Na podlagi 21, 50.a in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 6., 12. in 15. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ZPrCP (Uradni list RS, št. 109/10), 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, 17/08, (21/08 – popr.), 108/09, 9/11), in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 7. seji dne 22. 6. 2011 sprejel

S tem odlokom se na območju Mestne občine Kranj urejajo:

I.         Splošne določbe
II.        Omejitve in prepovedi prometa
III.       Ustavitev in parkiranje
IV.        Avtobusne postaje in postajališča
V.         Posebne storitve na javnih prometnih površinah
VI.        Odstranitev in hramba vozil
VII.       Varstvo udeležencev v prometu
VIII.      Odgovornost lastnika vozila
IX.        Nadzor
X.         Določbe o globah
XI.        Prehodne in končne določbe.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v odloku imajo enak pomen, kot izrazi v Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPRrCP) in Zakonu o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1), Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju: ZMV), Zakonu o voznikih (v nadaljevanju: ZVoz.) in Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1).
(2) Javne prometne površine v Mestni občini Kranj so kategorizirane javne ceste – lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje, pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori na javnih cestah in izven njih, rezervirane parkirne površine ter dovozne ceste k javnim in poslovnim stavbam ter stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, kakor tudi prometne površine ob teh objektih, ki so v upravljanju izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali krajevnih skupnosti.
(3) Pajek je vozilo za posebne namene in je namenjen za odstranitev ali prestavitev vozil.
(4) Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda in trajanja parkiranja.
(5) Pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen za področje cestnega prometa.
(6) Nadzorna organa pristojna za področje nadzora ali urejanja cestnega prometa sta: občinski inšpektor in občinski redar.
(7) Parkirni listek je predpisan obrazec za označitev časa, za katerega se plača parkirnina in dokazilo o plačilu parkirnine, ki daje pravico uporabe parkirnega prostora v času, označenem na parkirnem listku.
(8) Nočni čas je čas med 22. in 6. uro.
(9) Dostavni čas je čas, ki je predviden za opravljanje dostave k objektom z vozili, za katere je drugače promet prepovedan, razen, če je s prometno signalizacijo določeno drugače.
(10) Letni parkirni abonma je predpisana dovolilnica za parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja za občane s stalnim prebivališčem v Mestni občini Kranj.
(11) Letna karta za parkiranje je predpisana dovolilnica za označitev vozila, s katerim se dokazuje, da je lahko vozilo časovno neomejeno parkirano na območju kratkotrajnega parkiranja in ni prenosljiva.
(12) Parkirni abonma je dovolilnica za časovno neomejeno parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja za občane s stalnim prebivališčem in ni prenosljiva. Če stanovanje nima parkirnega prostora na parceli, ki pripada stavbi, pripada parkirni abonma za eno vozilo na družino.
(13) Zelene površine so zelenice, parkovne površine in parkovni gozdovi, drevoredi, nasadi, zelenice ob spomenikih in turističnih objektih, ter varovane zelene površine in podobno, ki so v javni rabi.
(14) Parkirnina je občinska taksa za parkiranje na javnih površinah in se namensko porabi za vzdrževanje cest in sistema parkomatov ali zapor.
(15) Parkomat je naprava za izdajo parkirnega listka, s katerim se plača parkirnina in na katerem je označen čas dovoljenega parkiranja.
(16) Parkirna ura je naprava ali predmet za označitev časa prihoda oziroma začetka parkiranja, s katero voznik označi čas prihoda ali trajanje parkiranja na območju omejitve časa parkiranja.
(17) Dovolilnica je potrdilo na predpisanem obrazcu, ki ga izda pristojni občinski organ. Namenjena je za označitev določenega vozila, iz katerega je razvidna pravica do vstopa, ustavljanja ali parkiranja na določenem območju in je označena in mora biti nameščena z notranje strani vozila, tako, da je ta v celoti vidna in jo je možno kadarkoli preveriti oziroma brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo.
(18) Dovoljenje je pisna odločba, s katero pristojni organ odloči o pravici do določene aktivnosti na prometni površini.
(19) Vstopna karta je vrsta dovoljenja, ki dovoljuje vstop v območje za pešce.
(20) Označitev časa prihoda pomeni namestiti oznako začetka parkiranja na vidnem mestu na armaturni plošči pod prednjim vetrobranskim steklom. Začetek časa prihoda lahko voznik označi, tako da namesti ročno parkirno uro ali skladno z navodili uporabi predpisan brezplačni parkirni listek ali na listu papirja razločno napiše uro začetka parkiranja.
(21) Zapora je fizična ovira v različnih izvedbah (potopni valji ali stebrički, zapornice ali zapore, verige in podobno) za nadzorovanje vstopa in izstopa vozil ali za preprečitev prometa.
(22) Vstopno izstopni pripomoček je pripomoček, ki uporabniku omogoča vožnjo preko vstopno-izstopnih zapor. To je lahko parkirni listek, magnetna kartica, daljinski upravljavec, transponder, brezkontaktna kartica in podobno.

