Na podlagi drugega odstavka 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za dograditev priključka Šmarje – Sap na avtocestnem odseku Malence–Šmarje – Sap (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v maju 2011 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana, pod številko projekta 6621.

(1) Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja in izvajalcev, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi za urejanje prostora na Občini Grosuplje.
(3) Postopek priprave tega državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu s sedmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10), pri čemer postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden.
(4) Oznake, navedene v tej uredbi, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta. Odseki ureditve cest so označeni s črkami:
– priključni krak A je na južni strani avtoceste (v nadaljnjem besedilu: AC) in omogoča vožnjo iz Ljubljane proti Kočevju,
– priključni krak D je na severni strani AC in omogoča vožnjo iz Kočevja proti Ljubljani,
– cesta E je del glavne ceste G2 – 0216 Škofljica–Šmarje – Sap s krožiščem, za smer vožnje AC-Novo mesto,
– cesta F je del ceste LC 111391 (Ljubljanska cesta in cesta Veliki Vrh pri Šmarju), ki povezuje naselji Razdrto in Veliki Vrh, in prestavitev dostopne ceste severno od kraka D,
– cesta G je del regionalne ceste R3 646 Škofljica–Šmarje – Sap–Cikava, odsek 1194 in odsek 1443 skozi naselje Razdrto–Šmarje (Ljubljanska cesta),
– krožišče K1 je severno krožišče ter je stičišče kraka A in ceste E,
– krožišče K2 je južno krožišče ter je stičišče kraka A, ceste F in ceste G,
– križišče K3 je križišče ceste F in kraka D.

(1) Ta državni prostorski načrt zajema naslednje prostorske ureditve:
– dograditev polovičnega avtocestnega priključka Šmarje – Sap v polni priključek,
– preureditev dela Ljubljanske ceste skozi naselje Razdrto in
– novogradnja javne razsvetljave na obstoječih krakih AC (kraka B in C).
(2) Dograditev polovičnega avtocestnega priključka se izvede na AC A2 Karavanke–Obrežje, odsek 0020 Malence–Šmarje – Sap, od km 5 + 250 do km 5 + 810.

(1) Območje državnega prostorskega načrta zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo zgraditev, nemoteno rabo in delovanje.
(2) Območje državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka leži v občini Grosuplje in skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Mali Vrh (1787): 22/1, 46/1, 46/2, *112, 119/1, 119/2, 119/3, 122, 125, *125, 126/1, 126/2, 126/3, 129/1, 129/2, 129/3, 129/4, 130/1, 130/2, 130/3, 130/4, 131/1, 131/2, 131/3, 133/1, 133/2, 134, *138, 138/1, 138/3, 157/1, 157/2, 160/1, 160/2, 160/3, 161/1, 161/2, 161/3, 162/1, 162/2, 162/3, 163, 164/1, 165/1, 165/2, 166/1, 166/2, 168/1, 168/2, 205/2, 205/6, 205/8, 205/13, 205/15, 205/18, 205/19, 205/20, 205/21, 206, 210/3, 210/4, 212/1, 212/3, 212/5, 214/1, 214/2, 214/3, 214/4, 214/5, 214/6, 214/8, 216/1, 216/2, 216/3, 216/4, 216/5, 216/6, 216/7, 216/8, 216/9, 216/10, 216/11, 216/12, 216/13, 216/14, 216/15, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 217/5, 217/6, 217/7, 217/8, 217/9, 218/1, 218/2, 218/3, 218/5, 218/6, 218/7, 218/8, 218/9, 218/10, 218/11, 218/12, 220/2, 220/3, 221/1, 221/2, 221/3, 221/4, 226/1, 226/2, 226/3, 226/4, 226/5, 226/6, 228/1, 228/2, 228/3, 231/1, 231/3, 231/4, 266/3, 267/1, 267/3, 267/4, 270/1, 270/2, 271, 275/1, 275/2, 278/1, 278/2, 278/3, 278/4, 278/7, 278/10, 278/12, 899/2, 899/3, 899/4, 899/5, 899/6, 900, 904/1, 904/2, 904/4, 975/1, 979/1, 979/2, 984/1, 984/2, 988/1, 988/3, 988/38, 988/39, 988/41, 1183/2, 1194/3, 1194/4, 1194/5, 1195/2, 1195/3, 1195/4, 1219/1, 1219/3, 1221/1, 1221/2, 1221/3, 1221/4, 1221/5, 1222/1, 1222/2, 1222/4, 1223/1, 1223/2, 1223/3, 1223/5, 1223/6, 1223/10, 1226/2, 1226/4, 1241, 1244/1, 1244/2, 1252/1, 1252/2, 1252/3, 1252/4, 1252/5, 1252/6, 1252/7, 1252/8, 1252/9, 1252/10, 1258/1, 1258/3, 1258/4, 1258/5, 1258/6 in 1258/8,
– k. o. Šmarje (1786): 11/2, 504/2, 1107/1 in 1107/3.
(3) Javna razsvetljava zunaj sklenjenega območja državnega prostorskega načrta se zgradi na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Mali Vrh (1787): 270/1, 278/2, 278/5, 899/6, 1223/2, 1226/13 in 1252/8,
– k. o. Šmarje (1786): 16/1, 16/3, 19/1, 20/4, 20/5, 23/1, 23/2, 23/3, 23/10, 26/1, 26/4, 27/1, 30/1, 30/2, 32/1, 33, 34, *41, *43, *45, 48, 51/1, 61/1, *173/1, 1108/2, 1109/2, 1110/2, 1169/11, 1192/2 in 1196.
(4) Omrežje klica v sili zunaj sklenjenega območja državnega prostorskega načrta se zgradi na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Mali Vrh (1787): 270/1, 278/2, 278/5, 1223/2 in 1252/8,
– k. o. Šmarje (1786): 16/3, 20/4, 20/5, 23/1, 23/2, 23/3, 23/10 in 1192/2.
(5) Obseg območja je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se obstoječi polovični avtocestni priključek dogradi s priključnima krakoma proti Ljubljani in proti Kočevju ter s spremljajočimi ureditvami, ki obsegajo ureditve cest in križišč, prestavitve cest, zgraditev hodnikov za pešce in druge cestne objekte.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se uredi tudi obcestni prostor, preuredijo površine opuščenih cest, postavi protihrupna ograja, uredi odvodnja ter prestavijo ali zaščitijo komunalni, energetski in drugi objekti in naprave.
(3) Na obstoječih krakih AC (kraka B in C) se zgradi javna razsvetljava.

