Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. 43/11 – ZKZ-C) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 9. redni seji dne 7. 7. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu vrtec Prevrat
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990, za območje Občine Slovenske Konjice, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 75/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt vrtec Prevrat (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 607/11.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Slovenske Konjice.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) S podrobnim načrtom se načrtuje območje obstoječega vrtca Prevrat v Občini Slovenske Konjice.
(2) Po prostorskih sestavinah planskega akta Slovenske Konjice je obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče. Glede na urbanistično zasnovo naselja Slovenske Konjice se parcele nahajajo na območju, opredeljenem za centralne, oskrbne in storitvene dejavnosti.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom so:
– umestitev novega dela vrtca,
– parkirne površine,
– krajinska ureditev: zazelenitev, zasaditve dreves,
– cestno omrežje: dovoz, dostopi na gospodarsko dvorišče na zahodni strani območja,
– gospodarska javna infrastruktura.
III. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parceli št. 413/13 in 407/1, k.o. Slovenske Konjice. Območje obsega 8.475,00 m2.
(2) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven podrobnega načrta, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju podrobnega načrta stoji objekt kotlarne, ki je predviden za rušitev in odstranitev (parc. št. 413/13, k.o. Slovenske Konjice).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje je obdano z obstoječo pozidavo. Umestitev objekta na obstoječe pozidano zemljišče narekuje premišljeno oblikovanje objekta za vzgojno-varstveno dejavnost. Območje vključuje obstoječi priključek na cesto na vzhodu (Ulica Toneta Melive). Območje se navezuje na sosednja območja preko obstoječih cest in peš komunikacij.
(B) Namembnost območij, vrste gradenj in opredelitev dejavnosti
6. člen
(namembnost območja)
Območje obravnave je stavbno zemljišče. S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za umestitev novega vrtca.
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju podrobnega načrta so dopustne vrste gradenj:
– gradnja novih objektov, odstranitve objektov,
– rekonstrukcija in nadzidava ter dozidava objektov,
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin.
(C) Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
8. člen
Umestitev objekta je določena z:
– odmikom od ceste in obstoječih parcelnih meja,
– lokacijo obstoječega vrtca,
– številom parkirnim mest, potrebnih za objekt z vzgojno-varstveno dejavnostjo.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objekta)
(1) Objekt vrtca je oblikovan v obliki črke L, z daljšo stranico v smeri vzhod–zahod in krajšo v smeri sever–jug. Orientacija daljše stranice je enaka orientaciji obstoječega objekta. V objektu je predvidenih šest igralnic s spremljevalnimi prostori, centralna kuhinja, prostori za upravo in večnamenski prostor. Na vzhodni strani objekta je predvidena umestitev kotlovnice.
(2) Nov objekt vrtca
Tlorisni gabarit konstrukcije je 60.25 m x 30.45 m z izzidki. Višinski gabarit je pritličje (P) in izkoriščeno podstrešje (IP) ali ena etaža (1). Objekt je lahko delno ali v celoti podkleten ob predhodno izdelanem geomehanskem poročilu. Streha je dvokapna v naklonu do 20 stopinj, lahko je ravna, v naklonu ali zelena pohodna. Strehe so lahko različnih višin. Nad terasami in nad vhodi se izvedejo pritlični nadstreški, ravni ali z minimalnim naklonom. Napušč presega fasadno linijo objekta. Kota pritličja se prilagodi koti pritličja obstoječega vrtca. Kota slemena objekta (merjeno od kote pritličja ± 0.00) je maksimalno +8.30 m.
(3) Prizidka k obstoječemu vrtcu
Prizidka k obstoječemu objektu sta prizidek vzhod (Pv), tlorisnih dimenzij 3.00 m x 6.00 m in prizidek zahod (Pz), tlorisnih dimenzij 3.20 m x 5.50 m, oba etažnosti pritličje (P).
(4) Oblikovanje objekta:
Oblikovanje objekta je podrejeno lokaciji in vzgojno izobraževalnemu namenu. Z oblikovanjem fasadnega ovoja se poudari delitev objekta po višini. Fasadni ovoj: sodobni obložni materiali (omet, fasadni paneli, steklo), poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv (svetle in pastelne).
10. člen
(zunanja ureditev)
(1) Površine med objektom in cesto na severu (Ulica Toneta Melive) so namenjene dostopom, dovozom do objekta ter zunanjim parkirnim in manipulativnim površinam za obiskovalce vrtca in zaposlene. Okolica objekta je zatravljena, zasajena z avtohtonimi grmovnicami in nizkim drevjem. Obstoječa ograja v južnem delu okrog otroških igrišč se ohrani. Območje se lahko ogradi z ograjo do višine 2.00 m ob upoštevanju vseh ostalih omejitev v prostoru. V območju vrtca se umestijo igralne površine in druge površine za igro otrok skladno z izdelanim PGD projektom.
(2) Za celotno območje je potrebno izdelati projekt zunanje ureditve. Odvajanje meteornih vod ne sme biti izvedeno na sosednje parcele.
(3) Predvidi se enotna urbana oprema, ki je lahko oblikovana sodobno, skladno z arhitekturo vrtca.
