Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP (16/10 – popr.)) ter 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 8. redni seji dne 5. 7. 2011 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto, za območje Občine Šmarješke Toplice, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-19/2009.

(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del ima naslednje vsebine:
1. Opis prostorske ureditve
2. Ureditveno območje OPPN
3. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
4. Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za priključevanje
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščin
6. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
10. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1. Pregledna situacija s
prikazom območja urejanja      M 1:50000
 
2. Načrt namenske rabe
– izsek iz prostorskih
sestavin družbenega plana
MONM                           M 1:5000
 
3. DOF s prikazom območja
urejanja                       M 1:5000
 
4. TTN s prikazom območja
urejanja                       M 1:5000
 
5. DKN s prikazom območja
urejanja                       M 1:1000
 
6. Geodetski načrt             M 1:1000
 
7. Geodetski načrt s
prikazom območja urejanja      M 1:1000
 
8. Načrt ureditvenega
območja                        M 1:1000
 
9. Načrt parcel in
tehničnih elementov                   
za zakoličbo                   M 1:1000
 
10. Načrt prometne in             
komunalno-energetske                  
infrastrukture                 M 1:1000
 
11. Prikaz rešitev in
ukrepov za varstvo okolja in
kulturne dediščine             M 1:1000
 
12. Prikaz vplivov na
sosednja območja               M 1:2500
 
13. Vodohran Gorenja vas –
prerezi                        M 1:100/100
 
14. Vodarna Jezero –
prerez                         M 1:500
 
15. Karakteristični prečni
prerez – tangenca z državno
cesto                          M 1:100.

(4) Priloge OPPN so naslednje:
1. Izvleček iz krovnega prostorskega akta
2. Strokovne podlage
3. Odločba o CPVO
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Seznam aktov in predpisov
8. Ocena stroškov za izvedbo OPPN
9. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

(1) S tem prostorskim aktom se načrtuje prenova dela obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice. Prenova je sestavni del projekta celovite prenove vodovodnih sistemov šestih dolenjskih občin (Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža, Šmarješke Toplice) in njihove povezave v enoten sistem, t. i. regionalni vodovod Dolenjske, s katerim bi zagotovili zanesljivo in varno preskrbo s pitno vodo vsem potrošnikom v vseh razmerah.
(2) Prenova je predvidena zaradi preobremenitve oziroma poddimenzioniranosti omrežja, dotrajanosti, sestave vodovodnih cevi iz azbest-cementa, problema kakovosti vode, nepovezanosti vodovodnih sistemov občin in problema upravljanja lokalnih vodovodov. Cilj prenove je zmanjšanje vodnih izgub, okvar in obratovalnih stroškov, zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode na celotnem območju, upravljanja ter preprečevanje potencialnih okužb pitne vode v omrežju.
Za doseganje ciljev je predvidena nadgradnja obstoječega vodovodnega omrežja v smislu hidravličnega uravnoteženja in dograditve vodovodnih sistemov vseh vključenih občin, vključno s povečanjem skupne kapacitete vodohranov, njihova povezava v enoten sistem (regionalni vodovod) ter vključitev perifernih vodnih virov in vodovodov, uporaba tehnološko dovršenih postopkov in vgrajevanje kvalitetnih materialov, postopno opuščanje onesnaženih lokalnih vodovodov oziroma oporečnih vodnih virov, obnova lokalnih vodovodov z ustrezno vodo in prenos v upravljanje enotnemu upravljalcu.
(3) Predmet prenove v tem OPPN sta prenosni in distribucijski vodovod, s pripadajočimi objekti, vključno s pripadajočo prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo. OPPN tako obravnava gradnjo in posodobitev naslednjih objektov in odsekov vodovodnega omrežja na območju Občine Šmarješke Toplice:
– VODARNA JEZERO (gradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije, zmogljivosti 150 l/sek);
– ODSEK 3: VODARNA JEZERO–VODOHRAN SRAČNIK
Pododsek 3B: trasa vodovoda s potekom na relaciji »odcep Šmarješke Toplice–Družinska vas«;
Pododsek 3C: trasa vodovoda s potekom na relaciji »Sela–VH Sračnik«.
– ODSEK 6: DRUŽINSKA VAS–VH GORENJA VAS
Pododsek 6B: črpališče oziroma črpalni jašek Gorenja vas, trasa vodovoda s potekom na relaciji »črpališče–VH Gorenja vas«, ter vodohran Gorenja vas. Slednji se poveča z dodatnimi 200 m3 prostornine, pri čemer se obstoječi 60 m3 vodohran ohranja in služi kot akumulacija za črpališče za vodovod Koglo.
Na vseh pododsekih je premer načrtovanega vodovoda DN 150 mm.
(4) Odseka 3 in 6 s pododseki sta dva izmed odsekov v sklopu načrtovane prenove regionalnega vodovoda Dolenjske. Njihovo poimenovanje izhaja iz idejnega projekta Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske (GPI d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-59/2007, julij 2008; v nadaljevanju: idejni projekt), v katerem so bile preverjene dimenzije obstoječega in načrtovanega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti in je podlaga za pripravo OPPN.
(5) Trase pododsekov načrtovanega vodovoda ponekod potekajo vzporedno, a z odmikom približno 3 m od obstoječega vodovoda, ki se opusti. Na nekaterih odsekih pa se trasa vodovoda prestavi z večjo oddaljenostjo od obstoječega vodovoda.