(1) Na AC se zgradita dva nova priključna enosmerna kraka:
– krak A v dolžini 530 m in
– krak D v dolžini 514 m.
(2) Normalni prečni profil priključnega kraka A do krožišča K1 in priključnega kraka D znaša 8,60 m. Normalni prečni profil priključnega kraka A med krožiščema K1 in K2 znaša 9 m.
(3) Dolžina zaviralnega oziroma pospeševalnega pasu je 250 m. Normalni prečni profil pasu znaša 5,30 m.

(1) Na cesti E dolžine 369 m se izvedejo naslednje ureditve:
– prestavitev ceste G2 0216 Škofljica–Šmarje – Sap do krožišča K1 in prestavitev obstoječega uvozno/izvoznega kraka za smer Novo mesto do ponikovalnega polja Rupe,
– zgraditev krožišča K1 na prestavljeni glavni cesti G2 – 0216 Škofljica–Šmarje – Sap,
– prestavitev nadvoza 4-5 severno od obstoječega.
(2) V krožišču K1 se stikata krak A in cesta E.
(3) Normalni prečni profil ceste E znaša 9 m.
(4) Normalni prečni profil krožišča K1 znaša 21 m.

(1) Na cesti F se izvedejo naslednje ureditve:
– preureditev Ljubljanske ceste in ceste Veliki Vrh pri Šmarju od krožišča K2 do križišča K3 dolžine 180 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 2 m na vzhodni strani ceste,
– prometna ureditev križišča K3 za nemoteno in varno vključevanje prometa iz naselja Veliki Vrh,
– prestavitev ceste Veliki Vrh pri Šmarju severozahodno od križišča K3 dolžine 135 m.
(2) Normalni prečni profil ceste F znaša 10 m, od tega hodnik za pešce 2 m.

(1) Na cesti G dolžine 360 m se izvedejo naslednje ureditve:
– prestavitev regionalne ceste R3 646/1194 Škofljica–Šmarje – Sap z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,50 m na severni strani ceste,
– zgraditev krožišča K2 s hodnikom za pešce širine 2 m,
– razširitev regionalne ceste R3 646/1443 Šmarje – Sap–Cikava z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,50 m na južni strani ceste,
– zgraditev dveh avtobusnih postajališč: na severni strani Ljubljanske ceste zahodno od križišča K2 v smeri proti Škofljici in na južni strani Ljubljanske ceste tik pred nadvozom čez železniško progo v smeri proti Cikavi. Na obeh postajališčih se uredita perona za potnike velikosti 2 x 4 m, ki morata biti oblikovno skladna s čakališči v okolici.
(2) Normalni prečni profil ceste G znaša 9 m, od tega hodnik za pešce 1,50 m.
(3) Normalni prečni profil krožišča K2 znaša 23 m, od tega hodnik za pešce 2 m.