(4) Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.
11. člen
(ekološki otok)
Ekološki otok se predvidi na površini zahodno od novega dela vrtca, na gospodarskem dvorišču. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavijo na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki se posebej oblikuje, skladno z oblikovanjem objektov (nadstrešnica, lesena ograja, ozelenjena s popenjalkami).
12. člen
(zelene površine)
(1) Zelene površine so sestavni del ureditve. Mejni pas med obstoječim pločnikom na severu in predvidenim parkiriščem tvori obstoječa zelenica. Saditev dreves na zelenici ni mogoča zaradi komunalne infrastrukture.
(2) Obstoječa zasaditev in zunanja otroška igrišča v južnem delu podrobnega načrta se ne spreminjajo. Obstoječa drevesa ob severni cesti (Ulici Toneta Melive) se lahko prestavijo, kar se prikaže v projektu zunanje ureditve.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– objekt se priključi na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer vodovodno, plinsko, toplovodno in elektroenergetsko omrežje,
– na kanalizacijsko omrežje je objekt že priključen,
– vse vode javne gospodarske infrastrukture se predvidi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lastnik prizadetega zemljišča omogoča izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda od lastnika zemljišča pridobi služnost,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, fotovoltaična elektrarna na strehi objekta ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
14. člen
(cestno omrežje)
Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Slovenske Konjice, predel Prevrat. Priključevanje je urejeno preko obstoječega cestnega priključka na vzhodu. Priključek je obstoječ in se navezuje na javno pot, št. JP 884 571 (Ulica Toneta Melive). Prometna signalizacija se predvidi v naslednjih fazah projektiranja.
15. člen
(parkirne površine)
Parkirne površine se predvidijo severno in zahodno od novega objekta. Severno parkirišče predvideva ureditev 35 parkirnih mest za osebna vozila in 2 parkirni mesti za invalide. Namenjeno je obiskovalcem in zaposlenim. Na uvozu na parkirišče se lahko umesti rampa. Zahodno parkirišče predvideva eno dodatno parkirno mesto za dostavo. Pri načrtovanju se upošteva normativ 2PM na oddelek in 1PM na 40 m2 za upravne prostore.
16. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob obstoječih cestah (Ulica Toneta Melive, Usnjarska ulica) izven območja podrobnega načrta je obstoječi enostranski hodnik za pešce. Posebnih površin za kolesarski promet ni.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod DN 125 mm. Pred pričetkom izvajanja gradbenih del predvidenega objekta je potrebno prestaviti obstoječi vodovodni priključek, saj se nahaja v objektu kotlarne, ki je predvidena za prestavitev. Na prestavljeno vodovodno vejo se izvede priključek za predvideni in obstoječi objekt. Predvidena je ukinitev obstoječega vodovodnega priključka in izvedba novega na istem mestu.
(2) Objekta morata imeti predviden vodomer, kjer je možen stalen dostop vzdrževalca javnega vodovodnega omrežja.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo zunanji nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti, katerih število bo določila študija požarne varnosti, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadzemni hidranti morajo biti nameščeni za števcem na stroške investitorja.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne odpadne vode iz objekta se priključujejo na mešano kanalizacijo v Usnjarski ulici preko obstoječega hišnega priključka z lokacijo na parc št. 413/13, k.o. Slovenske Konjice.
(2) Komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo po ločeni interni kanalizaciji do obstoječe pretočne greznice, s koordinatami 132924,61 in 533404,21 (kapacitete se preverijo v PGD, lahko se poveča, rekonstruira ali nadomesti z novo). Po izgradnji Centralne čistilne naprave Slovenske Konjice se le-ta izloči iz uporabe. Komunalne odpadne vode se iz greznice vodijo do obstoječega kanala mešanih komunalnih odpadnih vod v Usnjarski ulici.
(3) Neobremenjene meteorne vode iz streh in predhodno očiščene meteorne vode iz povoznih površin se odvajajo po interni meteorni kanalizaciji preko obstoječega hišnega priključka z lokacijo na parc. št. 413/13 s koordinatami 132924,61 in 533404,21 v javno kanalizacijo v Usnjarski ulici. Na iztoku iz kuhinje naj se pred vtokom v javno kanalizacijsko omrežje predvidi vgradnja lovilca maščob.
(4) Onesnažene meteorne odpadne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olja skladno s SIST EN 858-2. Lovilec olja izvede investitor na lastne stroške in na svojem zemljišču.
(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo uredbi in pravilniku, ki ureja to področje.
(6) Odvodnjavanje padavinskih vod za objekt se predvidi v skladu z Zakonom o vodah, in sicer z zadrževanjem in ponikanjem v primeru da je ponikanje možno skladno z izdelanim geološkim mnenjem. Način zadrževanja se opredeli v projektni dokumentaciji PGD
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje vrtca je na razpolago iz transformatorske postaje TP Prevrat 3 (t-242 OE Slovenska Bistrica).
(2) Hišni priključki se zgradijo kot kabelski priključki, položeni v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo in se opredelijo v PGD projektu.
20. člen
(pogoji ureditve javne razsvetljave)
(1) Javna razsvetljava ob obstoječih cestah se ohrani.
