Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 8. redni seji dne 23. 6. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, 29/91 in Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 44/04, 44/05, 100/06, 89/09), ter Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šmartno pri Litiji za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmartno pri Litiji za obdobje 1986–1990 za območje Občine Litija (Uradni list RS, št. 86/01, 5/04, 51/04, 126/04) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) za območje urejanja Šmartno jug – 2. del, ki na jugu in vzhodu meji z obstoječo pozidavo naselja Šmartno, severno in zahodno pa prehaja v površine kmetijskih zemljišč. Prostorska enota je namenjena izključno stanovanjski rabi. Odgovorni prostorski načrtovalec in vodja projekta je Tomaž Jelovšek, u. d. i. a., ZAPS A-1100.
(2) OPPN je izdelan na podlagi naslednjih idejnih načrtov in strokovnih podlag:
– Geodetski načrt, Matrika, Andrej Novak s.p., Paradiž 3, 8210 Trebnje.
– Prikaz stanja prostora za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako Šmartno jug – 2. del (Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., Tacenska 93, 1000 Ljubljana, maj 2010).
(3) OPPN je izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., v decembru 2010, pod št. projekta OPPN-002/2010-ŠMA.

Ta odlok določa:
(1) Opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.

I. Besedilni del
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Grafični del

List 1.1 Izsek iz kartografskega dela
prostorskega plana občine                            M 1:2880
List 1.2 Lega prostorske ureditve v širšem
območju                                              M 1:2000
List 1.3 Lega prostorske ureditve                    M 1:1000
List 2.1 Geodetski načrt                              M 1:500
List 2.2 Načrt parcelacije z zakoličbenimi
točkami                                               M 1:500
List 2.3 Zakoličbene točke
List 3.1 Zasnova prometne infrastrukture              M 1:500
List 3.2 Zasnova komunalne in energetske
infrastrukture                                        M 1:500
List 3.3 Načrt ureditve                               M 1:400
List 3.4 Regulacijska karta                           M 1:400
List 3.5 Značilni prerezi                             M 1:400
List 3.6 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji                                               M 1:500
List 3.7 Razporeditev javnih in zasebnih površin      M 1:500
List 3.8 Etapnost izvedbe                             M 1:500
List 3.9 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami                  M 1:500.

III. Priloge OPPN:
– Povzetek za javnost;
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Smernice nosilcev urejanja prostora.

Območje OPPN je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov in spremljajočim dejavnostim. Dopustna je gradnja novih objektov – enostanovanjskih stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe, infrastrukturnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme. Z OPPN-jem se znotraj ureditvenega območja predvidi razširitev naselja ter prometna in infrastrukturna ureditev z navezavo na obstoječo infrastrukturo.

Ureditveno območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. 949 in 950, k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847). Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša 3.512 m2. Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1.1, List št. 1.2 in List št. 1.3.

(1) Območje urejanja meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:
– na jugu in vzhodu z obstoječo pozidavo naselja Šmartno,
– na severu in zahodu s površinami kmetijskih zemljišč.
(2) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(3) Predvidena ureditev bo po končani gradnji vplivala:
– z minimalno povečanim prometom na obstoječo javno in regionalno cesto R2 416 Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič.
(4) Na predvideno ureditev bodo vplivali:
– minimalni hrup z dostopne ceste,
– občasno delo na okoliških kmetijskih površinah.
(5) Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 3.6).

Načrtovana je gradnja štirih stanovanjskih objektov s komunalno in prometno ureditvijo. Pri umestitvi objektov je potrebno upoštevati regulacijske in gradbene linije ter elemente za zakoličbo novih parcel. Na prostih površinah ob objektih se uredijo zelene površine in tlakovana dvorišča s parkirnimi prostori in manipulacijskimi površinami za osebna vozila. Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo regionalno cesto R2 416 Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič.
Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 3.3).