(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na več samostojnih ureditvenih enot, ki predstavljajo posamezne pododseke oziroma trase vodovoda in imajo obliko koridorjev. Gre za ureditvene enote oziroma pododseke z oznakami 3B, 3C in 6B. Posebno ureditveno območje oziroma enoto predstavlja območje vodarne Jezero.
(2) Ureditvene enote OPPN potekajo po območjih različnih namenskih rab prostora, in sicer stavbnih, najboljših kmetijskih in drugih kmetijskih zemljišč.

(1) Posamezna ureditvena enota je široka približno 10 m, tako da obsega površine, ki so od osi načrtovanega vodovoda oddaljene na vsako stran približno 5 m. Gre za površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje vodovoda z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti, prevezavo priključnih vodovodov (niso predmet OPPN) in ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter površine, na katerih so predvideni trajni posegi (posodobitev vodarne Jezero, vodohrana Gorenja vas in gradnja črpališča Gorenja vas). Potek meje ureditvenega območja je razviden iz grafičnega načrta 5 – DKN s prikazom območja urejanja.
(2) Skupna površina vseh ureditvenih enot je približno 4,27 ha, posamično pa obsegajo naslednja zemljišča in površine:
– vodarna Jezero: parc. št. 348/6, 348/7, 348/10, 348/1, 348/13, 348/4, 348/12, 348/8, vse k.o. Družinska vas, v velikosti 66,33 arov;
– pododsek 3B: parc.št. 351/17, 351/9, 1419/7, 385/1, 387/2, 387/3, 385/2, 389, 391, 394, 395, 1337/1, 596, 595, 601, 597, 594/1, 593/3, 1375, 593/4, 583/2, 575/1, 575/2, 491, 575/3, 1369, 573/1, 573/2, 541/2, 540/2, 538, 1368, 540/1, 537, vse k.o. Družinska vas, v velikosti 76,27 arov;
– pododsek 3C: parc. št. 881/4, 1361, 881/5, 882/1, 883/1, *99, *104, 888, 887/1, 887/3, 887/2, 885/2, 1357, 928/1, 926/2, 1356, 926/1, 1033, 1032/1, 1353, vse k.o. Družinska vas in parc.št. 2939, 2803/3, 2806/2, 2940, 2806/1, 2797, 2741/1, 2741/2, 2929, 2943/1, 2715/1, 2715/2, 2712/1, 2712/2, 2719/4, 2719/1, 2718/1, 2720/2, 2730, 2727, 2955/1, 2614/2, 2608/1, 2611/1, 2924, 2611/5, 1984, 2611/6, 2040, 2001/2, 2003/3, *140, 2006/2, 2006/1, 2924, 2041, 2039, 2043, 2045, 2048/2, 2957, vse k.o. Bela cerkev, v velikosti 153,15 arov;
– pododsek 6B: parc.št. 2836/1, 2836/2, 2836/3, 2898, 2835, 2834/1, 2834/2, 2825/1, 2825/3, 2825/2, 2827, 2824, 2828/2, 2613/2, 2613/4, 2612, *416/2, 2828/1, 2829, 2843/3, 2600, 2906/1, 2413/1, 2415/1, 2415/2, *344, 2415/2, 2599, 2917, 2586/1, 2586/3, *352, *351, 2581/3, 2588, 2581/2, 2896, 2917, 2581/1, 2585, *338/1, 2553/2, 2582, 2917, 2447/1, 2449, 2472, 2473, 2553/5, *320, *330, 2544/1, 2543, 2509, 2918, *499, 2507/7, 2480/1, 2507/11, 2507/12, 2486/2, 2502/1, 2488/1, 2488/2, 2495/3, 2502/6, 2503, 2502/3, 2502/5, 2502/7, 2502/8, 2502/11, 2502/10, 2507/5, 2507/2, 2507/13, 2507/10, 1919/5, 1919/4, 1919/1, 2506/3, 2506/2, 1918/1, 1918/2, 2905/4, vse k.o. Gorenja vas, v velikosti 130,82 arov.

