Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 7. redni seji dne 16. 6. 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski za del območja urejanja VS 10/9-2 Vnanje Gorice (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov ter gradnjo komunalne infrastrukture.
OPPN je izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana, pod zaporedno št. 016/2010, maja 2011.

Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo štirih stanovanjskih objektov. Načrtuje se tudi ureditev oziroma priključitev objektov na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1. Kartografski del nadrejenega prostorskega
akta                                                M 1:1.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN                   M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN                 M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora                                   M 1:1.000
5. Ureditvena situacija                               M 1:500
6. Načrt parcelacije                                  M 1:500
7. Zbirni načrt komunalne infrastrukture              M 1:500
8. Zbirni načrt komunalne infrastrukture           M 1:2.000.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 1239/6-del, 1239/5-del, 1239/8, 1239/9-del, 1239/12-del, 1239/14-del, 1240/11-del, 3584-del, vse k.o. Brezovica, šifra k.o. 1724.
Območje OPPN meri cca 3.300 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.

Območje je pred posegom travnik. Na severni strani meji na obstoječ enostanovanjski objekt, na vzhodni strani na občinsko cesto, na južni strani na otok varovalnega gozda, na zahodni strani pa ga omejuje administrativna meja med kmetijskimi in zazidljivimi površinami. Na južni strani otoka gozda se nahajata dva objekta razpršene gradnje in s predvidenimi ureditvami se vrzel proti tema dvema objektoma zapolnjuje. Novi objekti se približajo le enemu obstoječemu objektu na severu, vendar manj, kot so si skupaj postavljeni drugi obstoječi objekti v neposredni okolici. Stik z otokom gozda lahko povzroča potencialne probleme, vendar predvsem za objekte na območju OPPN, kajti nekateri se nahajajo v majhni oddaljenosti gozda in so v dosegu morebitnega padajočega drevja v primeru ujem ali drugih izrednih dogodkov.
Krajinska slika barja se minimalno spreminja, saj gre za zazidavo majhnega števila objektov v območju »vrzeli« med strnjeno zazidavo Požarnic ter otokom gozda. Neposredno z barja novi objekti ne bodo vidni.
Povečano število prebivalcev bo generiralo malo novega prometa, približno 8 računskih voženj v vsako smer, na obstoječih občinskih cestah v okolici. Prestavitev nekaterih obstoječih komunalnih vodov in izvedba novih lahko med gradnjo začasno vpliva na obstoječe uporabnike.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.

Dopustni so naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),
– odstranitve obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,
– spremembe namembnosti,
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Dopustna namembnost objektov je (po CC SI):
11100 Enostanovanjske stavbe.

(1) Horizontalni gabarit: osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 18,0 x 14,0 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit in razmerje, s skupno največ 15,0 m² bruto tlorisne površine v vsaki etaži.
(2) Vertikalni gabarit: največ K+P+1 ali K+P+M. Pri dvokapnih strehah višina slemena največ 10,0 m nad koto okoliškega terena, pri ravnih strehah višina z atiko največ 8,0 m nad koto okoliškega terena.
(3) Streha: dvokapnica naklona 40º do 45º. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina mora biti v odtenkih sive do črne barve ali v opečnih odtenkih. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 70 % na vsaki strešini, pod pogojem, da je najvišja točka frčade vsaj 1,0 m nižja od najvišjega (osnovnega) slemena objekta. Streha je lahko tudi v ravni izvedbi, s tehničnim naklonom do 10º. V tem primeru material in barva strehe nista določena.
(4) Oblikovanje: izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni. Barva fasade mora biti v umirjenih svetlih tonih. Uporaba živih fasadnih barv, tudi zgolj kot poudarek, ni dovoljena.
(5) Lega objekta na zemljišču je zamejena z gradbeno mejo prikazano v kartografskem delu. Objekt se te meje lahko dotika ali je od nje umaknjen v notranjost. Pri odmikih od sosednjih mej je potrebno zadostiti tudi požarno varnostnim predpisom. Pri pozicioniranju znotraj gradbene meje se upošteva fasada objekta; napušč, balkoni in podobno lahko previsevajo. Možna pozicija uvoza na parcelo je prikazana v grafičnem delu.
(6) Mirujoči promet: na zemljišču objekta morata biti zagotovljeni vsaj 2 PM na stanovanje z neto tlorisno površino do 160 m² in vsaj 3 PM na stanovanje z neto tlorisno površino nad 160 m². Prav tako mora biti na zemljišču objekta zagotovljen prostor za obračanje vozil, da le-ti ne prihajajo na prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta (garaža).

