanalizacije o količinskih in kakovostnih spremembah industrijske odpadne vode, ki bi lahko povzročile motnje v delovanju komunalne ali skupne čistilne naprave.
21. člen
(obveščanje upravljavca javne kanalizacije o izpustih)
V primeru predvidljivih večjih izpustov industrijskih odpadnih voda mora uporabnik o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 24 ur pred predvidenim izpustom. Izvajalec javne službe pa obvesti uporabnika o možnostih in načinu sprejetja izpusta odpadne industrijske vode. V primeru nepredvidenih povečanih izpustov ter v primeru nepredvidenih povečanih koncentracij (višja sila, okvare ipd.) mora uporabnik takoj telefonsko obvestiti izvajalca.
22. člen
(kontrolne meritve izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe lahko kadarkoli napovedano ali nenapovedano opravi kontrolne meritve odpadne industrijske vode, ki jo uporabnik odvaja v javno kanalizacijo. Način izvajanja kontrolnih meritev mora biti enak načinu izvajanja meritev za obratovalni monitoring, ki ga izvaja uporabnik.
Vzorci za kontrolne meritve odpadne vode se odvzamejo na uporabnikovem merilnem mestu.
O ugotovitvah oziroma analizi odvzete odpadne industrijske vode izvajalec javne službe obvesti uporabnika s poročilom, iz katerega mora biti razvidno najmanj naziv in naslov uporabnika, čas in kraj odvzema vzora, čas opravljanja analize, oseba, ki je opravila analizo, metoda in rezultat analize, mejne vrednosti ter odstopanje od njih, podpis odgovorne osebe izvajalca javne službe in analitika.
Kadar se s kontrolno meritvijo oziroma analizo izvajalca javne službe ugotovi, da odpadna industrijska voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije izvajalcu javne službe povrniti morebitno škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne meritve.
6. Padavinske odpadne vode
23. člen
Odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh se zaračunava objektom, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo. Storitev se zaračunava po veljavnem ceniku.
7. Prehodne in končne določbe
24. člen
Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se cena storitve odvajanja in čiščenja padavinske vode s streh ne oblikuje in ne zaračunava.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-31/2008
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.