(1) Nadvoz 4-4 ceste F na stacionaži AC A2 odsek 0020 Malence–Šmarje – Sap v km 5,8 z enostranskim hodnikom za pešce na vzhodni strani ceste: obstoječi nadvoz se razširi. Normalni prečni profil nadvoza 4-4 znaša 9,60 m.
(2) Nadvoz 4-5 v km 0,072 ceste F z enostranskim hodnikom za pešce na vzhodni strani ceste: obstoječi nadvoz čez priključni krak E na cesti F se ruši. Zgradi se nov nadvoz 4-5. Dolžina objekta je 20,40 m. Normalni prečni profil nadvoza 4-5 znaša 10,32 m.
(3) Nadvoz čez železniško progo v km 0,263 ceste G: razširitev obstoječe ceste G s pripadajočimi elementi posega v ureditev terena za železniškim predorom na progi Ljubljana–Novo mesto. Nadvoz se preuredi s hodnikom za pešce na južni strani ceste. Dolžina objekta je 28,3 m. Normalni prečni profil nadvoza znaša 9 m. V obstoječe stanje in ohranitev konstrukcije nadvoza z umeščanjem opornih zidov se kar najmanj posega. Ohranijo se vsi obstoječi izvozi z lokalnih parcel.

Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.

(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo naslednji pogoji:
– ohrani se drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev zaradi gradnje ali preureditve objektov in varnosti prometa ni predvidena,
– zasaditev vključuje avtohtone ali rastiščnim razmeram prilagojene listavce. Obcestne zasaditve sestavljajo gozdarske sadike, drevoredne in druge parkovne zasaditve sestavljajo sadike parkovne kakovosti, travne površine pa se glede na izpostavljenost prostora zatravijo z ustrezno mešanico,
– pri ureditvi hodnika za pešce na cesti G se obstoječa zarast kar najbolj ohrani, kjer pa to ni mogoče, se zasadijo nadomestne žive meje, drevesa ali grmovnice,
– zasaditev je nastavek za poznejše razraščanje. Vzdolžna drevesna in grmovna zasaditev dopolnjuje protihrupno ograjo ob južnem robu AC ter predstavlja zeleni pas med AC- in poselitvenim prostorom. Ob kraku A se uredi vzdolžna drevesna zasaditev.
(2) Relief se oblikuje na območju rušenja in obnove odsekov cest, ki se z novo zasnovo opuščajo. Nasipi in vkopi se prilagajajo izoblikovanosti terena. Zgornji rob in pete nasipov se zaokrožijo tako, da je prehod v teren zvezen. Nasipne in vkopne brežine cest se zatravijo ali zasadijo z drevesi in grmovjem.
(3) Oporni zidovi se zgradijo s kamnito oblogo in zasaditvijo z vrha zidu oziroma kot usek v teren, kjer to kamnina dopušča.
(4) Protihrupna ograja je enake konstrukcije, materiala in barv kakor obstoječa ograja na obravnavanem odseku. Zvišanje z novimi elementi je v svetlejšem tonu.
(5) Območje zadrževalnega bazena (v nadaljnjem besedilu: ZB-LO1) se po zaključenih gradbenih delih humusira. Zgornje brežine nasipov zadrževalnega bazena se zasadijo s skupinami dreves in grmovja, zadrževalni bazen se oblikuje v slogu kraške vrtače, z uporabo skal in kamenja na dnu in ob iztokih ter z zatravitvijo brežin.
(6) Zunanja oprema površin se oblikovno poenoti v materialih in barvah na celotnem območju posega:
– hodniki za pešce in klančine so asfaltirani, deloma tlakovani, omejeni z robniki ali oznakami v tlaku, ustrezno višinsko uravnani in primerno osvetljeni; omogočati morajo dostopnost funkcionalno oviranim osebam,
– nadomestne ograje, žive meje ter dvorišča in uvozi ob individualnih hišah se uredijo skladno z obstoječimi in po predhodnem dogovoru z lastnikom,
– ograja preurejenega nadvoza čez železniško progo se oblikovno prilagodi obstoječi, v kombinaciji kamna, betona in lesenih elementov.