Gabariti objektov:
(1) Višinska regulacija terena se prilagodi arhitektonski rešitvi zunanje ureditve.
(2) Predvideni so podolgovati tlorisni gabariti objekta, dimenzij 11 x 9 m.
(3) Regulacijski elementi:
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Gradbena linija (GL) je linija, ki se je morajo novo grajene stavbe dotikati z zunanjo linijo fasade. Preko gradbene meje ne smejo segati nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki oziroma skrajni deli konstrukcijskih elementov stavb.
– Regulacijska linija (RL) definira površine za gradnjo stavb, od površin, kjer ni dovoljena gradnja stavb. Dovoljeno je, da tlorisne dimenzije objekta na področju regulacijske linije presegajo ali se zmanjšajo za +/– 2 m.
– Tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob nosilne konstrukcije stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo le fasadni sloji, nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki, vendar ne v področju, ki je opredeljen z gradbeno linijo. Fasadni poudarki so izpostavljeni deli fasade, na primer izpostavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko določene tlorisne dimenzije v področju, ki je opredeljen z regulacijsko linijo.
Območje za razvoj objekta, regulacijske in gradbene linije so prikazane v grafični prilogi »Regulacijska karta« (list št. 3.4).

(1) Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dovoljeni posegi:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov;
– gradnja pripadajoče infrastrukture;
– nasipanje, vkop dostopne ceste;
– izraba do 50 % stavbe za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva na okolico (obiska strank);
– v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost;
– urejanje odprtih površin ob objektu.
(2) Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Objekte je dovoljeno postavljati le znotraj regulacijskih elementov, ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka.
– Postavitev objekta na parcelo sledi funkciji in legi obstoječih objektov v morfološki celoti.
– Podolgovat tlorisni gabarit objekta (max 9 x 11 m). Deli tlorisa v okvirju maksimalnih gabaritov so lahko členjeni (erkerji, izzidk in niše …).
– Višinski gabarit: (K)+P+M do (K)+P+1.
– Objekti so lahko nepodkleteni oziroma delno ali v celoti podkleteni. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode.
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica naklona (med 35° in 45°), s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico, posamezna strešina ne sme biti lomljena. Pri nezahtevnem ali enostavnem objektu je dopustna izvedba drugačnega naklona strehe oziroma je dovoljena tudi enokapnica.
– Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe.
– Strešine prizidkov naj se oblikujejo v enakem naklonu kot osnovna streha, če gre za njeno podaljšanje oziroma kot nova dvokapnica (frčada) pravokotno na osnovno streho.
– Osvetlitev podstrešij s strešnimi okni in frčadami.
– Kritina naj bo v rdeči, rjavi ali sivi barvi.
– Objekt je lahko zidan ali montažen.
– Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi, dovoljene so obloge iz naravnega, umetnega kamna, lesa, ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike, v svetlih – pastelnih odtenkih,
– Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov.
– Ravne strehe niso dovoljene.
– Balkonske ograje so lesene, kovinske ali steklene izvedbe.
– Materiali in gradiva naj bodo usklajena z morfološko celoto.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti so nadstreški, škarpe in podporni zidovi, ograje, pomožni cestni, energetski in komunalni objekti ipd. Pomožni objekti se lahko gradijo v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
3.1 Oporni zidovi:
– v območju gradnje ni dopustno postavljati visokih opornih zidov, dopustni so nižji oporni zidci (do 0,50 m), ki morajo biti obraščeni, tako da ne bodo vidno zaznavni in da krajinska slika ne bo izstopala iz kulturno krajinskega okvira;
3.2 Medsosedske ograje:
– gradnja zidanih ograj ni dopustna – meja naj se uredi z zasaditvijo žive meje, ob kateri je dopustna žična ograja,
– ograja sme biti postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče,
– ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
3.3 Ograje, ki mejijo na cesto:
– postavitev ograje ni dovoljena na cestnem zemljišču,
– odmik skrajnega roba ograje od skrajnega roba asfalta vozišča ali pločnika je najmanj 1,00 m,
– višina ograje v 3,00 m širokem varovalnem pasu (merjeno od roba asfalta) ob vseh kategoriziranih lokalnih cestah, javnih poteh, državnih cestah v občini je lahko največ 1,80 m.
(4) Dvorišče je ozelenjeno, parkirna mesta so urejena v območju dvorišča in nadstreška. Mirujoči promet na območju OPPN se zagotovi z ustreznim številom parkirnih mest. V skladu z normativi je potrebno projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil.
(5) Posegi v prostor se skladajo z elementi, prikazanimi v grafični prilogi »Načrt ureditve« (št. lista 3.3).