(1) Svet Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet MOK)
– na predlog župana odloča o splošnih usmeritvah zagotavljanja prometne varnosti v Mestni občini Kranj;
– določa parkirne površine, kjer je potrebno plačati parkirnino ali voznino, njeno višino in čas, v katerem se pristojbini plačujeta;
– določi višino stroškov za odstranitev in hrambo vozil.
(2) Župan v skladu s tem odlokom določi:
– višino najemnine za rezervirane parkirne prostore.
(3) Pristojni občinski organ za promet:
– določa območja umirjenega prometa,
– določa območja za pešce,
– določa območja kratkotrajnega parkiranja,
– določa prepoved prometa in uporabe ceste na posamezni cesti, ulici ali trgu,
– določa enosmerne ceste,
– določa prednost v križiščih,
– določa prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil,
– določa območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vožnje na občinskih cestah,
– določa prometno signalizacijo na občinskih cestah,
– določa javne in rezervirane parkirne površine, način parkiranja in prepoved parkiranja in ustavljanja,
– odreja postavitev in vzdrževanje zapor za kontrolo vstopa vozil ter varovalnih ograj ter tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, slabotnih in ostarelih ter telesno in duševno prizadetih oseb ter kolesarjev in mopedistov,
– odreja ukrepe za umirjanje hitrosti,
– določa dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cesti in v naseljih,
– določa dodatne pogoje in ukrepe za izvajanje prireditev in shodov na javnih prometnih površinah v naseljih,
– ureja promet pešcev in promet s kolesi, mopedi in vprežnih vozil,
– določa obliko, vsebino in vrste abonmajev,
– določa obliko in vsebino letne karte,
– izdaja abonmaje in letne karte ter vodi evidenco o njih,
– izdaja dovoljenja in soglasja skladno s tem odlokom ter vodi evidenco o tem,
– izdaja dovolilnice za vožnjo v območja kjer je promet sicer prepovedan in vodi evidenco o njih,
– vodi evidenco o izdanih pripomočkih za odpiranje zapor,
– vodi evidenco o prometni signalizaciji,
– ukrepa v drugih zadevah zagotavljanja prometne varnosti.

(1) Del mesta Kranja, ki obsega Jahačev prehod, Maistrov trg, Prešernovo ulico, Glavni trg, Poštno ulico, Tavčarjevo ulico, Reginčevo ulico, Tomšičevo ulico, Jenkovo ulico, Cankarjevo ulico, Trubarjev trg, Škrlovec, Pot na kolodvor, Na Skali, Kokrški breg, Koroško cesto med objektoma Koroška cesta številka 1 in številka 2 in Gregorčičevo ulico, od objekta Gregorčičeva ulica številka 2 do številke 8, je območje za pešce.
(2) Promet in parkiranje motornih vozil je v območju za pešce prepovedano, razen za vozila iz 5. člena tega odloka.

(1) Neomejeno zadrževanje z motornimi vozili je dovoljeno le stanovalcem s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki dejansko prebivajo na tem naslovu. Stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki imajo garažo ali zagotovljen parkirni prostor na parceli, ki pripada stavbi, morajo vozila parkirati na teh prostorih. Stanovalcem, ki nimajo zagotovljenega parkirnega prostora v območju za pešce, pripada le ena dovolilnica.
(2) V območju za pešce je dovoljen promet, v času izvajanja njihove dejavnosti za vozila:
– javnih poštnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih služb,
– javnega mestnega potniškega prometa,
– občinskih nadzornih organov.
(3) Pristojni organ lahko dovoli promet za določen čas v območju za pešce za potrebe izvajanja dejavnosti z vozili:
– taksi prevozov,
– servisnih dejavnosti,
– gradbenih in obnovitvenih del,
– varovanja premoženja in oseb,
– sanitarno-higienske in veterinarske službe,
– organizatorjev javnih prireditev,
– storitvenih dejavnosti (društva in podobno),
– protokola in novinarskih dejavnosti,
– storitev gospodarskih javnih služb,
– v drugih primerih, ki jih določa ta odlok.
Pogoje za vožnjo in zadrževanje v območju za pešce določi pristojni organ v dovoljenju.
(4) V območju za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev.

(1) 30 minutna brezplačna dostava z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t, je dovoljena vse dni v tednu med 4. in 19. uro. Kot dostava se šteje tudi vožnja vozil imetnikov poslovnih prostorov v območje za pešce.
(2) Motorna in priklopna vozila, ki so prirejena oziroma se uporabljajo kot priročne delavnice, skladišča ali prodajalne, se smejo zadrževati v območju za pešce le v času in na kraju, ki ga v dovoljenju določi pristojni organ.
(3) Vozila, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka si morajo za uporabo prometnih površin v območju za pešce pridobiti dovoljenje za izredni prevoz ter izredno dovolilnico, razen ko gre za neizogibno uporabo vozil javnih služb, dostavnih vozil (v času dostave) ter intervencijskih vozil. Dovoljenje za izredni prevoz je možno izdati samo v primeru, ko zaradi velikosti, narave in oblike tovora ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom in do obremenitve, ki ga dopušča ustroj javne površine.
(4) Pristojni organ lahko izjemoma v posebej utemeljenih primerih izda izredno dovoljenje za dovoz oziroma odvoz blaga izven dovoljenega dostavnega časa, zlasti ob pogoju, da imajo prosilci garažo ali zagotovljen parkirni prostor na parceli, ki pripada stavbi, kjer opravljajo dejavnost, oziroma z motornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno maso, določeno v prvem odstavku tega člena. V dovoljenju se določijo pogoji (čas in kraj zadrževanja in največjo dovoljeno maso) za vstop v območje za pešce.