(1) Na parceli št. 210/3 k. o. Mali Vrh se zgradi nov uvoz do stanovanjskega objekta Ljubljanska cesta 13.
(2) Ob severozahodni meji zemljišča ob stanovanjskem objektu Ljubljanska cesta 13 se postavi polna vrtna ograja višine največ 2 m in dolžine največ 70 m. Ograja se arhitekturno oblikuje in obsadi. Členitev elementov se prilagodi drugim ograjam ob Ljubljanski cesti.

(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo obstoječe omrežje, objekti in naprave komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih naprav, objektov in omrežij mora potekati skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pred začetkom gradnje se komunalne, energetske in elektronske komunikacijske naprave zakoličijo in zaščitijo pred morebitnimi poškodbami. Odkop nadzirajo pristojni upravljavci.
(3) Vsi priključki na obstoječo komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje se prevežejo na novonačrtovano omrežje.
(4) Oskrba širšega dela obravnavanega območja z gospodarsko javno infrastrukturo mora biti zaradi potrebnih prestavitev in drugih ureditev javne infrastrukture med gradnjo kar najmanj motena.
(5) Če se med gradnjo ugotovi, da je treba kateri koli obstoječi ali načrtovani komunalni vod dodatno zaščititi ali prestaviti, se to opravi skladno s soglasjem njegovega lastnika oziroma upravljavca.
(6) Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

Na območju državnega prostorskega načrta se zgradijo, prestavijo ali zaščitijo ti vodovodi:
– vodovod V1 dimenzije 100 mm se zgradi od južnega dela nadvoza 4-4 ceste F do križišča Ljubljanske in Rimske ceste v dolžini 135 m;
– vodovod V2 dimenzije 100 mm se prestavi v Ljubljanski cesti od križišča z Rimsko cesto v novi trasi v dolžini 227 m. Po prečkanju Ljubljanske ceste poteka načrtovani vodovod zunaj obstoječega hodnika za pešce;
– vodovod V3 dimenzije 100 mm se v dolžini 55 m prestavi v deviirano dostopno cesto do naselja Veliki Vrh.

(1) Padavinska odpadna voda se s cestišča odvaja v obcestne jarke ali požiralnike. V delih, kjer načrtovana cesta ni robničena, se odpadna padavinska voda razpršeno odvaja v obcestne jarke.
(2) Padavinska voda iz obcestnih jarkov in požiralniških zvez se zajame v meteornih kanalih ter se nadzorovano odvaja do zadrževalnega bazena (ZB-LO1) s koalescenčnim lovilnikom olj na iztoku (v nadaljnjem besedilu: KLO). Zadrževalni bazen mora biti v celoti, tako dno kot brežine zadrževalnika, za vodo neprepusten. Padavinska voda se prek koalescenčnega lovilnika olj in dušilke pretoka vodi na ponikovalno polje Rupe. Iz zadrževalnega bazena se ob gradnji izvede varnostni iztok na koti 0,5 m pod robom vrha bazena.
(3) Vsi kanali in obcestni jarki za odvajanje padavinske odpadne vode morajo biti za vodo neprepustni, tako da ni mogoč iztok vsebine v teren in podtalje.
(4) Zaledne vode s širšega območja se zadržujejo v urejenih obcestnih jarkih in se po meteornih kanalih vodijo v zadrževalni bazen (ZB-LO1) z zagotovljenim čiščenjem vseh padavinskih voda.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se prestavijo naslednji kanali:
– kanal F1 dimenzije 250 mm na območju ceste E in kraka A med načrtovanima krožiščema v dolžini 146 m poteka po krajši trasi ter je pod cesto E in krakom A polno obbetoniran;
– kanal F2 dimenzije 250 mm v dolžini 53 m zahodno od krožišča K2 se prestavi v severni del cestišča;
– kanal F3 dimenzije 250 mm se v dolžini 123 m prestavi v traso južno od kraka D;
– kanal F4 dimenzije 250 mm v dolžini 18 m se prestavi vzhodno od križišča K3.
(2) Pri navezavah prestavljenih kanalov na obstoječe omrežje se jaški prilagodijo novim niveletam.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se uredijo elektroenergetsko omrežje in objekti, in sicer:
– pri zgraditvi izvoza z avtoceste na kraku A se poglobita obstoječa nizkonapetostna kabla, uvlečena v zaščitno cev;
– od obstoječega nosilnega droga na Rimski cesti se v Rimski cesti in v delu ceste F zgradi elektrokabelska kanalizacija za napajanje črpališča in prižigališča javne razsvetljave;
– za upravljanje lopute vrtine se položi kabel od lokacije elektro krmilne omarice za upravljanje z loputo do obstoječega kabla klica v sili ob kraku C. Elektro krmilna omarica za upravljanje z loputo vrtine se napaja iz kabla za javno razsvetljavo v upravljanju DARS.
(2) Med obnovitvenimi deli na Ljubljanski cesti se v cestno telo položi elektrokabelska kanalizacija za traso dvojnega kablovoda 2 × 20 kV med razdelilnima transformatorskima postajama Grosuplje in Škofljica.