(1) Površine, ki niso predvidene za pozidavo, se ohrani v prvotni funkciji. Obcestni prostor napajalne ceste se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami ali drevesi ob zagotavljanju preglednosti pri vključevanju v promet. Glede privatnih zelenih površin je potrebno upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo z avtohtonimi, lahko pa tudi tujerodnimi vrstami, ki pa naj bodo prezimno trdne.
(2) Zunanja ureditev je za privatne površine zasnovana tako, da je na jugozahodni ali jugovzhodni strani objektov večja odprta zelena površina, kar omogoča maksimalno osončenost objektov in možnost za naknadno ureditev bivalnega vrta. Podroben načrt zunanje ureditve se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov.
(3) Dovoljena je postavitev ograj. Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje zemljišč, namenjenih za gradnjo, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. Na mestih, ki so predvidena kot obračališča in se razširijo na del parcel namenjenih gradnji, postavitev ograj ali drugih objektov, ki bi ovirale to namembnost, ni dovoljena.

(1) Parcelacija se izvede po načrtu list št. 2.2 »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami«. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej zemljišč, namenjenih za gradnjo, in objektov v naravo. Zemljišča, namenjena za gradnjo, so določena z Iomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu.
(2) Izvedba parcelacije ni pogoj za izvedbo posameznih objektov oziroma za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Uvoz na območje OPPN je urejen preko obstoječega priključka na regionalno cesto drugega reda R2-416 Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič. Notranja cesta se navezuje na obstoječo javno pot, poteka vzdolž južnega roba območja OPPN in se zaključi kot slepa ulica. Predviden zaključek notranje povezovalne ceste je urejen v obliki obračališča, katerega oblika in izvedba naj se prilagodi terenu in tehničnim zahtevam. Priključek, ureditev in razširitev dostopne poti se urejajo v skladu s predpisi, ki določajo merila o cestnih priključkih na javne ceste.
(2) Dostopna cesta ima na začetnem, uvoznem delu širino 3.20 m, znotraj območja pa 3.50 m (vozišče 2x1,75 m in bankina 2x0,5 m) ter okvirno dolžino 90 m. Tehnični elementi dostopne ceste omogočajo uvoz komunalnega/intervencijskega vozila. Dostop do objektov je urejen z uvozi direktno na dvorišča objektov. Dovozi do parcel so urejeni preko uvozov minimalne širine 4,0 m. Meteorne vode in druge odpadne vode ne smejo pritekati na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.
(3) Javno službo (vzdrževanje javnih cest in izvajanje zimska služba) izvaja občina v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb. Ureditev in razširitev dostopnih poti se pri zatečenem stanju ureja dogovorno glede na možnosti. V primeru, da je dostopna pot privatna lastnina, si mora investitor za uporabo te poti pridobiti ustrezna soglasja lastnikov, urediti služnost (pri notarju overjena služnostna pogodba in služnostna pravica vpisana v zemljiško knjigo) ali zagotoviti (delni) odkup zemljišča. Tudi vzdrževanje zasebne ceste in izvajanje zimske službe je v primeru privatne lastnine v domeni investitorja oziroma lastnika zemljišča.
(4) Prometna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Zasnova prometne infrastrukture« (št. lista 3.1).

Mirujoči promet se zagotovi z ustreznim številom parkirnih mest. V skladu z normativi je potrebno projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil. Vsi dostopi se navezujejo na notranjo cesto.