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja državnega in lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljalcev zaradi posegov v varovalni pas.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno – energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili krovnega prostorskega akta občine.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno-tehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven ureditvenega območja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čimprej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
(7) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta 12 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

(1) V ureditvenem območju OPPN je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr., 25/10) dovoljeno graditi naslednje gradbene inženirske objekte po CC-SI:

211 Ceste; 
 
221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna
    komunikacijska omrežja in prenosni
    elektroenergetski vodi;
 
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski
    elektroenergetski vodi in distribucijska
    komunikacijska omrežja.

Dopušča se sočasna gradnja infrastrukture.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja manj zahtevnih podpornih zidov (le, če je to nujno potrebno zaradi strmega terena, sicer se teren ureja z brežinami);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 10. členu odloka;
– dozidava in rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sanacija vseh z gradnjo tangiranih površin.
(3) Ostale gradnje in objekti so dopustni skladno s pogoji iz 33. člena tega odloka.

(1) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
– 36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
F) GRADBENIŠTVO
– 42 Gradnja inženirskih objektov (42.110 Gradnja cest, 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline, 49.500 Cevovodni transport)
– 43 Specializirana gradbena dela (43.1 Pripravljalna dela na gradbišču, 43.2 Inštaliranje pri gradnjah).
(2) Ostale dejavnosti so dopustne skladno s pogoji iz 33. člena tega odloka.