(1) Z javno razsvetljavo se opremijo kraka A in D, cesta E, cesta F, cesta G ter krožišči K1 in K2. V sklopu državnega prostorskega načrta se sočasno z drugimi infrastrukturnimi ureditvami z javno razsvetljavo opremita tudi obstoječa krak B in krak C, ki sta zunaj območja državnega prostorskega načrta.
(2) Na območju obstoječega prižigališča ob cesti F se postavi novo prižigališče javne razsvetljave. Če obstoječe prižigališče za razsvetljavo lokalnih cest dopušča priklop dodatnih svetilk, postavitev novega prižigališča ni potrebna.
(3) Vse obstoječe svetilke in druge naprave javne razsvetljave na obravnavanem območju se odstranijo.
(4) Za napajanje prižigališč se zgradi elektrokabelska kanalizacija s priključnim nizkonapetostnim vodom v cesti F in v Rimski cesti do nosilnega droga na Rimski ulici.
(5) Meritve porabljene električne energije za razsvetljavo uvozov in izvozov z avtoceste morajo biti ločene od meritev porabljene električne energije za razsvetljavo priključkov na načrtovanih krožiščih in ločene od meritev porabljene električne energije za razsvetljavo drugih lokalnih povezovalnih cest na obravnavanem območju.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se preuredi naslednje obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje:
– prestavitev obstoječega kabla in zgraditev nove telekomunikacijske kabelske kanalizacije v deviirani dostopni cesti do naselja Veliki Vrh in v obnovljenem križišču K3 do meje območja državnega prostorskega načrta severno od nadvoza 4-4;
– v sklopu preureditve nadvoza 4-5 na cesti E se v mostno konstrukcijo vgradi kabelska kanalizacija. Pred končno izvedbo se obstoječi kabli obesijo na ustrezno nosilno konstrukcijo;
– obstoječa kabelska kanalizacija na območju krožišča K2 se prestavi v hodnik za pešce in izvedejo se trije novi jaški;
– obstoječa kabelska kanalizacija v Ljubljanski cesti južno od krožišča K2 se prestavi v hodnik za pešce na južni strani preurejene ceste.
(2) Vsi navedeni optični, razvodni in krajevni kabli se zamenjajo s kabli enake zmogljivosti.
(3) Ob prestavljeni kabelski kanalizaciji se zajamejo obstoječi naročniški kabli. Zahodno od prečkanja Ljubljanske ceste z železniško progo se v cestišču novi priključni kabel naveže na obstoječega.
(4) Načrtovana kabelska kanalizacija se položi skladno z veljavnimi predpisi in zahtevami upravljavca omrežja elektronskih komunikacij.

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom v grafičnem delu prostorskega načrta, kjer so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo sosednjim parcelam.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta in neposredno ob meji območja so evidentirane naslednje enote in območja kulturne dediščine:
– Šmarje – Sap – arheološko območje (EŠD 11885),
– Tlake – arheološko območje (EŠD 11886),
– Šmarje – Sap – hiša Ljubljanska 15 (EŠD 11310).
(2) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo.
(3) Kjer načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, investitor zagotovi izvedbo predhodnih raziskav za vrednotenje arheoloških ostalin pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja. Pri posegih v zemeljske plasti se izvede strojno kopanje z dokumentiranjem (arheološko dokumentiranje profila strojno izkopanega jarka) s poterensko obdelavo gradiva.
(4) Na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo možno površino, ki gradnjo še omogoča. Če se med arheološkimi raziskavami ali med deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstveno ureditvijo prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Na ponikovalnem polju Rupe se gradi v obdobju mirovanja rasti ter zunaj glavne gnezditvene in kotitvene sezone.
(2) Namestitev svetilk se kar najbolj omeji in po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša. Reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena. Gradbišče se ponoči ne osvetljuje, dovoljena je postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(1) Med gradnjo povzročena škoda na kmetijskih zemljiščih in tleh mora biti kar najmanjša. Kmetijska zemljišča se varujejo s primerno organizirano gradnjo ter z zaščito pred onesnaženjem med gradnjo in po njej.
(2) Gradbišče se organizira tako, da se ne posega na kmetijska zemljišča, ki bodo po gradnji ostala v kmetijski rabi. Gradbiščna dela se izvajajo v času, ko je škoda na pridelkih najmanjša, to je pred setvijo in po spravilu.
(3) Med gradnjo in po njej se neovirano dostopa do kmetijskih zemljišč. Po gradnji se poškodbe na njih odpravijo.
(4) S plodno zemljo se ravna skladno z določili 28. člena te uredbe, ki ureja varstvo tal.
(5) Investitor sporazumno zagotovi nadomestna kmetijska zemljišča oziroma izplačilo odškodnine zaradi trajne izgube obdelovalnih zemljišč njihovim lastnikom, če so potrebna za gradnjo načrtovanih ureditev in če povrnitev v prvotno stanje ni izvedljiva.

