Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se za izvajanje Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L št. 286 z dne 31. 10. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 744/2010 z dne 18. avgusta 2010 o spremembi Uredbe (ES) št 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, v zvezi s kritičnimi uporabami halonov (UL L št. 218 z dne 19. 8. 2010, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1005/2009/ES) določajo pristojni organi, nadzor in sankcije za kršitve določb Uredbe 1005/2009/ES.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 1005/2009/ES.

Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 1005/2009/ES in te uredbe, je ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen kadar je po določbah te uredbe pristojen Urad Republike Slovenije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: urad).

Ministrstvo za namen izvajanja Uredbe 1005/2009/ES opravlja zlasti naslednje naloge:
1. sporoča Evropski komisiji informacije, namere za izdajo dovoljenj, zahtevke, soglasja in poročila,
2. zbira poročila proizvajalcev in uvoznikov ter obvestila in kopije dovoljenj, ki jih izdaja Evropska komisija,
3. usklajuje in nadzira izvajanje inšpekcijskih pregledov skladnosti podjetij in pri tem sodeluje z Evropsko komisijo,
4. sodeluje pri delu odbora iz 25. člena Uredbe 1005/2009/ES,
5. skrbi za ustrezno izmenjavo informacij in sodelovanje med organi iz te uredbe in
6. predlaga predpise in druge ukrepe za izvajanje določb Uredbe 1005/2009/ES.

(1) Urad za namen izvajanja Uredbe 1005/2009/ES opravlja naslednje naloge:
– odloča v postopkih na podlagi sedmega in osmega odstavka 10. člena, prvega odstavka 13. člena in 14. člena Uredbe 1005/2009/ES,
– odloča v postopkih na podlagi 12. člena Uredbe 1005/2009/ES skladno z zakonom, ki ureja biocidne proizvode, in
– izvaja strokovne naloge glede uporabe metilbromida.
(2) Urad vsako leto najpozneje do 30. aprila sporoča ministrstvu informacije o halonih za nujne uporabe iz točke (b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1005/2009/ES in o metilbromidu iz točke (a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1005/2009/ES v obliki iz drugega odstavka 26. člena Uredbe 1005/2009/ES.

(1) Nadzor nad izvajanjem Uredbe 1005/2009/ES in te uredbe opravljajo:
– inšpektorji, pristojni za varstvo okolja,
– inšpektorji, pristojni za kemikalije,
– inšpektorji, pristojni za energetiko, in
– carinski organi.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka izvajajo inšpekcijske preglede skladnosti podjetij v medsebojnem sodelovanju in na podlagi programa, ki ga na podlagi njihovih predlogov sprejme minister, pristojen za okolje.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena vsako leto najpozneje do 30. aprila poročajo ministrstvu o primerih nezakonite trgovine, odkrite med izvajanjem nadzora, iz točke (c) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1005/2009/ES v obliki iz drugega odstavka 26. člena Uredbe 1005/2009/ES.

(1) Inšpektor, pristojen za varstvo okolja nadzoruje:
– emisije nadzorovanih in novih snovi, ki nastajajo pri njihovi proizvodnji ali rabi teh snovi kot surovin ali predelovalnih sredstev,
– dajanje nadzorovanih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, na trg za uničenje ali predelavo,
– upravljanje z opremo, ki vsebuje nadzorovane snovi, in
– ravnanje z odpadnimi nadzorovanimi in novimi snovmi, izdelki ter opremo, ki te snovi vsebuje.
(2) Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega odstavka preverja zlasti, ali se izvajajo ukrepi za zmanjšanje emisij iz 22. in 23. člena Uredbe 1005/2009/ES, pri čemer sodeluje z inšpekcijo, pristojno za požarno varstvo, ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ko gre za nadzor nad upravljavci protipožarne opreme in gasilnih aparatov.

(1) Inšpektor, pristojen za kemikalije nadzoruje:
– proizvodnjo in dajanje nadzorovanih in novih snovi ter izdelkov in opreme, ki te snovi vsebuje, ali so od njih odvisni, na trg,
– nujno uporabo halonov, zlasti njeno opuščanje in razgradnjo opreme, ki halone vsebuje,
– laboratorijsko in analitsko uporabo nadzorovanih in novih snovi in
– uporabo metilbromida kot biocida, zlasti njegovo količino, lokacijo in namen, za katerega je bil uporabljen.
(2) Inšpektor, pristojen za kemikalije, pri izvajanju pooblastil iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka preverja zlasti, ali:
– se pri proizvajalcih proizvajajo ali uporabljajo nadzorovane ali nove snovi,
– so proizvodnja, skladiščenje in dajanje na trg nadzorovanih in novih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi, na podlagi Uredbe 1005/2009/ES dovoljeni,
– so nadzorovane in nove snovi, ki se dajejo na trg, označene in pakirane v skladu z določbami Uredbe 1005/2009/ES,
– nadzorovane snovi, izdelki in oprema, ki se dajejo na trg, ustrezajo podatkom, navedenim na spremnem dokumentu,
– se nadzorovane in nove snovi, katerih proizvodnja in dajanje na trg sta dovoljena, proizvajajo in uporabljajo v skladu z določbami Uredbe 1005/2009/ES ali na njeni podlagi izdanih dovoljenj in
– so podjetja, ki uporabljajo nadzorovane snovi za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, registrirana v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1005/2009/ES.