SPLOŠNO:
(1) Načrtovani vodovodni sistem je treba projektirati skladno s tehničnimi predpisi ter ob upoštevanju naravnih omejitev.
(2) Za zagotovitev ustrezne pretočnosti vodovodnega omrežja in sodelovanja med posameznimi sistemi mora biti predvidena vgradnja vodovodnih cevi ustreznih profilov.
(3) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja po izgradnji mora biti zagotovljen nemoten dostop.
(4) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji v skladu z emisijskimi normami.
CEVOVOD:
(5) Na odsekih, kjer odmik 3 m od osi obstoječega vodovoda ni mogoč, je dopusten tudi manjši odmik oziroma križanje z obstoječim vodovodom.
(6) V najnižjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi blatne izpuste ustreznih dimenzij, v najvišjih vertikalnih lomnih točkah pa kvalitetne avtomatske kombinirane do/odzračevalnike. Vse odcepe se opremi s kvalitetnimi podzemnimi zasuni, pomembnejše odcepe pa tudi z meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitavanjem oziroma s prenosom v nadzorni center. Na vseh odsekih se lahko v jarek, na posteljico, s predpisanim odmikom od cevovoda, položi interni energetski kabel za napajanje merilnih mest in optični kabel za prenos podatkov v center vodenja iz vseh vmesnih odjemnih mest. Za morebitne poznejše potrebe po prenosu podatkov se ob optičnem kablu vgradi tudi polietilenska fleksibilna cev Ø 100 mm z gladko notranjo steno.
(7) Vodovodni jarek se lahko koplje po predhodno izvedeni geodetski zakoličbi in projektiranem naklonu dna jarka. Minimalna širina dna jarka mora znašati DN cevi +40 cm, naklon bočnih sten pa sme biti največ 75°. Zagotovljeno mora biti minimalno 1,2 do 1,5 m nadkritja cevovoda.
(8) V nevoznih površinah se izkopani material lahko odlaga samo na eno stran, 2 m od roba jarka. Druga stran mora biti prosta za manipulacijo montažnega materiala in nemoteno gibanje delavcev.
(9) Po osi cevovoda se nad osnovni zasip položi PVC opozorilni trak z napisom »POZOR VODOVOD« in nato jarek do vrha zasuje z ustreznim materialom.
(10) Zapiranje in odpiranje obstoječega vodovoda ter povezave na obstoječi vodovod se sme izvajati le v soglasju z upravljavcem vodovoda.
(11) Črpališče na pododseku 6B se zgradi v obliki podzemnega AB jaška. Z elektriko se bo oskrboval iz predvidenega vodohrana Gorenja vas.
VODOHRAN GORENJA VAS:
(12) Gradnja novega vodohrana, ki bo zagotavljal zanesljivo in požarno varno oskrbo, je predvidena severno od obstoječega vodohrana Gorenja vas, na koti približno 263,00 m nadmorske višine.
(13) Objekt se izvede v armirano-betonski izvedbi. Sestavljajo ga vodna celica in armaturna komora. Vodna celica je valjaste oblike z okvirnim zunanjim gabaritom premera 9,60 m in višino 3,90 m. Armaturna komora pa je pravokotne oblike z okvirnim zunanjim gabaritom, ki je prigrajen vodni celici, 3,40 x 3,00 m in višino 5,75 cm. Višina vidnega dela fasade je 3,00 m. Detajlni prikaz vodohrana se prikaže v projektni dokumentaciji.
(14) Dovoz in parkiranje se uredita z vzhodne strani. Od vhodnih ograjnih vrat do vhoda v objekt vodi tlakovana pot v okvirni širini 1,2 m. Pred vhodnim podestom bodo zgrajene armirano-betonske stopnice.