(1) Motorna vozila iz prvega odstavka 5. ali 6. člena tega odloka morajo biti v času zadrževanja v tem območju označena z dovolilnico ali začasnim dovoljenjem izdanim s strani pristojnega organa oziroma z vstopno karto. Dovolilnica, začasno dovoljenje ali vstopna karta mora biti nameščena s prednjo stranjo tako, da je vidna v celoti in povsem čitljiva z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo in jo je možno kadarkoli preveriti. V kolikor dovolilnica, začasno dovoljenje ali vstopna karta ni nameščena kot določa prejšnji stavek, se šteje, da dovolilnice, začasnega dovoljenja ali vstopne karte ni in se vozniku ali lastniku izreče globa. Kasnejši izkaz imetja dovolilnice, začasnega dovoljenja ali vstopne karte globe ne izniči.
(2) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan zahtevati izdajo nove dovolilnice, če se spremenijo podatki, ki vplivajo na vsebino dovolilnice ali na njej niso več razvidni podatki. Imetnik dovolilnice mora v takem primeru zahtevati izdajo nove dovolilnice v roku 15 dni od spremembe podatkov.
(3) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan dovolilnico vrniti pristojnemu organu v 15 dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji, na osnovi katerih je bila dovolilnica izdana.
(4) Dovolilnice oziroma začasna dovoljenja iz prvega odstavka tega člena smejo na območju za pešce uporabljati le njihovi imetniki.

(1) Na prometnih površinah v območju za pešce je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje vozil do 30 minut.
(2) Na prometnih površinah v območju za pešce smejo vozila ustavljati ali parkirati le na mestih, določenih na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti. Vozila smejo parkirati samo v času nakladanja in razkladanja blaga oziroma vstopanja in izstopanja potnikov.
(3) Vozniki morajo čas začetka parkiranja označiti s parkirnim listkom, s parkirno uro ali z drugim načinom za označitev časa prihoda, ki morajo biti nameščeni s sprednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče, pod prednjim vetrobranskim steklom, tako, da je čas prihoda viden v celoti in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo in ga je možno kadarkoli preveriti. V kolikor časa začetka parkiranja ni nameščen kot govori prejšnji stavek, se šteje, da čas začetka parkiranja ni označen in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz s parkirnim listkom, s parkirno uro ali z drugim načinom za označitev časa prihoda globe ne izniči. Po poteku 30 minutnega parkiranja morajo vozila umakniti na označena javna parkirišča, v garaže, na dvorišča ali na parcelo, ki pripada stavbi oziroma jih morajo umakniti iz območja za pešce.
(4) Čas začetka parkiranja, ki je bil nastavljen na parkirni uri po vstopu na območje za pešce, ni dovoljeno pred oziroma po poteku časa kratkotrajnega parkiranja nastaviti na novo z namenom, da se podaljša čas zadrževanja vozila v območju za pešce.
(5) Stanovalci s stalnim prebivališčem v območju za pešce, ki nimajo garaže, dvorišča ali parcele, ki pripada stavbi, kjer bi lahko parkirali svoja vozila, smejo svoja vozila časovno neomejeno parkirati le na označenih javnih parkirnih površinah.
(6) Imetniki vstopne karte, smejo svoja vozila po 30 minutah kratkotrajnega parkiranja namenjenega za dostavo v območju za pešce parkirati le na označenih parkirnih površinah. Po poteku določenega časa morajo zapustiti območje za pešce in plačati parkirnino.
(7) Stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem v območju za pešce lahko v času od 19. do 8. ure naslednjega dne vozila parkirajo na naslednjih lokacijah:
Tavčarjeva ulica:
– hišne številke od 19 do 25 in 27,
– pri zidu obrtne delavnice nasproti transformatorske postaje,
– ovinek nasproti hišne številke 53.
Cankarjeva ulica:
– pred hišno številko 18,
– pred ograjo Plečnikovega stopnišča,
– hišne številke od 6 do 14.
Jenkova ulica:
– ob objektu Jenkova ulica 1.
Tomšičeva ulica:
– hišne številke od 6 do 18 (št. 18, le desno od vhoda).

V območje za pešce je dovoljen enkraten ali občasen vstop.