(1) Nepozidane površine okrog objektov, ki ne služijo kot dvorišče, terase in podobno je potrebno zazeleniti.
(2) Za zazelenitev se sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.

(1) Za izravnavo in utrditev terena okoli objekta je dopustna izvedba podpornih zidov in škarp. Najvišja višina le-teh nad terenom je 0,5 m. Odmik njegovega skrajnega roba od skrajnega roba asfalta vozišča ali hodnika za pešce je najmanj 1 m.
(2) Podporni zidov in škarpe v 1. varovalnem pasu gozda niso dovoljeni.

(1) Okrog zemljišča je dopustno postaviti medsosedsko ograjo.
(2) S skrajnim robom je lahko ograja (in živa meja) locirana neposredno na parcelno mejo. Od skrajnega roba vozišča (asfalta ali utrjenega vozišča) ali hodnika za pešce je odmik najmanj 1 m.
(3) Najvišja višina ograje je 150 cm. V primeru, da je ograja postavljena na podporni zid oziroma škarpo, je najvišja višina ograje 120 cm, merjeno od točke višjega s podpornim zidom oziroma škarpo izravnanega terena. Ograja mora biti lahkotna in vsaj delno transparentna – omogočati mora poglede skozi. Ograja na sme biti zidana ali armirano betonska. V 1. varovalnem pasu gozda ima ograja lahko le točkovne temelje.
(4) Zgornji rob ograje oziroma lega ograje ob javni cesti ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo ograje v varovalnem pasu ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(1) Dopustno je postavljati enostavne in nezahtevne objekte skladno z veljavno zakonodajo, razen v 1. varovalnem pasu gozda, kjer je dopustno postavljati le ograje s točkovnimi temelji.
(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, morajo biti odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednih parcelnih mej najmanj 1,5 metra, merjeno od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem soseda.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od javne ceste mora biti najmanj 2,5 metra, merjeno od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem upravljavca ceste.

Parcel, označenih z oznako p01, p02, p03 in p04, ni dovoljeno drobiti, razen kadar je potrebno izvesti novo parcelacijo za potrebe komunalne infrastrukture. Parcelacija na neoznačenih parcelah je prosta.

Gradnja objektov in ostalih ureditev lahko poteka v poljubnih gradbenih etapah.

(1) Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov.
(2) Za posege je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS OE Ljubljana).

(1) Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368).
(2) V izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah ni bilo najdenih sledi o arheoloških strukturah.
(3) Če se med gradnjo odkrijejo arheološke ostaline oziroma druga kulturna dediščina, je najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z arheološko stroko.

(1) Namen varovalnega (varnostnega) pasu je zagotavljanje varnosti ljudi in objektov pred morebitnimi negativnimi vplivi gozda (nevarnost podrtja dreves s sosednjih parcel ob močnejših neurjih ipd). V varnostni pas varovalnega gozda ni dovoljeno posegati in graditi objektov tako, da bi imelo za posledico uničenje ali večje poškodovanje na robu gozda rastočih dreves oziroma vegetacije in gozdnih tal. Posegi ne smejo negativno vplivati na stabilnost, predvsem na robu gozda rastočega drevja, in s tem na povečano nevarnost podrtja gozdnega drevja, zlasti v času neurij).
(2) V 1. varovalnem pasu gozda ni dovoljeno posegati v tla, razen za točkovne temelje ograj.
(3) Investitorji za objekte v 2. varovalnem pasu gozda, prevzemajo nase odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzroči normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter za sanacije njihovih posledic.
(4) Za posege v 1. in 2. varovalni pas gozda je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in ne znotraj območij poplav, določenih v opozorilni karti poplav.