(15) Celoten objekt je prekrit z zemeljskim nasipom debeline približno 1,00 m. Vidni del fasade je obložen z naravnim kamnom, venec krovne plošče armaturne komore pa je pokrit s pločevino. Okolico vodohrana se po končanih delih zatravi in zasadi z avtohotonim grmičevjem. Območje vodohrana se ogradi z nerjavečo ograjo višine 2,0 m.
(16) V vodohranu so predvidene instalacije za dotok, odtok, preliv in izpust vode iz obeh prekatov vodne celice dimenzij DN 100. Kota dna vodohrana oziroma iztoka bo na koti približno 263,21 m nadmorske višine, kota osi vtoka pa je 266,31 m.
(17) Vodohran bo po internem NN elektro kablu priključen na električno omrežje – elektro priključek obstoječega vodohrana, oziroma po odkazu distributerja. V vodohranu je instalirana tudi merilno regulacijska oprema.
Povečanje moči ni potrebno. Priključna merilna omara se postavi k ograji, kateri je potrebno izdelati in postaviti nov temelj. Od temelja priključne merilne omare do obstoječe krmilne omare vodohrana ter do krmilne omare novega vodohrana se v zemljo položijo zaščitne cevi. V cev se uvleče dovodna kabla za oba vodohrana.
Ob vhodu v objekt se postavi kovinski drog z anteno. Nad vhodnimi vrati se montira zunanja svetilka s senzorjem. Uredi se ustrezna ozemljitev celotnega objekta.
Na vodohranu se izvede sistem za radijsko komunikacijo z nadzornim centrom. Predvidi se nov antenski sistem, radijska oprema ter krmilna in stikalna oprema. Vodohran bo po radijski zvezi povezan s centrom vodenja na Cikavi, hkrati pa bo z optičnim signalnim kablom povezan z obstoječim črpališčem.
VODARNA JEZERO:
(18) Gradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije, zmogljivosti 150 l/sek, se zgradi na (z novimi posegi razširjenem) območju obstoječe vodarne, vzhodno ob obstoječega črpališča surove vode.
(19) Predvidena je gradnja stavbe za pripravo pitne vode in dveh usedalnih bazenov vzhodno od nje.
Stavba za pripravo pitne vode je razdeljena na dvonadstropno (P+1) filtracijsko halo z okvirno osnovno površino 30,60 m x 12,60 m in višino do +9,60 m (na delu je lahko tudi nižje) in enonadstropnim prizidkom z osnovno površino 16,73 m x 4,73 m in višino gradnje +3,55 m.
Usedalni bazen za obdelavo blatne vode iz ultrafiltracije je predviden v gabaritu K (klet) + P (pritličje) + 1 (nadstropje) oziroma na globini –4,01 m, do višine okrog +5,25 m. Stavba ima osnovno površino 8,60 m x 5,80 m.
Usedalni bazen za filtracijo z aktivnim ogljem je predviden kot armirano betonska zgradba. Stavba ima osnovno površino 8,60 m x 15,80 m, skupna prostornina pa je okrog 240 m³. Celoten bazen je pod zemljo in je dostopen skozi pokrov jaška.
Strehe objektov so lahko dvokapne ali enokapne naklona do 5°. Streha je lahko tudi ravna, z minimalnim naklonom.
(20) Obstoječa površina dvorišča črpališča se glede na potrebe razširi in utrdi. Območje se ogradi z nerjavečo ograjo. Obstoječa pot med novimi objekti se utrdi z gramozom peskom. Za ureditev terena je možna tudi gradnja opornih zidov oziroma urejanje brežin.
Okrog objektov se uredi ustrezno odvodnjavanje. Za vključitev nove vodarne kakor tudi odvajanje pralne vode iz vodarne je potrebno položiti nove zemeljske vode, in sicer za surovo vodo, za pitno vodo in za odvajanje odplak.
(21) Detajlni prikaz ureditev območja vodarne oziroma objektov se prikaže v projektni dokumentaciji.

