Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 7. redni seji dne 16. 6. 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novega objekta ter gradnjo komunalne infrastrukture za potrebe objekta.
OPPN je izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 011/2010, aprila 2011.

Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo enega stanovanjskega objekta. Načrtuje se tudi ureditev oziroma priključitev objekta na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1. Kartografski del nadrejenega prostorskega
akta                                                M 1:1.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN                   M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN                 M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora                                   M 1:1.000
5. Ureditvena situacija                               M 1:500
6. Zbirni načrt komunalne infrastrukture             M 1:500.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 1328, 1326-del in 1327-del, k.o. Brezovica, šifra k.o. 1724.
Območje OPPN meri cca 1.000 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.

Območje je pred posegom majhen travnik. Na severni in zahodni strani je območje zamejeno s cestama, ki sta naravni ločnici v prostoru. Na vzhodu stoji objekt t. i. razpršene gradnje. Južna zamejitev je najbolj krhka, saj na tem delu OPPN posega na območje barja. Vendar gre zgolj za zapolnitev vrzeli v prostoru med zaključkom strnjene pozidave in objektom razpršene gradnje. Sama majhnost posega (en stanovanjski objekt) ne generira nobenih opaznih negativnih vplivov in povezav s sosednjimi objekti in ureditvami v prostoru. Z izgradnjo se bo območje Požarnic povezalo in integriralo objekt razpršene gradnje v svojo strukturo ter tako ustvarilo percepcijo zaokroženega roba Požarnic.
Krajinska slika Barja se minimalno spreminja, saj gre za zazidavo le enega objekta v območju »vrzeli« med strnjeno zazidavo Požarnic ter »osamelega« objekta ob cesti.
Povečano število prebivalcev bo generiralo izredno malo novega prometa, približno 2 računski vožnji v vsako smer, na obstoječih cestah v okolici.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.

Dopustni so naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),
– odstranitve obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,
– spremembe namembnosti,
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Dopustna namembnost objekta je (po CC SI):
11100 Enostanovanjske stavbe.

(1) Horizontalni gabarit: osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 16,8 x 14,0 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit in razmerje, s skupno največ 15,0 m² bruto tlorisne površine v vsaki etaži.
(2) Vertikalni gabarit: največ K+P+1 ali K+P+M. Višina slemena največ 10,0 m nad koto okoliškega terena.
(3) Streha: dvokapnica naklona 40 do 45º. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina mora biti v odtenkih sive do črne barve ali v opečnih odtenkih. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 70 % na vsaki strešini pod pogojem, da je najvišja točka frčade vsaj 1,0 m nižja od najvišjega (osnovnega) slemena objekta.
(4) Oblikovanje: izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni. Barva fasade mora biti v umirjenih barjanskih tonih. Uporaba živih fasadnih barv, tudi zgolj kot poudarek, ni dovoljena.
(5) Lega objekta na zemljišču je zamejena z gradbeno mejo prikazano v kartografskem delu. Objekt se te meje lahko dotika ali je od nje umaknjen v notranjost. Pri odmikih od sosednjih mej je potrebno zadostiti tudi požarno varnostnim predpisom. Pri pozicioniranju znotraj gradbene meje se upošteva fasada objekta, napušč, balkoni in podobno le-to lahko previsevajo. Pozicija uvoza na parcelo je prikazana v grafičnem delu.
(6) Mirujoči promet: na zemljišču objekta morata biti zagotovljeni vsaj 2 PM za hišo z neto tlorisno površino do 160 m² in vsaj 3 PM za hišo z neto tlorisno površino nad 160 m². Prav tako mora biti na zemljišču objekta zagotovljen prostor za obračanje vozil, da le-ti ne prihajajo na prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta (garaža).

(1) Nepozidane površine okrog objekta, ki ne služijo kot dvorišče, terase in podobno je potrebno zazeleniti.
(2) Za zazelenitev se sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.

Za izravnavo in utrditev terena okoli objekta je dopustna izvedba podpornih zidov in škarp. Najvišja višina le-teh je 1,20 m nad terenom. Odmik skrajnega roba podpornega zidu oziroma škarpe od skrajnega roba asfalta vozišča ali hodnika za pešce je najmanj 1 m.