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– vsi objekti znotraj območja urejanja morajo imeti dostop so javne ceste in biti priključeni na vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (po njegovi izgradnji), elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje (opcijsko),
– gradnja komunalnih naprav mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda.
(2) Potek komunalne, energetske in prometne infrastrukture je prikazan na grafičnih prilogah »Zasnova prometne infrastrukture (št. lista 3.1) in »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 3.2).

V varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture je potrebno pri načrtovanju upoštevati predpisane minimalne odmike od obstoječih sistemov komunalnih in elektroenergetskih vodov ter prometne infrastrukture v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodovodnih in ostalih komunalnih vodov, objektov in naprav in higienska neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi oziroma pogoji.

(1) Oskrba območij opremljanja s pitno vodo se ureja v skladu s predpisi, ki določajo način oskrbe s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji.
(2) Ureditveno območje je območje, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Za vse objekte je obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca.
(3) Načrtovan vodovod se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje, severovzhodno od območja urejanja in poteka znotraj načrtovanega cestnega sveta. Priključitev več odjemnih mest na javni vodovod je potrebno izvesti tako, da se priključek stavbe na obratujoč sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom. Cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod do razcepa cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest, se šteje kot javni vodovod ter ga bo po izgradnji potrebno predati v upravljanje občini oziroma upravljavcu javnega vodovoda.
(4) V območju OPPN je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti hidrantno omrežje. Razdalja med posameznimi hidrantnimi priključki ne sme presegati 80 m.
(5) Priključek objekta na javno vodovodno omrežje mora pri objektih z večjo požarno obremenitvijo zagotoviti tudi možnost gašenja požara. Kolikor to ni možno, si mora investitor zagotoviti drug vir vode in način gašenja.

(1) Občina Šmartno pri Litiji skrbi za odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu s predpisi, ki določajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine.
(2) Osnova za urejanje odpadnih voda so predpisi, ki določajo pogoje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in padavinskih voda.
(3) Ureditveno območje Šmartno jug – 2. del leži deloma na območju poselitve Litija – Šmartno, ID 20007, kjer se po operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode predvideva odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo. Javno kanalizacijsko omrežje na območju urejanja še ni dograjeno. Po dograditvi javne kanalizacije bo za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javne kanalizacije v skladu s soglasjem upravljavca. Greznico ali malo čistilno napravo pa je potrebno po izločitvi iz uporabe očistiti.

(1) Do izgradnje kanalizacijskega sistema je potrebno predvideti individualne male čistilne naprave. Prečiščeno vodo iz malih čistilnih naprav je potrebno speljati v individualne ponikovalnice.
(2) Na območju, kjer ni javne kanalizacije, je potrebno zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem očisti na mali čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja. Komunalno odpadno vodo je do zgraditve javne kanalizacije dovoljeno zbirati v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji (območje, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe), tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo.
(3) Na območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunano na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je potrebno zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, ter pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativne višinske razlike.

(1) Padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin, s katerih odteka padavinska odpadna voda, je potrebno obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode. Po potrebi je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno predvideti zadrževalnik padavinske odpadne vode.
(2) Upravljavec objektov mora z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z njegovih površin in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku, če se padavinsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo (po izgradnji le-te).
(3) Padavinska voda, ki odteka s strehe stavbe, naj se odvaja neposredno v vode ali posredno v ponikovalnico.
(4) Potrebno je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje vozišča se izvede kontrolirano z asfaltno muldo ali ob robniku. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

(1) Na območju OPPN Šmartno se ne nahajajo elektroenergetski objekti in naprave v upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Litija naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito elektroenergetskih vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
(2) Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se zagotovi preko novega nizkonapetostnega priključnega zemeljskega voda ustreznega preseka iz bližnje transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Cerkovnik. Načrtovana trasa elektroenergetskega omrežja je prikazana na grafični prilogi List 3.2: »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture«. V sklopu izgradnje NN kabelske kanalizacije je potrebno predvideti tudi možnost širitve NNO izven območja urejanja.
(3) Na ureditvenem območju je potrebno predvideti za priklop predvidenih objektov prostostoječe kabelske omarice na stalno dostopnih mestih. Vsi zemeljski vodi na območju naj bodo uvlečeni v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. V fazi pred projektiranjem je potrebno dimenzijo in predviden potek NN priključnega voda ter število zaščitnih PVC cevi uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d. v nadzorništvu Litija.