(1) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja nezahtevnih (npr. utrjene dovozne poti, ograje, škarpe in podporni zidovi) in enostavnih objektov (npr. nadstrešek, utrjena dvorišča, pomožni infrastrukturni objekti, objekti za začasno skladiščenje nenevarnih snovi) na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), če je njihova gradnja skladna z določili krovnega prostorskega akta občine in se za gradnjo pridobi soglasje upravljavca vodovodnega omrežja, ki se načrtuje na podlagi tega OPPN.
(2) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nadstrešek: dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom;
– ograja: lesena, betonska, kovinska ali kombinirana, možna tudi v kombinaciji z živico;
– škarpa in podporni zid: vidna površina je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali ozelenjena s plezalkami.

Pred gradnjo nove stavbe za pripravo pitne vode bo na zemljišču s parc. št. 348/10, k.o. Družinska vas, potrebno odstraniti oziroma porušiti obstoječo stavbo, kar je razvidno iz grafičnega dela OPPN.

(1) Pri projektiranju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko (javno) infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če načrtovano vodovodno omrežje posega v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljalcev ter pridobiti njihova soglasja.
(2) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljalce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljalca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(5) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.

(1) Načrtovano vodovodno omrežje na nekaterih odsekih poteka znotraj koridorjev obstoječih cest in poti, zato posega v varovalne pasove naslednjega državnega in lokalnega prometnega omrežja:
– pododsek 3B: regionalna cesta R3-667, odsek 1385 Zbure–Kronovo in javna pot JP 797881 Zgornja Družinska vas–Spodnja Družinska vas;
– pododsek 3C: lokalne ceste LC 295362 Bela Cerkev–Mali Vinji vrh, LC 295372 Družinska vas–Bela Cerkev, LC 295373 Bela Cerkev–Draga, LC 295361 Nadvoz Bela Cerkev–Bela Cerkev, LC 295372 Družinska vas–Bela Cerkev ter javne poti JP 797971 Vinji vrh–Sračnik, JP 797931 Športni park Bela Cerkev–Bevc, JP 797951 Bela Cerkev do župnišča, JP 797921 Kaplan–Bevc, JP 797911 Zgornja Družinska vas–Strmec, JP 797891 Družinska vas–Gradenje–Sela;
– pododsek 6B: regionalna cesta R3-667, odsek 1385 Zbure–Kronovo, lokalna cesta LC 295324 Žaloviče (Lakote)–Gorenja vas–Šmarjeta in javne poti JP 798531 Gorenja vas–Poglajen, JP 798821 Gorenja vas–Gorenja vas (Lužar), JP 798071 Gorenja vas–Gorenja vas (Čerček), JP 798051 Gorenja vas–Gorenja vas (Gatraže), JP 798031 Gorenja vas–Mlada gora, JP 798901 Gorenja vas (Mevce).
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri posegu v varovalni pas državne ceste, na vzhodnem robu pododseka 6B, je treba v fazi priprave projektne dokumentacije upoštevati projekt obvoznice Šmarjeta na cesti R3-667, odsek 1385 Zbure–Mačkovec od km 2,570 do km 3,090 (PGD, PZI, štev. proj.: 7463/302, maj 2005, izdelovalec: IBT nizke gradnje Trbovlje d.o.o.). V tem delu se vodovod priključi na predviden črpalni jašek, kar je razvidno iz grafičnega dela OPPN.
(4) Zaradi gradnje vodovodnega omrežja ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča, kakor tudi ne ovirano obstoječe odvodnjavanje. Gradbena jama se izvede na način, ki ga predvidi geolog, in sicer tako da posledično ne pride do poškodb vozišča oziroma cestnega sveta. Pri vseh posegih se izvaja geološko-geotehnični nadzor. Tehnologija izvajanja del mora biti razvidna iz projektne dokumentacije, prav tako tudi sanacija gradbenega posega z ustreznimi zaščitami.
Prometne površine (ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto pa so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem. Minimalna globina vodovoda glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi. Vzdolžnih posegov v vozišče obstoječih in predvidenih državnih cest se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu s predpisi. Odmiki načrtovanega vodovoda od elementov cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(5) Zasaditev v območju vodovoda znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
Za potrebe gradnje in obratovanja predvidenega primarnega vodovoda ni treba izvesti novih prometnih povezav.
Za izvajanje del v državnih cestah in lokalnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavca.
Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

Zaradi gradnje načrtovanega vodovoda se lahko po potrebi odstrani (rušitev, prestavitev) obstoječe vodovodno omrežje, ki se ga ustrezno nadomesti oziroma zagotovi prevezave omrežja. Če se ob tem prekinejo obstoječi vodovodni priključki, se le-ti na novo priključijo na novozgrajen vodovod.

