Skladno z 31. členom Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 102/01, 39/09) je svet Krajevne skupnosti Lučine na 3. redni seji dne 7. 3. 2011 sprejel, Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane pa na 5. redni seji dne 21. 6. 2011 potrdil

S tem pravilnikom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja in vzdrževanja pokopališča v Lučinah (v nadaljevanju: pokopališče) ter pripadajočih objektov. Lastnik pokopališča je Župnija Lučine, upravljavec pa KS Lučine. Določa se način in čas pokopa, izvajanje pogrebnih svečanosti, urejanje pokopališča, oddajanje prostorov za grobove v najem, pravice in obveznosti izvajalca ter uporabnikov storitev, financiranje in nadzor nad izvajanjem.

Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena in obsega:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebnih dejavnosti,
– urejanje pokopališč.

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– zagotovitev uporabe poslovilne vežice,
– druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe.

Pogrebna dejavnost se opravlja praviloma izven pokopališč in obsega:
– urejanje dokumentacije o umrlem,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– druge pogrebne storitve.

Urejanje pokopališča obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev grobov.
Pod vzdrževanje pokopališča spada predvsem čiščenje in odstranjevanje snega in odpadkov na povezovalnih poteh, odlaganje odpadkov na odlagališče, košnja zelenic, vzdrževanje povezovalnih poti, manjša vzdrževalna dela na funkcionalnih objektih in napravah, vodenje evidenc ipd..

Pokopališka služba iz 2., 3., 4. in 5. člena se izvaja v skladu z odlokom, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksom strokovnih izvajalcev.

Krajevna skupnost Lučine, upravljavec pokopališča, dovoljuje, da storitve pokopališke dejavnosti opravljajo svojci sami, in sicer dejavnosti iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika, razen: ravnanja z odpadki, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb in urejanja dokumentacije (evidenca pokopov).

Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni grobovi, dvojni in trojni grobovi);
– žarni grobovi.
Klasični grobovi so lahko poglobljeni, tako da je možen pokop več pokojnikov v en grob, če geološka sestava tal to dopušča. Ponovni pokop v istem grobu in na istem mestu je dovoljen po končani mirovalni dobi. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu, ki pa ne sme biti krajša od 10 let, odvisno od značilnosti zemljišča.
V žarne grobove, ki so enaki klasičnim, se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar, pri čemer ne velja mirovalna doba. Žare se lahko shranjujejo tudi v obstoječe klasične grobove.
Grobišča in posebni žarni grobovi se bodo določili, ko se bodo pokazale potrebe. Določena so za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah in za posmrtne ostanke iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba. Označena morajo biti s spomenikom ali drugim trajnim znamenjem.
Prostor za anonimne grobove se bo določil na posebnem pokopališkem polju, ko se bodo pokazale potrebe za tak način pokopa. Isto velja za prostor za raztrositev pepela.
Graditev grobnic ni dovoljena.
Evidenca grobov je vodena v knjigah, ki jih hrani upravljavec. Evidenca vsebuje: označbo grobnega polja (novo ali staro pokopališče, malo pokopališče, številka groba), točen naslov najemnika, podatke o pokojnikih, čas pokopa.

Enojni ali dvojni grobovi so globoki 150 cm in se ob prvem pokopu poglobijo do 200 cm, če to dopušča geološka sestava tal. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora jama biti poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 150 cm. Maksimalna širina enojnega groba je 80 cm, dvojnega 160 cm, trojnega pa 240 cm. Dolžina enojnega, dvojnega in trojnega groba je 180 cm.
Novo postavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meja določenega grobnega prostora. Višina spomenika in nagrobnikov lahko doseže 100 cm, širina pa mora biti primerna grobnemu prostoru. Najemniki grobov morajo pridobiti pisno soglasje upravljavca za vsako spremembo oziroma za novo postavitev spomenika.
Med posameznimi grobovi mora biti prazen prostor, širine najmanj 30 cm in posut s peskom, enako kot dostopna pot. Najemniki so dolžni urejati svoj del dostopne poti, kakor tudi vmesne prostore med grobovi.