(1) Območje za pešce je lahko varovano s premičnimi in nepremičnimi zaporami za preprečevanje vožnje vozil (v nadaljevanju: sistem zapore).
(2) Naprave in oprema sistema zapor so last Mestne občine Kranj.
(3) Premične zapore so lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. V tem primeru upravičenec pri pristojnem organu pridobi vstopno-izstopni pripomoček (elektronsko kartico) za upravljanje premičnih zapor v območju za pešce.
(4) Za vstop ali izstop in vožnjo v območju za pešce lahko imetniki dovolilnic pridobijo v uporabo vstopno-izstopni pripomoček za upravljanje s sistemom zapore.
(5) Vstopno-izstopni pripomoček za upravljanje s sistemom zapore sme uporabljati le imetnik pravice uporabe pripomočka. Imetnik je dolžan pripomoček vrniti pristojnemu organu v 15 dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji za izdajo dovolilnice.
(6) Pristojni organ z odločbo odloči o odpravi dovoljenja in odvzemu dovolilnice, če se:
– dovolilnica uporablja v nasprotju z določili tega odloka,
– kršijo pravila opravljanja dostave in servisne dejavnosti,
– kršijo določila za prevoz v območje za pešce.
(7) O pritožbi zoper odločbo o odvzemu dovolilnice in vstopno-izstopnega pripomočka odloča župan. Pritožba ne zadrži izvršitve. Vstopno-izstopni pripomoček se prekliče takoj po izdaji odločbe.
(8) Imetnik dovolilnice mora v osmih dneh po vročitvi odločbe iz petega odstavka tega člena pristojnemu organu vrniti dovolilnico in vstopno-izstopni pripomoček.

Za upravljanje s sistemom zapore lahko skrbi gospodarska družba ali samostojni podjetnik (upravitelj), ki vzdržuje in skrbi za sistem zapore, izvaja nadzor vstopa, izdaja tehnične pripomočke za upravljanje s sistemom zapore ter opravlja druge naloge v skladu s pogodbo o upravljanju sistema zapore. V primeru kršitev tega odloka (ni plačana parkirnina ali voznina, zloraba vstopno-izstopnega pripomočka in podobno) mora upravljavec pisno, z ustrezno dokumentacijo odstopiti ugotovljeno kršitev v reševanje pristojnem nadzornem organu, ki izvede ukrepe skladno z veljavnimi predpisi.

(1) Dostop v območje za pešce in čas zadrževanja motornih vozil v območju za pešce se lahko omeji tako, da se posameznemu imetniku dovolilnice za vstop, vožnjo in ustavljanje v območju za pešce določi mesto vstopa in izstopa ter čas in druge pogoje uporabe tehničnega pripomočka za upravljanje s sistemom zapore.
(2) Za uporabo javnih prometnih površin v območju za pešce za kratkotrajno parkiranje, se lahko določi tudi posebna taksa – voznina. Višina voznine je lahko različna glede na obdobje dneva, ko se vozilo zadržuje v območju za pešce in glede na čas zadrževanja vozila v območju za pešce, glede na dejavnost, zaradi katere je potreben prevoz v območju za pešce in glede na prekoračitev največje dovoljene mase.
(3) Voznine ne plačujejo:
– stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem,
– intervencijska vozila na nujni vožnji,
– invalidne osebe,
– izvajalci zdravstvene in socialne oskrbe oziroma pomoči na domu,
– izvajalci sanitarno-higienske in veterinarske službe,
– izvajalci dejavnosti službe za zaščito in reševanje,
– izvajalci določenih komunalnih storitev (odvoz odpadkov, vzdrževanje in čiščenje cest),
– v drugih primerih po sklepu župana.
(4) Imetniki dovolilnic, ki imajo v območju za pešce stalno ali začasno prebivališče, lahko v izrednih primerih (ko ne morejo pridobiti začasne dovolilnice), tehnični pripomoček uporabijo tudi za drugo vozilo.

(1) Na javnih prometnih površinah je dovoljeno puščati kolesa in mopede le na površinah za kolesarje, ki morajo biti vidno označene in opremljene s stojali.
(2) Če je kolo ali moped opremljeno z lastnim stojalom, lahko voznik na mestih iz prvega odstavka tega člena za parkiranje uporabi le-to, vendar mora poskrbeti, da je vozilo postavljeno stabilno.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je odgovoren, da so mesta, določena za vozila po tem členu, primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
(4) V naseljih Mestne občine Kranj je prepovedano naslanjati vozila iz tega člena ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo neposredno na javne prometne površine. Vozila iz tega člena, ki ovirajo druge udeležence v prometu, se lahko odstranijo v skladu z 28. členom tega odloka.

(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti, so javne ceste in druge javne površine na območju občine lahko opremljene z nadzornim sistemom.
(2) Z nadzornim sistemom zbrani podatki so last občine. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Na območju Mestne občine Kranj so za parkiranje vozil namenjene:
– javne parkirne površine,
– rezervirane parkirne površine.