(1) Med posegi v gozd mora biti škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se izvajajo zunaj rastne dobe. Posegi v gozd zunaj območja gradnje in iztoka vrtine s ponikovalnega polja Rupe niso dovoljeni. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(2) Med gradnjo se uredijo obvozne poti za dostop v gozd. Po gradnji se odpravijo poškodbe na gozdnem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa se odstrani ves neporabljeni material. V tistem delu, kjer je gozd, se vzpostavi prvotno stanje terena ob objektu.

(1) Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se izvedejo omilitveni ukrepi, ki vključujejo čiščenje dna ponikovalnega polja Rupe in izvedbo dodatne vrtine za izboljšanje ponikovalnih sposobnosti ponikovalnega polja.
(2) V ponikovalnem polju Rupe se na koti vtoka 332 m.n.m. izvede dodatna horizontalna vrtina premera 400 mm in dolžine 165 m, ki bo vode s ponikovalnega polja Rupe odvajala na območje Ljubljanskega barja na koti iztoka 307,6 m.n.m., z maksimalno prevodnostjo 0,6 m3/s. Vtočni objekt v vrtino se opremi z grobimi in finimi grabljami za preprečevanje zamašitve vrtine ter z zapornim elementom – loputo z elektromotornim pogonom za uravnavanje vodnega režima. Ob priključnem kraku E se nad koto 342,50 m.n.m., ki je kota najvišje možne gladine, postavi kontrolna omarica za upravljanje zapornega elementa.
(3) Vtok obstoječe in nove vrtine se redno čistita, da je omogočeno nemoteno odvajanje vode iz ponikovalnega polja.
(4) Na dnu ponikovalnega polja Rupe se poseka zarast, odstrani vrhnji sloj zaglinjenega materiala in po dnu vgradi kamnit filtrski material.
(5) Ob izdelavi projekta izvedenih del se za uravnavanje vodnega režima izdela Poslovnik za vzdrževanje in obratovanje, ki ga ob tehničnem prevzemu potrdijo upravljalec, vzdrževalec in Agencija Republike Slovenije za okolje.
(6) Za nemoteno uravnavanje vodnega režima in redno čiščenje vtokov obstoječe in nove vrtine mora biti najkasneje pred pridobitvijo vodnega soglasja določen upravljalec oziroma vzdrževalec operativne izvedbe predvidenih ukrepov.
(7) Za pridobitev vodnega soglasja se poleg ostale potrebne dokumentacije izdelata tudi revidiran rudarski načrt in hidrogeološka študija vrtine. Določi se vpliv na režim podzemne vode.
(8) Za varnost pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da pretok v vodotokih ni oviran in da se zaledne vode ob večjih nalivih ne zadržujejo.
(9) Morebitna začasna odlagališča presežkov materiala se uredijo tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne poslabša.
(2) Pri gradnji in obratovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti se zagotovijo:
– možnosti za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– uporaba negorljivih materialov,
– dostopi do objektov za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se gospodarno ravna s tlemi tako, da je obseg njihovega uničenja in poškodb kar najmanjši, da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornim oljem in drugimi škodljivimi snovmi ter da se ločeno odstranjujejo in odlagajo rodovitni in nerodovitni sloji tal, rodovitna tla pa uporabijo za rekultiviranje.
(2) Med posegi v tla morajo biti prizadete čim manjše površine. Dela se izvajajo le na zanje vnaprej določenih površinah. Za začasne gradbene in prometne površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med gradnjo se razgaljene površine protierozijsko zaščitijo, ponovno zatravijo ali zasadijo. Upoštevajo se zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(3) Zgornje plasti tal se uporabijo za rekultivacijo na območju državnega prostorskega načrta. Živica se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena plodnost in količina.
(4) Za nasipe se uporabi naraven neonesnažen material. Na mestih vkopov z drobljivim dolomitom se brežine zaščitijo.
(5) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno upoštevajo tudi določbe 29. člena te uredbe, ki ureja varstvo voda.