Za klasične in žarne grobove se sklene najemna pogodba za dobo 10 let. Pogodba med najemnikom in upravljavcem mora vsebovati predvsem: podatke o grobu, čas najema, višina in rok plačila najemnine ter ukrepe v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
Pravica do najema groba se lahko podaljša za nadaljnjih 10 let, če izpolnijo najemojemalci naslednje pogoje: da en mesec pred potekom veljavnosti pogodbo obnove; da redno plačujejo najemnino, da imajo urejen grob in da izpolnjujejo ostale obveznosti iz pogodbe.
V primeru smrti najemnika groba velja, da lahko pogodbo obnovijo ali podaljšajo njegovi dediči pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena in ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.
Najmanj 2 meseca pred potekom najemnega razmerja mora najemnik pisno prekiniti razmerje, sicer se šteje, da je najemno razmerje podaljšano.
S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku najemnega razmerja. Če v tem času ne odstrani opreme iz parcele, jo odstrani upravljavec na strankine stroške, prostor pa se odda drugemu najemniku.
Če se najemne pogodbe po preteku dobe ne prekine, najemnik pa ne plača najemnine, upravljavec pozove stranko, da to stori v roku enega meseca. Kolikor stranka tega ne stori, sme upravljavec grobni prostor dati v najem oziroma v uporabo drugemu najemniku.
Višino najemnine določa občinski svet na predlog upravljavca pokopališča. Evidenco o plačilih hrani računovodstvo Občine Gorenja vas - Poljane.

Umrli do pokopa leži v poslovilni vežici ali na domu.
V primeru, da stanovski tovariši želijo uporabiti drug objekt, se je o tem predhodno potrebno dogovoriti z upravljavcem pokopališča.
Umrlega se položi v krsto iz mehkega ali trdega lesa oziroma se upepeli in upepeljene ostanke shrani v žaro.

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. V težko dostopnih krajih ali neugodnih vremenskih razmerah se sme umrli prenesti tudi na drug krajevno običajen način.

Pokop je dovoljen po preveritvi dejanskega nastopa smrti, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi, ki tudi določi okviren čas pokopa.
Od trenutka nastopa smrti do pokopa oziroma upepelitve mora preteči najmanj 36 ur.
Svojci so dolžni prijaviti pokop izvajalcu pogrebnih storitev najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno z njim dogovoriti o vseh potrebnih pokopaliških storitev.
Točen čas pokopa, na podlagi listine o prijavi smrti, določi predstavnik verske skupnosti v dogovoru s svojci umrlega in izvajalcem pogrebnih storitev. V primeru civilnega pogreba se o času pokopa dogovorijo svojci z izvajalcem pogrebnih storitev.
Letni čas pokopa je praviloma ob 17. uri, zimski pa ob 15. uri oziroma po dogovoru s svojci. V primeru dveh ali več pokopov na isti dan se le-ti izvedejo v sporazumu z naročniki.
Pokopi se izvajajo vsak dan v tednu.

Pokop se opravi na pokopališču, ki ga je izbral umrli oziroma njegovi svojci. Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravijo skladno s krajevnimi običaji in tem pravilnikom ter v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva krajevno pristojnega organa.

Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa in stroške uporabe poslovilne vežice poravnati dediči umrlega.
Če dedičev ni ali če niso sposobni poravnati stroškov pokopa in uporabe poslovilne vežice, jih poravna občina, v kateri je umrli imel stalno prebivališče.
Občina ima pravico do povrnitve stroškov iz zapuščine umrlega.

Krajevna skupnost za upravljanje poslovilne vežice imenuje gospodarja vežice in z njim sklene podjemno pogodbo. Naloge gospodarja so opredeljene v podjemni pogodbi.
V času, ko je poslovilna vežica uradno zaprta, je vstop mogoč samo na podlagi predhodnega dogovora z gospodarjem vežice, ki hrani tudi ključe vežice.
Najemnino mrliške vežice zaračunava KS Lučine naročniku pogreba oziroma uporabniku. Višino najemnine določi občinski svet.

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pomen. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev taka, se lahko pokop opravi v družinskem krogu. Za pogreb ob sodelovanju Rimskokatoliške cerkve se v nadaljevanju uporablja izraz cerkveni pogreb. Postopke ob sodelovanju predstavnikov drugih verskih skupnosti dogovorijo svojci z izvajalcem pogrebnih storitev.