(1) Na javnih parkirnih površinah je lahko parkiranje časovno omejeno in uvedeno plačevanje parkirnine.
(2) Dovoljeni čas parkiranja in plačevanje parkirnine v območju kratkotrajnega parkiranja (v nadaljevanju: modra cona) morata biti označena na dopolnili tabli prometnega znaka, ki označuje to območje. Vidno morajo biti označeni tudi parkomati.
(3) Na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, smejo časovno neomejeno parkirati vozila stanovalci, ki imajo stalno prebivališče neposredno ob območju časovno omejenega parkiranja in jim to piše v dovoljenju, nimajo pa garaž ali gradbene parcele, kjer bi lahko parkirali svoja vozila. V času parkiranja na območju časovno omejenega parkiranja morajo svoja vozila označiti z dovolilnico, ki mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu tako, da je dovolilnica dobro vidna in povsem čitljiva z zunanje strani vozila. V kolikor dovolilnica ni nameščena kot določa prejšnji stavek, se šteje, da dovolilnice ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz imetja dovolilnice globe ne izniči.
(4) Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah, na katerih je uvedeno plačevanje parkirnine, mora parkiranje plačati in parkirni listek namestiti s prednjo stranjo (potrdilo o plačilu) tako, da je dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo. Po izteku časa, za katerega je bila plačana parkirnina, mora vozilo odpeljati. V kolikor čas začetka parkiranja ni viden kot določa prejšnji stavek, se šteje, da ustrezen parkirni listek ni nameščen in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz s parkirnim listkom, vstopno karto ali z drugim načinom za označitvijo časa prihoda globe ne izniči. Prekršek je tudi, kdor se ne ravna po prometni signalizaciji in:
1. ne plača parkirnine,
2. prekorači dovoljeni čas za parkiranje.
(5) Nadzorni organi smejo pri izvajanju pooblastil za nujno potreben čas parkirati v nasprotju s tem členom.

(1) Rezervirane parkirne površine so lahko:
– parkirne površine za potrebe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, v primeru, da ti nimajo možnosti parkiranja izven javne prometne površine, njihova dejavnost pa je pogojena z uporabo motornega vozila;
– parkirišča za stanovalce v območju za pešce;
– parkirišča za stanovalce;
– parkirne površine za parkiranje turističnih avtobusov;
– parkirne površine za parkiranje vozil staršev, ki vozijo otroke v ali iz vzgojno varstvenih ustanov in osnovnih šol;
– parkirne površine za razkladanje (in nakladanje) dostavnih vozil;
– parkirne površine za tovorna vozila, avtobuse, priklopnike, priklopna vozila, bivalna vozila, traktorje in delovne stroje.
Parkirne površine iz tega odstavka, morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.
(2) Uporabo rezerviranih parkirnih površin iz prve alineje prvega odstavka tega člena nadzira uporabnik. Na njegove stroške se postavi tudi prometna signalizacija. Za te rezervirane parkirne površine uporabniki plačujejo najemnino. Višina najemnine za rezervirane parkirne prostore je določena v ceniku najema garaž pokritih parkirišč-boksov in odprtih parkirišč-boksov, ki ga sprejme župan.
(3) Pristojni organ lahko določi, da se posamezni parkirni prostori v določenem času uporabljajo izključno za kratkotrajno parkiranje vozil staršev otrok v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah.
(4) Pristojni organ lahko omeji število rezerviranih parkirnih površin.

(1) Z javnimi parkirnimi površinami upravlja Mestna občina Kranj.
(2) Za pobiranje parkirnine lahko župan pooblasti samostojnega podjetnika ali gospodarsko družbo, ki jo izbere na osnovi javnega razpisa.

Ustavitev in parkiranje vozil je prepovedano:
1. na površinah v javni lasti, kjer se ovira dostop do transformatorske postaje;
2. na zelenih površinah, otroških in drugih igriščih ter na drugih podobnih površinah;
3. na javni površini, kjer je vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da ovira vstop ali izstop iz delovišča;
4. na javni površini, kjer je vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da ovira vstop ali izstop s prireditvenega prostora, zaradi izvedbe prireditve.

(1) Začetna, končna in tranzitna postaja avtobusov medkrajevnega in primestnega prometa, ki vozijo v javnem linijskem cestnem prometu, je na glavni avtobusni postaji. Vozne smeri avtobusov na glavno avtobusno postajo in z nje določi pristojni organ in so za avtobusne prevoznike obvezne.
(2) Upravitelj avtobusne postaje je dolžan o voznih smereh avtobusov obvestiti vse prevoznike, ki opravljajo javni prevoz.
(3) Dovoljeni čas postanka avtobusov na glavni avtobusni postaji v prihodu in odhodu določa upravitelj glavne avtobusne postaje, vendar ta ne more biti daljši od 30 minut.

(1) Avtobusi medkrajevnega linijskega prometa smejo ustavljati na postajališčih mestnega avtobusnega prometa v skladu z voznim redom.
(2) Avtobusna postajališča se lahko uporabljajo tudi za postanke avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov v prostem cestnem prometu in prevoza za lastne potrebe.
(3) Pristojni organ lahko določi parkirna mesta oziroma avtobusna postajališča za turistične avtobuse za ogled mestnih znamenitosti.