(1) Načrtovani vodovod posega v varovalne pasove prenosnih (za napetosni nivo 110 kV: 15 m na vsako stran od osi daljnovoda) in distribucijskih elektroenergetskih vodov in naprav, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju posegov.
PRENOSNO OMREŽJE
(2) Prenosni vodi so tangirani na pododseku 3C, in sicer daljnovod 110 kV Brestanica–Hudo s predvideno rekonstrukcijo v dvosistemski daljnovod in daljnovod 2x110 kV Krško–Hudo.
(3) Pri gradnji vodovoda je potrebno zagotoviti varno delo v bližini elektroenergetskih naprav, upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetosni nivo 110 kV na manj kot 3 m. Upoštevati je potrebno tudi potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m, dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Eventualna križanja se izvede pod pravim kotom. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti upravljavca.
(4) Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov mora biti omogočen neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovoda na obravnavanem področju ob kateremkoli času.
DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
(5) Distribucijski vodi so tangirani na naslednjih pododsekih:
– pododsek 3B: obstoječ 20 kV daljnovod in 20 kV kablovod položen prosto v zemlji;
– pododsek 3C: obstoječ 20 kV kablovod položen v elektrokabelsko kanalizacijo (EKK) in prosto položen v zemlji ter 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje. Na parceli št. 2803/3, k.o. Bela Cerkev, je postavljena TP Gradenje Vinji vrh, na parc. št. 2618, k.o. Bela Cerkev, pa je postavljena TP Bela Cerkev;
– pododsek 6B: obstoječ 20 kV daljnovod ter 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje. Na parceli št. 2825/1, k.o. Gorenja vas, je postavljena TP Mevce, na parc. št. 2434, k.o. Gorenja vas, je postavljena TP Gorenja vas in na parceli št. 2507/2, k.o. Gorenja vas, pa je postavljena TP Gorenja vas 2.
(6) V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno pred pričetkom posega v prostor naročiti varnostni odklop tangirane naprave. Kablovodi morajo biti pod povoznimi površinami zaščiteni z obbetoniranimi PVC cevmi Ø160 mm.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljavec telekomunikacijskega omrežja (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Odkaz in obeležbo kablov je potrebno naročiti najmanj 30 dni pred pričetkom del.

(1) Načrtovani vodovod posega v naslednje enote kulturne dediščine:
– pododsek 3B: arheološko območje Vinji vrh pri Beli Cerkvi (EDŠ 815) – spomenik;
– pododsek 3C: arheološko območje Vinji vrh pri Beli Cerkvi (EDŠ 815), arheološko najdišče Strmec (EDŠ 10872) in vplivno območje Bela Cerkev (EDŠ 9) – vaško jedro.
(2) Znotraj ureditvenih enot 3B in 3C, ki posegajo na območja kulturne dediščine, se v času priprave projektne dokumentacije izvede predhodne arheološke raziskave v skladu z varstvenim režimom za arheološka najdišča, katerih obseg opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pristojni minister pa izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev. Pred začetkom izvedbe zemeljskih del mora investitor vsaj 10 dni prej pisno obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) V primeru odkritja arheološke dediščine mora izvajalec del najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja ter takoj obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) V času gradnje in obratovanja vodovoda emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).
(2) V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z upoštevanjem Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06, 17/11 – ZTZPUS-1). Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(1) Na podlagi Sklepa o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03, 9/11 – razen v delu, ki se nanaša na podobmočja in stopnje onesnaženosti, ki se uporablja do uveljavitve predpisov iz 4. in 5. člena te uredbe) sodi območje Občine Šmarješke Toplice v območje onesnaženja z oznako SI 3, za katero velja II. stopnja onesnaženosti.
(2) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11).
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.

(1) Načrtovane ureditve območja vodarne Jezero posegajo v vodno in priobalno zemljišče potoka Toplica, zato je potrebno pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju upoštevati predpise in usmeritve pristojne službe.
(2) Na delih, kjer se s posegi približamo vodotoku, naj le ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene ali je to smiselno zaradi racionalne izrabe prostora. Na teh delih naj se posegi izvajajo na tak način, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnega režima in kakovosti voda ter obstoječe stabilnosti brežin vodotoka.
(3) V projektni dokumentaciji je treba predvideti izvedbo talnih in prelivnih izpustov iz črpališč, vodohranov in ostalih izpustov na omrežju tako, da ne bodo povzročali erozije in plazenja zemlje ter škode na zemljiščih in objektih.
(4) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter ostanke začasnih deponij, iz potoka in brežin pa odstraniti morebiten odvečni gradbeni material. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje (utrditev in zatravitev brežin ter travniških površin ob potoku).
(5) V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje.
(6) Na podlagi Odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88 in 10/88, Uradni list RS, št. 64/95, 23/96 – popr.) sodi območje vodarne Jezero v vodovarstveno območje, kjer velja 1. in 2. varstveni režim, ki ga je potrebno upoštevati. Pri izdelavi projektne dokumentacije na vodovarstvenem območju je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(7) V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Na območju očine je v veljavi tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 14/10), ki ga je potrebno upoštevati.