(1) Okrog zemljišča je dopustno postaviti medsosesko ograjo.
(2) S skrajnim robom je lahko ograja (in živa meja) locirana neposredno na parcelno mejo. Od skrajnega roba asfalta vozišča ali hodnika za pešce je odmik najmanj 1 m.
(3) Najvišja višina ograje je 170 cm. V primeru, da je ograja locirana na podporni zid oziroma škarpo je najvišja višina ograje 140 cm, merjeno od točke višjega s podpornim zidom oziroma škarpo izravnanega terena. Ograja mora biti lahkotna in vsaj delno transparentna – omogočiti mora poglede skozi njo. Ograja ne sme biti zidana ali armirano betonska.
(4) Zgornji rob ograje oziroma lega ograje ob javni cesti ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo ograje v varovalnem pasu ceste in rezervatu za širitev ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

(1) Dopustno je postavljati enostavne in nezahtevne objekte skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, morajo biti odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednih parcelnih mej najmanj 1,5 metra, merjeno od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem soseda.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od javne ceste mora biti najmanj 2,5 metra, merjeno od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem upravljavca ceste. V območju rezervata za širitev ceste ni dopustno postavljati nobenih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen s soglasjem upravljavca ceste.

Dopustna je poljubna parcelacija, vendar mora ostati velikost zemljiške parcele na kateri je predviden stanovanjski objekt oziroma na kateri stanovanjski objekt stoji najmanj 600 m².

Gradnja objekta in ostalih ureditev lahko poteka v poljubnih gradbenih etapah.

(1) Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov.
(2) Za posege je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS OE Ljubljana).

(1) Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368).
(2) V izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah ni bilo najdenih sledi o arheoloških strukturah ali najdbah.
(3) Če se med gradnjo odkrijejo arheološke ostaline oziroma druga kulturna dediščina je najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z arheološko stroko.

Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in ne znotraj območij poplav, kot določenih v opozorilni karti poplav.

V času gradbenih del se mora:
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrivanje prevoza sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti čim dlje od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.

Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– z gradbenim in odkopanim materialom naj se ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje ne nasipava in ne utrjuje,
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN.

(1) Območje OPPN se nahaja v III. območju varstva pred hrupom.
(2) Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro.

Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
– dela naj se izvedejo na način, ki ne bo poslabšal ekoloških razmer in posledično slabo vplival na ugodno stanje tam živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– na območju predvidenega posega naj se vsa dela izvedejo brez novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– med izvedbo predvidenih posegov, naj se vsa dela izvedejo tako, da se obstoječa avtohtona vegetacija ohranja na predmetnih parcelah v največji možni meri,
– na gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki se bo uporabljalo za gradbeni transport, je potrebno pred pričetkom gradnje pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.

(1) Za območje niso predvideni ukrepi za obrambo.
(2) Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno. Projektni pospešek tal je 0,225 g.
(3) Območje se ne nahaja znotraj območja poplavne ogroženosti, kot določenega v opozorilni karti poplav.
(4) Območje ni plazovito in ni erozijsko ogroženo.

V okviru varstva pred požarom se zagotovijo naslednji ukrepi:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– odmiki med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Evakuacijsko pot in evakuacijsko površino za objekt predstavljata obstoječi cesti v naselju.
Z izbranimi gradbenimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča in objekte.
Vsa zemljišča v območju OPPN so v primeru požara dostopna preko obstoječega cestnega omrežja. Do objektov se predvidi dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090 (utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območjih radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t). Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti.
V primeru požara se uporablja požarna voda iz obstoječega omrežja in cistern.
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti študija oziroma zasnova požarne varnosti. V primeru zahteve za izdelavo študije požarne varnosti je potrebno pridobiti požarno soglasje na PGD projekt od pristojne organizacije (Uprava RS za zaščito in reševanje).

(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici.
(2) Predvideni objekt se priključi na vodovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje in na omrežje odvodnjavanja fekalnih odpadnih vod. Do izgradnje omrežja fekalnih vod se lahko vode čistijo v mali čistilni napravi ali nepretočni greznici. Objekt se lahko priključi na plinovodno omrežje, TK omrežje in eventualna druga komunalna omrežja. Zagotovljen mora biti tudi odvoz komunalnih odpadkov.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij.

