Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 4. 7. 2011 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Podzemna parkirna hiša Tržnica, prizidek k Mahrovi hiši, ureditev Vodnikovega trga in podzemna parkirna hiša Krekov trg z ureditvijo Krekovega trga« (v nadaljevanju: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP. Poleg tega ta akt določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Mestna občina Ljubljana. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.

Mestna občina Ljubljana skladno z določilom prvega odstavka 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10) v povezavi s 14. členom Odloka o cestnoprometni ureditvi (Uradni list RS, št. 122/07, 101/09, 31/10, 76/10 in 48/11) in prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Podzemna parkirna hiša Tržnica, prizidek k Mahrovi hiši, ureditev Vodnikovega trga in podzemna parkirna hiša Krekov trg z ureditvijo Krekovega trga«.
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

Predmet javno-zasebnega partnerstva je obnova in dograditev Mahrove hiše, izgradnja podzemne parkirne hiše pod ljubljansko tržnico in ureditev nadzemne javne ploščadi nad podzemno parkirno hišo (ureditev Vodnikovega trga).
V okviru javnega razpisa bo javni partner opredelil tudi opcijo, da se projekt razširi na gradnjo podzemne parkirne hiše pod Krekovim trgom, vključno z ureditvijo Krekovega trga. Navedeno opcijo bo javni partner izbral pod pogojem, da bo ekonomsko upravičena in bo prispevala k večji gospodarnosti izvedbe projekta z vidika javnega partnerja.

Za potrebe realizacije projekta bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno v postopku izbire zasebnega partnerja. Po zaključeni gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objektov bosta javni in zasebni partner sklenila sporazum o delitvi etažne lastnine na zgrajenih objektih, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja. Na podlagi sporazuma o delitvi etažne lastnine bo javni partner prenesel dogovorjen sorazmeren delež lastninske pravice na delu zemljišča, kjer bo zgrajen zasebni del projekta, na zasebnega partnerja. Sorazmeren delež zemljišča, kjer bo zgrajen javni del projekta, bo ostal v lasti javnega partnerja.
Razdelitev projekta na javni in zasebni del ter vsebino dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v zasebnem delu projekta, določita javni in zasebni partner v postopku izbire zasebnega partnerja.
V javni del projekta sodi prenovljena ploščad Vodnikovega trga (streha podzemne parkirne hiše), kjer se bo izvajala dejavnost zunanje tržnice, prostori pokrite tržnice, ki se bodo nahajali znotraj obstoječe in dograjene Mahrove hiše, in javni del podzemne parkirne hiše.
Skladno z razdelitvijo projekta na javni in zasebni del bosta partnerja vsak v svojem delu prevzela tveganje upravljanja in vzdrževanja zgrajenih objektov.
Javni partner bo javni razpis oblikoval na način, da bo lahko za določeno obdobje prepustil posamezen del javnega dela projekta zasebnemu partnerju v ekonomsko izkoriščanje, pod pogojem, da bo navedeno neobhodno potrebno za realizacijo projekta in bo skladno z načelom gospodarnosti z vidika javnega partnerja tudi upravičeno.

Javni partner bo v projekt vložil obstoječo Mahrovo hišo, razen treh stanovanj, ki so v zasebni lasti, in zemljišče, potrebno za izgradnjo podzemne parkirne hiše pod ljubljansko tržnico in nadzemne javne ploščadi nad podzemno parkirno hišo.
Javni partner bo prevzel tudi obveznost priprave projektne dokumentacije in pridobitve veljavnega gradbenega dovoljenja za celoten projekt, opredeljen v prvem odstavku tega člena.
V primeru, da bo izbrana opcija izgradnje podzemne parkirne hiše pod Krekovim trgom, bo javni partner v projekt vložil tudi zemljišče, potrebno za njeno izgradnjo.

Zasebni partner prevzema obveznost izgradnje celotnega projekta (javnega in zasebnega dela projekta) skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja.
Zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti tudi financiranje projekta in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenih objektov (npr. uporabno dovoljenje).
V primeru, da bo izbrana opcija izgradnje podzemne parkirne hiše pod Krekovim trgom, bo zasebni partner prevzel financiranje tudi tega dela projekta in druga tveganja, potrebna za realizacijo izbrane opcije (projektiranje, pridobitev gradbenega dovoljenja, gradnjo etc.).

Glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt, se javno-zasebno partnerstvo, skladno s 27. členom ZJZP, izvede v obliki javnonaročniškega razmerja.

Javni partner si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa v primeru, če predviden vložek javnega partnerja ne bo zadoščal za pokritje predvidenih stroškov javnega dela projekta, v predmetno razmerje javno-zasebnega partnerstva vključi koncesijske elemente.
Koncesijski elementi morajo biti oblikovani na način, da ne vplivajo na izbrano obliko javno-zasebnega partnerstva iz 7. člena tega akta.

Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, v postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU, lahko pa tudi v dnevnem časopisju.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Javni partner mora merila za izbor zasebnega partnerja oblikovati tako, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo ponudili večje število parkirnih mest, ki bodo uvrščena v javni del projekta, in večjo površino prostorov, ki bodo uvrščeni v javni del projekta. Ob tem lahko javni partner dodatne točke nameni tudi ponujenemu programu dejavnosti v zasebnem delu projekta, ki bo kompatibilen s programom, ki se bo izvajal v javnem delu projekta.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in najmanj 5 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva in tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Javni partner bo skladno z določbami tega akta in na podlagi sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, sklenjene med javnim partnerjem in izbranim zasebnim partnerjem, za izvedbo projekta in v zvezi s tem prevzete in izvedene obveznosti zasebnega partnerja, nanj prenesel sorazmeren del lastninske pravice na zemljišču, ki bo namenjeno gradnji zasebnega dela projekta in na delu stavbe Mahrove hiše, ki bo opredeljena, kot zasebni del projekta.
V fazi javnega razpisa se lahko javni partner dogovori tudi za drugačen način financiranja projekta, kolikor bi se to izkazalo kot gospodarno.

Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in mestni svet.
Na zahtevo mestnega sveta je župan dolžan poročati mestnemu svetu o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.

Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta, v okviru katere se preveri, ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.