Avtobusi mestnega prometa usklajujejo vozne rede na začetnih oziroma končnih postajah, ki so izven mesta. Na vmesnih postajališčih smejo avtobusi stati največ toliko časa, da potniki vstopijo in izstopijo iz avtobusa.

(1) Zbiranje in odvoz odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čim manj ovirajo promet oziroma da ne ogrožajo prometa vozil, kolesarjev in pešcev.
(2) Vozniki so dolžni omogočiti komunalni službi ali uporabnikom prost dostop do prostora s posodami za zbiranje odpadkov.

(1) Strojno pranje prometnih površin se praviloma opravlja med 22. in 6. uro.
(2) Prometne površine, kjer je strojno pranje dovoljeno podnevi, določi pristojni organ, ki tudi določi čas, v katerem je te površine dovoljeno strojno prati.
(3) V času izvajanja zimske službe so vozniki dolžni umakniti vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravlja pluženje, odstranjevanje in odvoz snega. Izvajalec zimske službe mora poziv lastnikom vozil oziroma voznikom, da umaknejo vozila zaradi čiščenja snega objaviti v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način.

Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkiranje tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov, priklopnih vozil in bivalnih vozil, če to ni posebej dovoljeno.

(1) Redar sme odrediti odstranitev nepravilno parkiranega vozila v primeru ogrožanja ali oviranja drugih udeležencev v prometu s površine, ki je dana v javno uporabo, razen na državni cesti ali nekategorizirani cesti zunaj naselja ali v primeru 17. točke, prvega odstavka tega člena, če ugotovi:
1. da je vozilo parkirano na prehodu za kolesarje;
2. da je vozilo parkirano na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
3. da je vozilo parkirano na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;
4. da je vozilo parkirano na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
5. da je vozilo parkirano v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu;
6. da je vozilo parkirano na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu;
7. da je vozilo parkirano na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.);
8. da je vozilo parkirano na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9. da je vozilo parkirano na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;
10. da je vozilo parkirano na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso označene;
11. da je vozilo parkirano na vozišču ceste zunaj naselja, ki ni državna cesta ali nekategorizirana cesta;
12. da je vozilo parkirano na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
13. da je vozilo parkirano na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina, trg, podhod, nadhod, klančina in podobno);
14. da je vozilo parkirano v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo;
15. da je vozilo parkirano na kraju, kjer ovira ali ogroža druge udeležence v prometu ali je to prepovedano s prometno signalizacijo ali je vožnja tam prepovedana;
16. da je vozilo parkirano na površinah v javni lasti, kjer se ovira dostop do transformatorske postaje;
17. na zelenih površinah, otroških in drugih igriščih, ter na drugih podobnih površinah;
18. na javni površini, kjer vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da je ovira vstop na delovišče ali izstop z delovišč zaradi gradnje ali vzdrževalnih del;
19. na javni površini, kjer vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da je ovira vstop na prireditveni prostor ali izstop z njega ali na prireditvenem prostoru zaradi izvedbe prireditve;
20. da je vozilo parkirano v območju za pešce brez ustrezne dovolilnice, začasnega dovoljenja oziroma vstopne karte ali v nasprotju z lokacijo parkiranja, določeno na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti ali da je voznik prekoračil dostavni čas v območju za pešce ali da dovolilnica, začasno dovoljenje oziroma vstopna karta ni nameščena s prednjo stranjo tako, da je vidna v celoti pod prednjim vetrobranskim steklom ali da stanovalec s stalnim ali začasnim prebivališčem prekorači dovoljeni čas za parkiranje ali da stanovalec s stalnim ali začasnim prebivališčem oziroma obiskovalec ne označi časa prihoda;
21. da parkirano vozilo ovira dostop komunalni službi do prostora, določenega za odlaganje posod za zbiranje odpadkov;
22. da je vozilo parkirano na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, vzdrževanja ipd..
(2) Odstranitev iz 22. točke prejšnjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila.
(3) V kolikor je nujno potrebno (varnostne potrebe, prireditve, začetek gradnje ipd.), se smejo vozila tudi prestaviti, vendar čim bližje prejšnjemu parkirnem mestu. Organizator javne prireditve ali izvajalec del mora o tem obvestiti redarstvo ali policijo.

(1) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da se pokvarjeno, izločeno ali poškodovano vozilo nahaja na javni prometni površini ali drugih delih ceste ali v varovalnem pasu ceste, namesti na tako vozilo pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku, ki je naveden v odredbi. Pokvarjeno ali v prometni nesreči poškodovano vozilo mora oseba takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na katerem ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa.
(2) Če lastnik ne odstrani vozila v času iz prejšnjega odstavka, ga na njegove stroške odstrani pristojni izvajalec. Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe.
(3) Pri postopku odstranitve vozila se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPrCP, ki urejajo postopek odstranitve zapuščenih vozil.