(1) Vsi posegi se odmaknejo najmanj 5 m od meje vodnega zemljišča. Struga in dna vodotokov se ohranjajo v kar najnaravnejšem stanju. V obrežno rastlinstvo se posega čim manj.
(2) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se naredi hidrogeološka študija za določitev smeri in karakteristik vrtine s ponikovalnega polja Rupe. V času vrtanja nove ponikovalne vrtine se zagotovi stalni nadzor nad izvedbo vrtine, ki ga opravlja strokovnjak hidrogeolog.
(3) Pri odlaganju gradbenih odpadkov in gradbenega materiala se mora preprečiti onesnaženje tal in voda. Material se ne sme odlagati v pretočne profile vodotokov, v priobalni pas vodotokov, na poplavna območja, na zamočvirjena območja in na območja obrežnega rastlinstva. Odlagališča se uredijo tako, da se prepreči onesnaževanje voda.
(4) Odpadna embalaža, ki nastane med gradnjo, se zbira in odstranjuje.
(5) Območje gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih površin, na katerih poteka oskrba prometnih in drugih naprav, se uredi tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla. Ploščad za pretakanje goriva ter za pranje vozil in drugih naprav mora biti zgrajena kot neprepustna skleda, da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva oziroma vode za pranje.
(6) Odvodnja cestnih površin se uredi tako, da tudi med največjimi padavinami ali ob nesreči z izlivom ni mogoča neposredna infiltracija vode oziroma nevarnih snovi v tla. Koritnice in odvodni jarki se čistijo in vzdržujejo.
(7) Pri razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev in lokacija se takoj sanira. Onesnaženi material mora preiskati pooblaščena institucija, ki določi ustrezno odlaganje.
(8) Med miniranjem se uporablja okoljsko sprejemljivo razstrelivo.
(9) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna vozila in druge naprave ter gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, oziroma materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(10) Za zagotavljanje varstva voda se smiselno upoštevajo tudi določbe 28. člena te uredbe, ki ureja varstvo tal.

Med gradnjo se na območju državnega prostorskega načrta, na prometnih poteh, gradbiščih in odlagališčih materiala izvajajo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nenadzorovanega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in odlagališč materiala s prometnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo po javnih prometnih površinah in prekrivanje sipkega tovora;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišč; ukrep zahteva skladiščenje sipkega materiala proč od stanovanjskih območij, njegovo vlaženje ali prekrivanje ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nenadzorovano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših prevoznih poti za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (odlagališč, nasipov, vkopov);
– upoštevanje emisijskih norm skladno z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in prometnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in prometnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
– pri ustavitvi vozil, prometnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba motor ugasniti.