V času gradbenih del se mora:
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrivanje prevoza sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti čim dlje od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.

Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– posegeganje v 1. varnostni pas gozda zaradi varovanja tal in stabilnosti gozdnega roba ni dopustno, razen za točkovne temelje ograj,
– z gradbenim in odkopanim materialom naj se ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje ne nasipava in ne utrjuje,
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN.

(1) Območje OPPN se nahaja v III. območju varstva pred hrupom.
(2) Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro.

Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
– dela naj se izvedejo na način, ki ne bo poslabšal ekoloških razmer in posledično slabo vplival na ugodno stanje tam živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– na območju predvidenega posega naj se vsa dela izvedejo brez novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
– med izvedbo predvidenih posegov, naj se vsa dela izvedejo tako, da se obstoječa avtohtona vegetacija ohranja na predmetnih parcelah v največji možni meri,
– na gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki se bo uporabljalo za gradbeni transport, je potrebno pred pričetkom gradnje pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.

(1) Varstvo pred požarom: za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: do objekta je potrebno predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Za intervencijske poti se uporablja celotno cestno omrežje.
(3) Potresna varnost: vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno. Projektni pospešek tal je 0,225 g.
(4) Območje se ne nahaja znotraj območij poplav, določenih v opozorilni karti poplav.
(5) Območje ni erozijsko ogroženo.

(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici.
(2) Predvideni objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje in na omrežje odvodnjavanja fekalnih odpadnih vod. Do izgradnje omrežja fekalnih odpadnih vod se lahko vode čistijo v mali čistilni napravi. Objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje, TK omrežje in eventualna druga komunalna omrežja. Zagotovljen mora biti tudi odvoz komunalnih odpadkov.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij.

Objekt 01 se priključi na javno pot Požarnice II (parcela št. 3584, k.o. Brezovica). Objekt 02 se priključi na javno pot Požarnice II (parcela št. 3584, k.o. Brezovica) ali na skupni priključek na parcelah št. 1239/12 in 1240/14, k.o. Brezovica, ki se navezuje na JP Požarnice II. Objekta 03 in 04 se priključita na skupni priključek na parcelah št. 1239/12 in 1240/14, k.o. Brezovica, ki se navezuje na JP Požarnice II.
Priključek se lahko izvede le na območju, ki je prikazano v grafičnem delu. Največja širina uvoza na parcelo je 6,5 m.

(1) Obstoječi nizkonapetostni zračni elektroenergetski vod, ki poteka preko območja, se prestavi oziroma ukine. Tako na severnem kot na južnem robu območja OPPN se obstoječa drogova zamenjata in mikrolokacijsko prilagodita. Izvedejo se prevezave na novo kabelsko omrežje.
(2) Za potrebe novih objektov (in obstoječih, če so tangirani z ureditvami tega OPPN) se izvede nov kabliran NN priključek od prostostoječe omarice na parceli št. 1339/6, k.o. Brezovica.
(3) Pri križanju elektro vodov s povoznimi površinami in drugimi komunalnimi vodi se priključni zemeljski vod uvleče v zaščitno PVC cev, premera 110 mm. Po celotni trasi priključnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.

(1) Obstoječi zračni vod javne razsvetljave (poteka skupaj z elektroenergetskim vodom), ki poteka preko območja, se prestavi oziroma ukine. Za napajanje obstoječe ulične svetilke v gozdu se izvede prevezava analogno z rešitvijo elektroenergetskega napajanja področja južno od OPPN.
(2) Pod občinsko cesto se izvede novo kabelsko omrežje za potrebe javne razsvetljave, ki se priključi na obstoječe kabelsko omrežje javne razsvetljave v križišču na SV delu območja OPPN. Vzdolž občinske ceste se postavita dve novi ulični svetilki ter izvede prevezava za napajanje obstoječe ulične svetilke v gozdu.