(2) Nova razsvetljava se predvidi v območju objekta vrtca. Uredi se tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja. Izbere se svetilke, ki usmerjajo svetlobo v tla.
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta potekajo obstoječi TK vodi. Obstoječi priključek, ki poteka pod predvidenim objektom, se odstrani.
(2) Obstoječi vrtec je priključen na komunikacijsko omrežje, le-to se uporabi tudi v predvidenem objektu. Vodi potekajo po južnem delu zemljišča in se z južne strani priključijo na obstoječi objekt. Priključevanje se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
22. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na plinovodno omrežje)
(1) Vzdolž zahodne strani podrobnega načrta poteka obstoječi plinovod.
(2) Upošteva se vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.
(3) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na srednjetlačno plinovodno omrežje. Priključek se izvede skladno s pogoji upravljavca v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Priključevanje in način uporabe energetskega vira se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
23. člen
(toplovod, ogrevanje objektov)
(1) V skladu z Odlokom o načinu opravlja izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije s toploto na območju Občine Slovenske Konjice in v skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Slovenske Konjice, se predvidi oskrbo s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja mesta Slovenske Konjice.
(2) Ogrevanje objektov bo preko predvidene toplotne podpostaje v vzhodnem delu novega vrtca. Obstoječi toplovodni priključek se prestavi.
(3) V primeru, da se na novo zgrajena infrastruktura približa komunalnim vodom toplovodnega omrežja na razdaljo, ki je manjša kot je določeno z standardi za to področje, je potrebno izvesti prestavitev toplovodnih komunalnih vodov. Priključevanje se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje gradnje leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremičninske arheološke kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
(rešitve in pogoji upravljanja in urejanja voda)
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod se uredi v skladu s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode.
26. člen
(varovanje okolja)
(1) Hrup
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katere obravnavano območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih III. stopnje varstva pred hrupom je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi, kritična vrednost pa 59 dBA ponoči in 69 dBA podnevi. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Zrak
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
Za ogrevanje objektov se uporablja toplovod ali plin. Mogoča je tudi uporaba obnovljivih virov energije.
(3) Tla
Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manjše talne površine. Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode. Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.
(4) Vode
Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
(5) Svetlobno onesnaževanje
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
27. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru.
(3) Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo pri gradnjo objektov, se odstrani izven območja podrobnega načrta skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
28. člen
(naravne omejitve)
Geološko-geotehnični elaborat je obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve skladno s predpisi o graditvi objektov.
29. člen
(pogoji za varstvo pred poplavo)
(1) Po podatkih iz atlasa okolja Agencije RS za okolje in prostor je iz opozorilnih poplavnih kart razvidno, da se lokacija predvidenega objekta nahaja na območju zelo redkih (katastrofalnih) poplav vodotoka Dravinje.
(2) Za območje je bila izdelana hidravlična hidrološka presoja in izračunane gladine pri vrednosti pretoka vode s povratno dobo 100 let (Q100). Iz presoje je razvidno, da območje ni ogroženo z visokimi vodami Dravinje, tako omilitveni ukrepi niso potrebni.
30. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi dovozi za interventna vozila. Varen umik se zagotavlja z umikom na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Zagotovljeni so ustrezni odmiki od meje parcel ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Izvede se vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode skladno s predpisi, ki opredeljujejo hidrantno omrežje. Na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen s predpisi, ki opredeljujejo varstvo pred požarom in požarno varnost v stavbah.
(4) V sklopu projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti. Pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
31. člen
(potresna ogroženost)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je upoštevati karto potresnega pospeška tal in zagotoviti pri gradnji potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,125 g.
32. člen
(pogoji za zaklanjanje)
Za dopolnilno zaščito uporabnikov vrtca in za preprečitev rušenja novih objektov je potrebna izvedba ojačitve prve plošče objekta. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo zaklonišč.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
33. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
Parcela obsega območje obravnave podrobnega načrta.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
34. člen
Območje je komunalno opremljeno v celoti, zato se lahko neposredno pristopi k izgradnji objektov.
XI. DRUGI POGOJI
35. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Investitor se zaveže, da ob predvidenem objektu zagotovi preprečitev zalitja objektov pred zalednimi vodami.
(3) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– pred začetkom del mora investitor pridobiti vodno soglasje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(4) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
36. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
– pri tlorisnih dimenzijah objekta +1.00 m navzgor, pri višinskih gabaritih do 1.00 m navzgor. Objekt je lahko manjših gabaritov,
– pri izvedbi delne ali cele podkletitve objekta skladno z izhodišči geotehničnega poročila,
– pri določitvi kote pritličja, ki se uskladi v načrtu zunanje ureditve,
– pri ureditvi protihrupne zaščite ob Usnjarski cesti (zgostitev vegetacije, protihrupni elementi ograje vključeni kot element urbane opreme vrtca),
– pri oblikovanju zasnove in umestitve parkirnih površin.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
37. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.
XIV. KONČNE DOLOČBE
38. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
40. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0005/2011
Slovenske Konjice, dne 7. julija 2011
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r.