(1) Predvidena je opcijska priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka vzhodno od območja OPPN.
(2) V primeru priključitve načrtovanih objektov na javno TK omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Predvidi naj se TK kabelska kanalizacija z ustreznimi cevmi in TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Točka priključitve na telekomunikacijsko omrežje se nahaja jugozahodno od območja OPPN.

Znotraj območja OPPN je predviden individualni način ogrevanja. Dovoljeni so tudi drugi načini ogrevanja v skladu z energetsko usmeritvijo občine.

(1) Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisi, ki določajo način ravnanja z odpadki.
(2) Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi urejen prostor za smetnjak. Za odpadke se zagotovijo zabojniki, ki bodo postavljeni znotraj posameznih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(3) Prostori za odlaganje odpadkov morajo biti locirani v skladu s predpisi, ki določajo način izvajanja zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Šmarno pri Litiji – upoštevati je potrebno možnost dostopa in obračanja s specialnim komunalnim vozilom.
(4) Zaradi razdelitve območja na posamezne enote in faze gradnje je dopustno v času do izgradnje obračališča na enoti C začasno urediti primerno obračališče na enoti D. Prav tako je v prehodnem obdobju mogoče zagotoviti prostor za zbiranje odpadkov na enoti D (na parcelni enoti P01 ali P06).

(1) Na območju OPPN Šmartno ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Pred posegom v prostor je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin pooblaščeni osebi javne službe za varstvo dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja varstveni režim za arheološke ostaline, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) Upoštevati je potrebno smernice posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
(2) V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) naj se upoštevajo omilitveni ukrepi, določeni v okoljskem poročilu in njegovem dodatku za varovana območja.

(1) Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju in po razpoložljivih podatkih ni erozijsko in poplavno ogroženo. Na območju urejanja ni površinskih vodotokov.
(2) Odpadne padavinske vode z območja OPPN se zberejo v načrtovano ponikovalnico.

Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.

(1) V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Območje OPPN je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa.

Območje OPPN Šmartno se nahaja v coni, ki je opredeljena kot življenjsko območje medveda – prehodno območje. Drugih omejitev s področja varstva naravnih in kulturnih vrednot na predmetnem območju ni bilo prepoznanih.

Odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, se odstranjujejo v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.

(1) Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(2) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (št. lista 3.9).

(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spremenila. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(3) V projektu PGD je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v predpisih, ki določajo varstvo pred požarom in pri tem smiselno upoštevati določila veljavnih podzakonskih aktov.
(4) Za objekte je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
(5) V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektnim pospeškom tal 0,2 g (Atlas okolja) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.

(1) Izvajanje OPPN je razdeljeno na posamezne enote (A, B, C in D), pri čemer ima vsaka enota opredeljene tri faze.
(2) Predvidena je gradnja enot v zaporedju A, B, C in D ali drugače, v primeru, da je upoštevana predpisana faznost znotraj posamezne enote.
(3) Vsaka enota vključuje v prvi fazi izvedbo komunalne in energetske infrastrukture ter prometne infrastrukture. Druga faza vključuje gradnjo objektov. Tretja faza vključuje hortikulturno ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(1) Višinska regulacija terena se prilagodi arhitektonski rešitvi zunanje ureditve ob tem, da se upošteva niveleto dostopne ceste kot izhodiščno točko ureditve.
(2) Komunalni vodi, objekti in naprave:
Pri realizaciji so dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

OPPN preneha veljati, ko je zgrajena komunalna oprema in načrtovani stanovanjski objekti s pripadajočo komunalno opremo.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji in na Upravni enoti Litija.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.