(1) Objekt se mora priključiti na kategorizirano pot Požarnice I (parcela št. 3580/1, k.o. Brezovica). Priključek se lahko izvede le na območju, ki je prikazano v grafičnem delu. Največja širina uvoza na parcelo je 5,5 m.
(2) Ob kategorizirani poti Požarnice I na SZ delu območja je rezervat za širitev poti oziroma ceste, ki je namenjen bodoči širitvi ceste in v katerem ni dovoljeno graditi objektov, ki bi širitev ceste onemogočali ali oteževali.

(1) Obstoječi nizkonapetostni zemeljski elektroenergetski vod (0,4 kV), ki poteka preko območja je v primeru tangiranosti potrebno mehansko zaščititi ali izvesti prestavitev voda.
(2) Objekt se priključi na elektroenergetsko omrežje z vzankanjem v NN zemeljski izvod št. 2 na severovzhodu območja. Pri križanju povoznih površin in komunalnih vodov se priključni zemeljski vod uvleče v zaščitno PVC cev premera 110 mm. Po celotni trasi priključnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.

(1) Objekt se mora obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode.
(2) Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v neposredni bližini območja, se odpadne vode objekta lahko prečiščujejo v individualni mali čistili napravi ali zbirajo v zaprtih sistemih greznic z urejenim odvozom odpadnih voda.

(1) Odvajanje čistih padavinskih vod se izvede preko peskolovov. Odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, kjer se odvija promet, je potrebno predhodno očistiti preko standardiziranih lovilcev olj in maščob.
(2) Padavinske vode se ponikajo na zemljišču objekta tako, da ne prizadenejo zemljišč sosedov ali pa se uredijo v skladu s pisnim dogovorom s sosedi. Padavinske vode se lahko speljejo v meteorni kanal, ko bo ta zgrajen ali v odprti vodotok oziroma graben. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje upravljavca meteornega kanala oziroma grabna.
(3) Padavinske (meteorne) vode ne smejo pritekati na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.

Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se objekt priključi na javni vodovod, preko vodomernega jaška z vodomerom.

Objekt se lahko priključi na TK omrežja katerega koli operaterja.

Območje ima urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Le-to se zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Lokacije zabojnikov se določijo v dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov.

(1) Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se vrši preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 0,5–4 bar. Glavni plinovod je v dimenziji DN 100 izveden v naselju Vnanje Gorice, kjer se začasno zaključi v križišču cest Na Gulič in Na Brce. Do območja OPPN je po ulici Požarnice predvidena gradnja glavnega plinovoda S2850 DN 100, na katerega se naveže predviden glavni plinovod S2859 DN 50 s potekom po ulici zahodno od območja OPPN. Zmogljivost obstoječega in predvidenega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo območja urejanja s plinom.
(2) Objekt na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. V primeru, da objekt zadovoljuje potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Za priključitev predvidenega objekta na sistem zemeljskega plina je potrebno zgraditi glavna plinovoda S2850 DN 100 in S2859 DN 50 do območja OPPN, ki ju gradi in financira Javno podjetje Energetika Ljubljana in priključni plinovod do objekta, ki se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).
(5) Do izgradnje glavnega plinovoda do območja OPPN se oskrba objekta začasno vrši s postavitvijo postaje utekočinjenega naftnega plina (UNP). Po izgradnji glavnega plinovoda do območja OPPN se začasna oskrba z UNP prekine, stavba pa priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja in notranje plinske napeljave za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih ali drugih obveznosti investitorja ali občine do koncesionarja ali lastnikov objektov. Konkretna določila poda Javno podjetje Energetika Ljubljana kot sistemski operater ob izdaji soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP.

Znotraj območja OPPN ni predvidenih novih območij javnega dobrega.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Opisana odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi; z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) V soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače kot je to določeno s tem odlokom in prikazano na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega OPPN.
(3) Gabariti in višine določene za objekt imajo toleranco +/- 0,2 m.
(4) Z odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere, spremembe ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Brezovica,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič - Rudnik, oddelek za okolje in prostor.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Brezovica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.