(1) Objekti se obvezno priključujejo na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode.
(2) Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v neposredni bližini območja se odpadne vode objektov lahko prečiščujejo v individualnih malih čistilnih napravah.

(1) Odvodnjavanje čistih padavinskih vod se izvede preko peskolovov. Odpadne vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, kjer se odvija promet, je potrebno predhodno očistiti preko standardiziranih lovilcev olj in maščob.
(2) Padavinske vode se ponikajo na zemljišču objekta, tako da ne prizadenejo zemljišč sosedov ali pa se uredijo v skladu s pisnim dogovorom s sosedi. Padavinske vode se lahko speljejo v meteorni kanal, ko bo ta zgrajen ali v odprti vodotok oziroma graben. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje upravljavca meteornega kanala oziroma jarka.
(3) Padavinske (meteorne) vode ne smejo pritekati na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.

(1) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se objekti priključijo na javni vodovod, preko vodomernega jaška z vodomerom.
(2) Obstoječ vodovod, ki poteka preko območja, se ukine. Od točke priključitve na obstoječe vodovodno omrežje v križišču na SV območja OPPN se izvede nov vodovod DN 100 pod občinsko cesto. Nanj se priključijo predvideni objekti ter obstoječi objekti, ki so napajani z vodom, ki se ukine. V območju za skupno komunalno infrastrukturo na JV delu območja se izvede nov hidrant, ki zagotavlja požarno varnost objektom na območju OPPN.

Objekt se lahko priključi na TK omrežja katerega koli operaterja.

Območje ima urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Le-to se zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Lokacije zabojnikov se določijo v dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov.

(1) Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se vrši preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 0,5–4 bar. Glavni plinovod je v dimenziji DN 100 izveden v naselju Vnanje Gorice, kjer se začasno zaključi v križišču cest Na Gulič in Na Brce. Do območja OPPN je v cestišču glavne ceste od Vnanjih Goric do naselja Požarnice predvidena gradnja glavnega plinovodnega omrežja S2850 v dimenziji DN100 in DN50. Zmogljivost obstoječega in predvidenega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo območja urejanja s plinom.
(2) Stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina je treba od obstoječega glavnega plinovoda izvesti glavni plinovod do območja OPPN, glavni plinovod po območju OPPN in priključne plinovode. Glavni plinovod do območja urejanja gradi in financira Javno podjetje Energetika Ljubljana. Gradnja glavnega plinovoda po območju OPPN je predmet komunalnega opremljanja območja OPPN. Priključni plinovodi do posameznih stavb se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavb. Plinovodno omrežje, ki se bo gradilo po ureditvenem območju, mora investitor predati v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnim zahtevam za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav, Javno podjetje Energetika Ljubljana.
(5) Do izgradnje glavnega plinovoda do območja OPPN se oskrba stavb začasno vrši s postavitvijo individualnih postaj utekočinjenega naftnega plina (UNP). Po izgradnji glavnega plinovoda do območja OPPN se začasna oskrba z UNP prekine, stavbe pa priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja in notranje plinske napeljave za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih ali drugih obveznosti investitorja ali občine do koncesionarja ali lastnikov objektov. Konkretna določila poda Javno podjetje Energetika Ljubljana kot sistemski operater ob izdaji soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP.

Obstoječa občinska cesta na zemljišču 3584, k.o. Brezovica (1724), predstavlja javno dobro, ki je v naravi že obstoječe. Znotraj ostalega območja OPPN ni predvidenih novih območij javnega dobrega.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Opisana odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi; z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) V soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače, kot je to določeno s tem odlokom in prikazano na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega OPPN.
(3) Gabariti in višine določene za objekt imajo toleranco +/- 0,2 m.
(4) Z odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere, spremembe ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Brezovica,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič - Rudnik, oddelek za okolje in prostor.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Brezovica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.