Carinski organ nadzoruje uvoz, izvoz, ponovni izvoz in tranzit nadzorovanih in novih snovi ter izdelkov in opreme ter pri tem upošteva seznam izdelkov in opreme, ki ga izdela Evropska komisija na podlagi 21. člena Uredbe 1005/2009/ES.

Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe nadzoruje upravljanje opreme za hlajenje ali klimatizacijo in toplotnih črpalk, ki vsebujejo nadzorovane snovi, inšpektor, pristojen za energetiko, ki preverja zlasti, ali:
– oprema za hlajenje ali klimatizacijo in toplotne črpalke vsebujejo nadzorovane snovi,
– se izvajajo previdnostni ukrepi za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja in emisij nadzorovanih snovi v skladu s prvim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES,
– je zagotovljeno preverjanje uhajanja nadzorovanih snovi in učinkovito popravilo odkritega uhajanja v skladu z drugim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES,
– se vodijo zapisi v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES in
– osebje, ki izvaja preverjanje uhajanja nadzorovanih snovi, izpolnjuje pogoje glede minimalne usposobljenosti v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES.

(1) Z globo 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je po določbah Uredbe 1005/2009/ES proizvajalec, če:
1. proizvaja nadzorovane snovi, za katere ne veljajo izjeme, določene v prvem odstavku 7., prvem odstavku 8., prvem odstavku 10., prvem in drugem odstavku 11. ali tretjem odstavku 12. člena Uredbe 1005/2009/ES;
2. uporablja nadzorovano snov, ki je bila proizvedena ali dana na trg kot surovina, v nasprotju z določbami drugega odstavka 7. člena Uredbe 1005/2009/ES;
3. uporablja nadzorovano snov, ki je bila proizvedena ali dana na trg kot predelovalno sredstvo, v nasprotju z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena Uredbe 1005/2009/ES;
4. proizvaja nove snovi v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena Uredbe 1005/2009/ES.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z globo 125.000 eurov kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka srednja in velika gospodarska družba.
(3) Z globo 50.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 3.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za snovi iz prvega odstavka tega člena se odredi odvzem in uničenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in drugim odstavkom 22. člena Uredbe 1005/2009/ES na stroške proizvajalca.
(6) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je večji škodljiv vpliv na okolje iz 14. člena te uredbe, ali če stori prekršek z namenom koristoljubnosti, se kaznuje:
a) pravna oseba z globo 150.000 eurov;
b) samostojni podjetnik posameznik z globo 100.000 eurov;
c) srednja in velika gospodarska družba z globo 250.000 eurov;
d) odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika z globo 5.000 eurov.

(1) Z globo 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. daje na trg nadzorovane snovi v nasprotju z določbami prvega odstavka 5., prvega odstavka 7., prvega odstavka 8., prvega odstavka 10., tretjega in petega odstavka 11., prvega in tretjega odstavka 12. ali prvega odstavka 13. člena Uredbe 1005/2009/ES;
2. daje na trg izdelke ali opremo v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 1005/2009/ES;
3. uporablja nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluroogljikovodiki, v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe 1005/2009/ES;
4. uporablja halone v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena Uredbe 1005/2009/ES;
5. uvaža nadzorovane snovi, izdelke ali opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi, ali so od njih odvisni, in katerih uvoz je prepovedan (prvi odstavek 15. člena Uredbe 1005/2009/ES);
6. sprošča uvožene nadzorovane snovi v prosti promet v nasprotju s količinsko omejitvijo (prvi odstavek 16. člena Uredbe 1005/2009/ES);
7. izvaža nadzorovane snovi, izdelke ali opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi, ali so od njih odvisni, in katerih uvoz je prepovedan (prvi odstavek 17. člena Uredbe 1005/2009/ES);
8. uvaža nadzorovane snovi ali izdelke ali opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, v katero koli državo, ki ni pogodbenica Protokola, ali jih iz nje izvaža (prvi odstavek 20. člena Uredbe 1005/2009/ES);
9. uniči nadzorovane snovi ali izdelke, ki vsebujejo nadzorovane snovi, v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 1005/2009/ES;
10. pri uporabi nadzorovanih snovi kot surovin, predelovalnih sredstev ali v proizvodnji drugih kemikalij ne izvaja predpisanih ukrepov za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja in emisij nadzorovanih snovi (peti, šesti ali sedmi odstavek 23. člena Uredbe 1005/2009/ES);
11. daje na trg, uporablja, uvaža ali izvaža nove snovi v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena Uredbe 1005/2009/ES.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z globo 100.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje srednja in velika gospodarska družba.
(3) Z globo 25.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 2.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 1.000 eurov se kaznuje tudi posameznik, če stori prekršek iz 3., 4., 5., 7., 9. ali 11. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Za snovi iz prvega odstavka tega člena se odredi odvzem in uničenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in s prvim in drugim odstavkom 22. člena Uredbe 1005/2009/ES na stroške tistega, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(7) Za izdelke in opremo iz prvega odstavka tega člena se lahko odredi zajem nadzorovanih snovi, ki jih ti izdelki ali oprema vsebujejo, v skladu s predpisom o rabi ozonu škodljivih snovi, ali odvzem in uničenje v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in s prvim, drugim in četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 1005/2009/ES na stroške tistega, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(8) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je večji škodljiv vpliv na okolje iz 14. člena te uredbe, ali če stori prekršek z namenom koristoljubnosti, se kaznuje:
a) pravna oseba z globo 125.000 eurov;
b) samostojni podjetnik posameznik z globo 75.000 eurov;
c) srednja in velika gospodarska družba z globo 200.000 eurov;
d) odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika z globo 4.000 eurov;
e) posameznik z globo 1000 eurov.