(1) Na javni prometni površini ali v varovalnem pasu ceste, ki so dane v javno uporabo ali na drugi javni površini je prepovedano puščati zapuščena vozila.
(2) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da se zapuščeno vozilo nahaja na površini iz prejšnjega odstavka tega člena, se na zapuščeno vozilo namesti pisna odredba, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe.
(3) V primeru, da vozilo iz prejšnjega odstavka ni odstranjeno, odredi nadzorni organ pristojnemu izvajalcu rednega vzdrževanja cest odstranitev vozila in hrambo na varovanem prostoru, istočasno pa v primeru onesnaženja zemljine pod zapuščenim vozilom poda prijavo pristojni inšpekcijski službi. Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe.
(4) Nadzorni organ odredi odstranitev vozila na stroške proračuna Mestne občine Kranj. Po treh mesecih se tako vozilo lahko razgradi. Stroški povezani z odvozom, hrambo in razgradnjo vozila se izterjajo od lastnika vozila.
(5) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko odredi takojšnja odstranitev vozila, ki se nahaja na brežinah oziroma strugi vodotoka ali drugih površinah, če po presoji nadzornega organa predstavlja nevarnost za onesnaževanje okolja ali ogroža varnost ljudi in premoženja.

(1) Nadzorni organ ali izvajalec odstranitve vozil mora vsako vozilo, ki se ga namerava odpeljati s pajkom, pred pričetkom odvoza fotografirati in v zapisnik napisati kratek opis stanja vozila, če gre za zapuščeno, poškodovano, izločeno ali pokvarjeno vozilo.
(2) Če voznik ali lastnik vozila želi odstraniti vozilo potem, ko je nadzorni organ že pozval pooblaščenega izvajalca, da odstrani vozilo, vozilo pa se še ni pričelo nalagati na pajka oziroma je pajek oddaljen manj kot 10 m od vozila, za katerega je bil odrejen odvoz, ali je redar že napisal odredbo, mora voznik ali lastnik plačati 25 odstotkov predpisane cene odstranitve vozil izvajalcu, se šteje, da se je odredba pričela izvajati, ker jo je redar že pričel pisati in v kolikor kršitelj stroška storitve ne plača, se postopek nadaljuje.
(3) Če se je vozilo že pričelo nalagati na pajka, vendar še ni naloženo (nameščene klešče na pnevmatike ali nameščeno gred na vozilo), mora voznik ali lastnik vozila plačati 50 odstotkov predpisane cene odvoza vozila izvajalcu, če želi prevzeti vozilo na kraju prekrška. V kolikor kršitelj stroška storitve ne plača, se postopek odstranitve nadaljuje.
(4) Ko je vozilo naloženo na pajka (dvignjena gred ali dvignjeno vozilo od tal), se šteje, da je odstranitev vozila izvršena, zato mora voznik ali lastnik vozila plačati 100 odstotkov predpisane cene odvoza vozila izvajalcu. V kolikor kršitelj stroška storitve ne plača, se postopek odstranitve nadaljuje. Ko pajek spelje iz mesta, kjer je naložil vozilo, se šteje, da je vozilo odpeljano.
(5) Storilec prekrška mora stroške storitve odstranitve poravnati na kraju prekrška z gotovino izvajalcu odstranitve vozila sicer se šteje, da voznik ne bo prevzel vozila na kraju prekrška. Izvajalec odstranitve ima pridržno pravico na vozilu, ki je v postopku odstranjevanja ali je bilo odstranjeno, dokler ni plačana cena storitve odstranitve.
(6) Podrobnejši postopek odstranitve vozila in druge pogoje določa pravilnik o odvozu vozil, ki ga izda župan.

(1) Odstranitev in hrambo vozil izvaja pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest oziroma njegov pogodbenik, ki je registriran za opravljanje take dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec) s soglasjem župana.
(2) Cena za odstranitev vozil, hrambe in razgradnje določi Svet mestne občine Kranj na predlog izvajalca z odredbo, razen za ceno izrednega prevoza večjih vozil (tovorna vozila, avtobusi, bivalna vozila, večji kombiji, priklopna vozila ipd.). Cena za izredni prevoz večjih vozil se zaračuna storilcu prekrška po dejanskih stroških izvajalca tovrstnih odvozov vozil.
(3) Nadzorni organ odreja odstranitev vozil ob delavnikih od 7. do 19. ure. Odvoz vozil odreja tudi v nočnem času, v sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, vendar v tem primeru zavezanec plača 30 odstotkov več, kot je določeno v ceniku.