(1) Na podlagi napovedi prometa za leto 2030 se zavarujejo objekti in območja pred čezmernim hrupom, ob upoštevanju konfiguracije terena in določenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.
(2) Pri določanju protihrupne zaščite se upoštevajo obstoječe protihrupne ograje, nasipi ter vgraditev tihega asfalta na avtocesti in priključnih krakih AC, pa tudi protihrupna obloga portalov predorov.
(3) Na območju ureditve se izvede aktivna protihrupna zaščita v dolžini 840 m in v višini 3 do 4,5 m, in sicer:
– novi potek absorpcijske protihrupne ograje APO-1a na južni strani AC (krak A) med km 5 + 328 odseka 0020 Malence–Šmarje – Sap in km 0 + 375 kraka A v višini 4,5 m in dolžini 390 m,
– zvišanje absorpcijske protihrupne ograje APO-6 na severni strani AC (krak D) med km 0 + 478 kraka D in km 0 + 299 kraka D v višini 3–4,5 m in dolžini 345 m,
– prestavitev absorpcijske protihrupne ograje APO-7 na severni strani AC (krak D) med km 0 + 299 kraka D in km 0 + 197 kraka D v višini 3,5–4,5 m in dolžini 105 m.
(4) Protihrupna ograja se oblikuje skladno s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe, ki ureja krajinskoarhitekturne ureditve.
(5) Postavi se pasivna protihrupna zaščita skladno s predhodnimi preveritvami izolativnosti fasadnih elementov za naslednje stanovanjske objekte:
– Mali Vrh pri Šmarju 2,
– Mali Vrh pri Šmarju 1,
– Veliki Vrh pri Šmarju 52,
– Veliki Vrh pri Šmarju 45,
– Veliki Vrh pri Šmarju 44,
– Veliki Vrh pri Šmarju 43a,
– Veliki Vrh pri Šmarju 41,
– Ljubljanska cesta 20,
– Rimska cesta 10,
– Ljubljanska cesta 4,
– Rimska cesta 8,
– Rimska cesta 6,
– Rimska cesta 4,
– Rimska cesta 2,
– Rimska cesta 3,
– Rimska cesta 1,
– Ljubljanska cesta 6,
– Ljubljanska cesta 8,
– Ljubljanska cesta 10,
– Ljubljanska cesta 13,
– Ljubljanska cesta 13a,
– Ljubljanska cesta 15,
– Ljubljanska cesta 17,
– Veliki Vrh pri Šmarju BŠ (parcelna št. 266/1, k. o. Mali Vrh),
– Ljubljanska cesta 14,
– Ljubljanska cesta 19,
– Ljubljanska cesta 18,
– Ljubljanska cesta 21,
– Ljubljanska cesta 12.
(6) Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preveri izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte, navedene v prejšnjem odstavku.
(7) Izvajalec zagotovi spremljanje hrupa med gradnjo in ukrepe ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za ta čas. Merilne točke se določijo na podlagi načina gradbiščne organizacije za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih poteka promet.
(8) Prve meritve hrupa in njegovo spremljanje med obratovanjem se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo to področje, glede na vire hrupa in pogoje za izvajanje. Na podlagi spremljanja stanja investitor izvede morebitne potrebne dodatne ukrepe.

Prostorske ureditve, ki jih določa ta državni prostorski načrt, so funkcionalno zaključena celota in se izvedejo v eni etapi.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt spremljanja stanja med obratovanjem avtocestnega priključka za področja, ki jih bo med postopkom presoje vplivov na okolje določilo Poročilo o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi spremljanja stanja se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (površinske vode, živalstvo) se določi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine. Nadzorne točke se zasnujejo tako, da omogočajo neprekinjeno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja skladno s predpisi in usmeritvami, ki jih bo določilo Poročilo o vplivih na okolje. Rezultati spremljanja stanja so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi rezultatov spremljanja stanja, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev,
– ureditev poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin in
– drugi ustrezni ukrepi.

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in se ureja čim manj novih dovoznih poti. Promet poteka zunaj strnjenih stanovanjskih območij, razen če to zaradi obstoječega omrežja cest ni mogoče. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so, poleg navedenih v 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31. in 33. členu te uredbe, še:
– zagotovitev ustreznega poteka motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev in protiprašna zaščita cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, izvedba posnetka ničelnega stanja, ob morebitnih poškodbah pa odprava le-teh in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred začetkom gradnje;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po gradnji pa odprava morebitnih poškodb;
– ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki;
– ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
(2) Odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.

Pretežni del izkopanega materiala se uporabi za gradnjo cest in za izravnavo reliefa. Presežek materiala pa se odloži na urejena odlagališča, za katera so pridobljena ustrezna upravna dovoljenja.

Obveznosti investitorja in izvajalca so tudi:
– uporaba materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje,
– zagotovitev nemotene komunalne in energetske oskrbe objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
– obnova in ureditev vseh infrastrukturnih vodov in naprav ter drugih objektov, če bi se zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z dograditvijo avtocestnega priključka in povezanih ureditev, poškodovali,
– v najkrajšem možnem času odprava morebitnih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi gradnje in delovanja avtocestnega priključka.

Investitor izroči objekte in naprave v upravljanje in vzdrževanje pristojnim upravljavcem skladno z veljavnimi predpisi.

(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega, prometnovarnostnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, gradnja in redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati skladno z merili in pogoji te uredbe, če z njimi soglaša pristojni upravljavec ceste.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 (Uradni list RS, št. 3/97, 57/98, 70/98, 21/01, 100/02, 111/03, 124/03, 87/04, 136/04 in 41/10),
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Grosuplje – Generalni PUP Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 118/05, 75/06, 5/07, 34/07, 115/07, 90/08, 94/08 in 41/10).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.