Pogrebna svečanost na pokopališču se prične v poslovilni vežici. Če je pokojnik ležal na domu, se pogrebna svečanost lahko začne na prostoru pred cerkvijo ali na prostoru pred poslovilno vežico.
Obred v poslovilni vežici se opravi na sledeči način: svojci se poslovijo od pokojnika. Sosedje ali pogrebna služba odnesejo krsto ali žaro na poslovilni prostor pred vežico in ga položijo na voziček. Pred poslovilno vežico se opravi prvi del obreda. Če je cerkveni pogreb, je lahko tukaj tudi maša, v skladu s cerkvenim obrednikom. Na željo svojcev se lahko pokojnika v sprevodu odnese v cerkev in se prvi del obreda z mašo opravi v cerkvi v skladu s cerkvenim obrednikom. Pri vežici v tem primeru vse potrebno postorijo sosedje oziroma pogrebci, tako kot bi pokojnik ležal doma. Po dogovoru s svojci se lahko pogrebna maša opravi v cerkvi pred pogrebom ali po pogrebu, vendar v sklopu pogreba.

Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev ne opravlja pogrebne svečanosti. Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe v prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.

Krsto ali žaro peljejo oziroma nesejo do groba sosedje ali pogrebci, katere priskrbi izvajalec pogrebnih storitev. Glede sodelovanja pri pogrebu (godba, pevci, govorniki) se naročnik pogreba ali izvajalec pogrebnih storitev dogovori z voditeljem pogreba.

Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
Če je cerkveni pogreb je predstavnik cerkve v sprevodu pred krsto ali žaro umrlega, križ pa na čelu sprevoda.
V primeru civilnega pogreba je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev in rož, pevci, godba, pogrebni voz oziroma nosilci žare umrlega, najožji svojci in sorodniki, za njimi ostali udeleženci pogreba.

Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori. Pri cerkvenem pokopu pa tudi verska znamenja in predstavnik cerkve.
Krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi verski obred, če gre za pokop s sodelovanjem verske skupnosti.
Glavna pogrebna svečanost se zaključi s poslovitvijo udeležencev pogreba od umrle osebe.

Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci …), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebu sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku pred zaključkom javne pogrebne svečanosti, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.

Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do 10 minut ali s prekinitvijo do 15 minut.
Udeleženci pogrebne svečanosti so med samo pogrebno svečanostjo in v primeru pogrebne maše dolžni pokojnika-co počastiti s primernim vedenjem in vsem spoštovanjem do svojcev, ter na miren in spoštljiv način spremljati pogrebno svečanost. Izvajalec pogrebnih storitev je dolžan osebo, ki na kakršen koli način moti pogrebno slovesnost, opozoriti, da naj se obnaša pogrebni slovesnosti primerno.

Za vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. Grobovi morajo biti redno vzdrževani, spomladi in na dan mrtvih pa temeljito očiščeni. Nagrobni spomeniki naj bodo čimbolj prilagojeni okolici in usklajeni z zazidalnim načrtom pokopališča. Znamenja na nagrobnih spomenikih morajo izražati spoštovanje do pokojnika in ne smejo povzročati zgražanja.
Najemniki grobov in obiskovalci grobov ločujejo odpadke po vrsti v skladu z navodili za ločeno zbiranje. Ločeno zbrane odpadke redno odlagajo v zabojnike za zbiranje.
Upravljavec pokopališča zagotovi zadostno število zabojnikov, navodila za ločeno zbiranje in uredi oddajo odpadkov z izvajalcem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki.

Na pokopališču se določi izvajalce za postavitev nagrobnikov, obnovo črk na nagrobnikih ter ureditev grobov, ti opravljajo delo v dogovoru z vzdrževalcem pokopališča.

Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali, če kvari dostojanstvo pokopališča, se smatra, da je zapuščen.

Uporabnik storitve javne službe, ki je predmet tega odloka, ima naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev pokopališke službe,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če zato obstajajo objektivne možnosti,
– pravico do določanja o načinu pokopa,
– pravica do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravica do pritožbe na pristojen organ, če so kršene pravice uporabnikov.
Obveznosti uporabnikov pokopališke službe:
– obvezno upoštevanje predpisov in navodil za ravnanje z odpadki in upravljavca pokopališča v zvezi z izvajanjem pokopališkega redu,
– obvezno plačilo uporabe objektov oziroma storitev pokopališke službe,
– rok plačila vseh stroškov v sklopu pokopaliških stroškov (pokop, najem grobov) je 30 dni po prejemu položnice.

Obiskovalec pokopališča oziroma poslovilne vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostoru in v vežici je predvsem prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje itd.,
– stopanje in hoja po grobovih,
– odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
– onesnaženje pokopališkega prostora in vežice,
– vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališkem prostoru,
– poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
– voditi domače živali na pokopališče.

Za vse, kar ni določeno s tem pravilnikom, veljajo določila občinskega odloka.

Ta pravilnik začne veljati takoj po potrditvi na občinskem svetu.