(1) Odstranjeno vozilo se hrani na varovanem prostoru pri izvajalcu oziroma njegovem pogodbenem partnerju, dokler lastnik ne prevzeme vozila, vendar največ 3 mesece od odstranitve vozila. Stroški povezani z odstranitvijo, hrambo in razgradnjo vozila bremenijo lastnika vozila. Vozilo se preda lastniku ali vozniku na podlagi listine ali drugega ustreznega dokazila, s katero dokazuje lastništvo oziroma identiteto in po plačilu stroškov odstranitve in hrambe ter globe, če gre za prekršek tujca ali državljana, ki prebiva v tujini. Pri prevzemu zapuščenega vozila mora biti zaradi ugotavljanja istovetnosti prisoten nadzorni organ. Za vozila, ki niso prevzeta v 30 dneh od odstranitve, se objavi javni razglas o odstranitvi vozil na oglasni deski organa nadzora in spletni strani Mestne občine Kranj. Javni razglas mora biti objavljen 15 dni in mora vsebovati opozorilo, da bo po preteku 3 mesečnega roka vozilo prodano na javni dražbi oziroma uničeno. Istočasno se razglas posreduje tudi policiji.
(2) Izvajalec odvoza vozil mora nadzornemu organu sporočiti podatke o prevzemniku vozila, najkasneje naslednji delovni dan ali če se vozilo nahaja več kot mesec dni.
(3) V primeru, da lastnik ne prevzame vozila v 3 mesecih od odstranitve vozila se šteje, da je vozilo brez lastnika in da je lastnik vozilo opustil, zato se s takim vozilom ravna v skladu z določbami tega odloka. Enako se šteje če lastnik vozila predloži overjeno izjavo ali če lastnik vozila pred uradno osebo podpiše, da vozila ne želi več imeti v svoji lasti in posesti, se tako vozilo preda v uničenje na stroške lastnika. Lastninsko pravico na tem vozilu pridobi Mestna občina Kranj, ki vozilo večje vrednosti proda, kadar je izklicna cena za kupnino večja kot stroški odstranitve, hrambe in razgradnje vozila ter sodnega cenilca in javne dražbe.
(4) Izvajalec skupaj z nadzornim organom po 3 mesecih, komisijsko odpre tako vozilo. O odpiranju se napiše zapisnik, v katerem se navedejo dodatno ugotovljena dejstva in podatki o vozilu ter posebnosti, zaradi kasnejšega ugotavljanja storilca prekrška. Stroški povezani z odstranitvijo, hrambo in razgradnjo vozila ter ostale stroške (cenitev, dražba ipd.) se izterjajo od lastnika vozila, ki je opustil lastninsko pravico, kot stroške postopka.

(1) Za načrtovanje in uveljavljanje nalog na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu je ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: svet).
(2) Svet se lahko ustanovi za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Sveti dveh ali več lokalnih skupnosti lahko ustanovijo skupni svet, s katerim določijo sestavo, naloge in način zagotavljanja sredstev za delovanje skupnega sveta. Za usklajevanje dela na širšem območju se lahko sveti povezujejo in ustanovijo koordinativno telo.

(1) Če je prekršek po tem odloku storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba.
(3) Lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik, kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ne sme omogočiti, dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti tega vozila.

(1) Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o ureditvi prometa nadzira nadzorni organ.
(2) O izdanih dovoljenjih, soglasjih, dovolilnicah, abonmajih, letnih kartah in spremembah prometnega režima ter prometne signalizacije, mora občinski organ za promet sproti obveščati nadzorne organe.
(3) Če morajo zaradi zagotavljanja varnosti prireditve sodelovati nadzorni organi, mora organizator ali investitor občini praviloma povrniti stroške, ki nastanejo z organizacijo in izvedbo prireditve ali drugega dogodka. Višino stroškov sodelovanja nadzornih organov s sklepom določi župan.
(4) Nadzorni organi smejo pri izvajanju pooblastil za nujno potreben čas parkirati v nasprotju s tem odlokom.

Z globo v višini 50 EUR se za prekršek sankcionira posameznik:
1. če ravna oziroma ustavi ali parkira vozilo v nasprotju z določbami prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 8. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka,
3. če ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka,
4. če ustavi ali parkira vozilo v nasprotju s prvo točko prvega odstavka 19. člena tega odloka,
5. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena tega odloka,
6. če ne umakne vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravlja pluženje, odstranjevanje in odvoz snega kot to določa tretji odstavek 24. člena tega odloka.

Z globo v višini 150 EUR se za prekršek sankcionira posameznik:
1. če ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 7. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju s tretjo točko prvega odstavka19. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 20. člena tega odloka,
5. če ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka,
6. če ravna v nasprotju s 25. členom tega odloka.

Z globo v višini 300 EUR se za prekršek sankcionira posameznik:
1. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena tega odloka.

Z globo v višini 400 EUR se za prekršek sankcionira posameznik, ki namerno začasno ali trajno odtuji tehnični pripomoček za upravljanje s sistemom zapore, pristojni organ pa mu z dnem izdaje odločbe onemogoči njegovo funkcioniranje.

Z globo v višini 1.400 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba ali samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka,
2. če ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 20. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka,
5. če ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka.
Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve in uporabe tega odloka, preneha veljati Odlok o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 39/05, 2/06, 70/07, 62/08, 121/08).

(1) Predpisi na podlagi tega odloka morajo biti izdani v enem letu, od uveljavitve tega odloka.
(2) V kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno se predpisi, izdani na podlagi Odloka o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 39/05, 2/06, 70/07, 62/08, 121/08), uporabljajo do izdaje predpisov, določenih v tem odloku, v kolikor niso v nasprotju z zakoni in tem odlokom.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 7. 2011.