(1) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. upravlja s protipožarnim sistemom ali gasilnim aparatom, ki vsebuje halone, v nasprotju z določbami drugega odstavka 6. člena ali prvega odstavka 13. člena Uredbe 1005/2009/ES;
2. ne označi posod z nadzorovanimi snovmi, ki jih proizvaja ali daje na trg kot surovine v skladu z drugim odstavkom 7. člena Uredbe 1005/2009/ES;
3. ne označi posod z nadzorovanimi snovmi, ki jih proizvaja ali daje na trg kot predelovalna sredstva v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 1005/2009/ES;
4. kot upravljavec protipožarnega sistema ali gasilnega aparata, ki vsebuje halone, tega ne razgradi v predpisanem roku (tretji odstavek 13. člena Uredbe 1005/2009/ES);
5. kot upravičena oseba, ki daje na trg nadzorovane snovi ali jih uporablja zase o prenosu te pravice na drugega proizvajalca ali uvoznika ne obvesti Evropske komisije v skladu s prvim odstavkom 14. člena Uredbe 1005/2009/ES;
6. pri uvozu na podlagi drugega odstavka 15. člena Uredbe 1005/2009/ES na carinsko območje Republike Slovenije ne predloži uvoznega dovoljenja ali ravna v nasprotju z njim (tretji odstavek 15. člena Uredbe 1005/2009/ES);
7. pri izvozu na podlagi četrtega odstavka 17. člena Uredbe 1005/2009/ES ne predloži izvoznega dovoljenja ali ravna v nasprotju z njim;
8. upravlja opremo za hlajenje ali klimatizacijo, toplotne črpalke, protipožarne sisteme ali gasilne aparate, ki vsebuje nadzorovane snovi, in:
– med vzdrževanjem ali servisiranjem in pred demontiranjem ali odstranitvijo te opreme teh snovi ne zajame za uničenje, recikliranje ali predelavo (prvi odstavek 22. člena Uredbe 1005/2009/ES);
– ne izvede predpisanega preverjanja uhajanja nadzorovanih snovi ali ne odpravi vsakega odkritega uhajanja v skladu z drugim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES;
– ne vodi zapisov v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Uredbe 1005/2009/ES ali teh zapisov na zahtevo inšpektorja ali Evropske komisije ne predloži;
9. proizvaja, uvaža ali izvaža nadzorovane snovi ali uporablja, proizvaja ali daje na trg za laboratorijsko in analitsko rabo nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluroogljikovodiki, če:
– o tem ne poroča v skladu s 27. členom Uredbe 1005/2009/ES;
– nadzorovane snovi, ki niso namenjene laboratorijski ali analitski rabi, hrani v nepovratnih posodah (drugi odstavek 5. člena Uredbe 1005/2009/ES);
10. proizvaja ali daje na trg nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluroogljikovodiki, za laboratorijsko in analitsko uporabo, če:
– posode niso označene ali če nadzorovane snovi ne ustrezajo pogojem iz Priloge V v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe 1005/2009/ES;
– se ne registrira pri Evropski komisiji v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1005/2009/ES.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z globo 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje srednja in velika gospodarska družba.
(3) Z globo 2.500 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje tudi posameznik, če kot upravljavec stori prekršek iz 1., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je večji škodljiv vpliv na okolje iz 14. člena te uredbe, ali če stori prekršek z namenom koristoljubnosti, se kaznuje:
a) pravna oseba z globo 15.000 eurov;
b) samostojni podjetnik posameznik z globo 7.500 eurov;
c) srednja in velika gospodarska družba z globo 75.000 eurov;
d) odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika z globo 3.000 eurov;
e) posameznik z globo 300 eurov.

Za večji škodljiv vpliv na okolje po tej uredbi se šteje, kadar zmnožek količine nadzorovane ali nove snovi v kilogramih, ki je predmet prekrška iz 11., 12. in 13. člena te uredbe, ter njenega dejavnika škodljivosti za ozon iz priloge 1 in priloge 2, ki sta sestavna dela Uredbe 1005/2009/ES, presega število 50.

Pravne in fizične osebe, ki uporabljajo halone v skladu s Prilogo VI Uredbe 1005/2009/ES, najpozneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi te uredbe vložijo na urad vlogo za skladiščenje halonov.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Uradni list RS, št. 101/04 in 39/07).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.