(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov je potrebno upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) oziroma veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati pooblaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na varovana območja (vode, kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na druga občutljiva območja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

(1) Posegi v gozd naj se izvajajo tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliški gozdni in grmovni vegetaciji ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje, pri čemer naj se uporabi avtohtone drevesne vrste.
(2) Drevje, predvideno za posek, je potrebno označiti, kar opravi pooblaščenec Zavoda za gozdove (Krajevna enota Novo mesto) po pridobitvi potrebnih dovoljenj ter po detajlni zakoličbi trase. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08) in ostalimi predpisi.
(3) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(4) Gradnja vodohrana mora biti predvidena tako, da se maksimalno varuje krajinske značilnosti območja. Vodohran se prekrije z zemeljskim nasipom debeline približno 1,0 m, vidni del fasade pa obloži z naravnim kamnom. Okolica se po končanih delih zatravi in zasadi z avtohtonim rastlinjem.

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame in vzpostavljanju zagatnih sten) ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev.

(1) Posamezni pododseki tangirajo naslednja območja:
– pododsek 3B na območje EPO Krka – reka, EPO Krakovski gozd in Krakovski gozd – Šentjernejsko polje kot posebno območje varstva po mnenju Evropske komisije, naravne vrednote potoka Toplica – potok s termalnimi izviri v Šmarjeških Toplicah, levi pritok Krke pri Dolenjem Kronovu (ident. št. 8490: hidrološka in ekosistemska naravna vrednota lokalnega pomena) ter na območje pričakovanih naravnih vrednot – območje Panonskega morja;
– pododsek 3C na območje Natura – vrste, EPO Krakovski gozd in Krakovski gozd – Šentjernejsko polje kot posebno območje varstva po mnenju Evropske komisije ter na območje pričakovanih naravnih vrednot – območje Panonskega morja;
– pododsek 6B na območje naravne vrednote potoka Prinovec – levi pritok Toplice severno od Šmarjeških Toplic (ident. št. 8489: hidrološka in ekosistemska naravna vrednota lokalnega pomena) in na območje pričakovanih naravnih vrednot – območje Panonskega morja;
– vodarna Jezero na območje EPO Krka – reka.
(2) Pri projektiranju na obravnavanem območju je potrebno upoštevati splošne in podrobnejše varstvene usmeritve za posamezne zvrsti naravnih vrednot, podane v Naravovarstvenih smernicah za Prostorski red občine Novo mesto (št. 3-III-327/2-O-06/AŠP, oktober 2006).
(3) Na območju naravnih vrednot Prinovec in Toplica ter za varstvo ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov upoštevati tudi naslednje varstvene usmeritve:
– dela na in ob vodotoku se zaradi gnezdilne sezone ptic ne izvaja od začetka meseca marca do konca meseca junija;
– kote terena – poplavnih travnikov ob Toplici se z gradbenimi deli ne spreminja;
– deponijo gradbenega materiala naj se umesti izven varovanega območja. Na varovanem območju naj se zaradi del začasno deponira le zemljina od izkopa, ki naj bo dostopna strokovni službi;
– po gradbenih delih se iz varovanega območja odstrani odvečni gradbeni material, poškodovane površine – travniške površine pa utrdi in zatravi.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora 14 dni pred pričetkom del oziroma v primeru odkritja potencialne naravne vrednote čimprej obvestiti območno enoto Zavoda RS za varstvo narave ter omogočiti spremljanje stanja na terenu v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(5) V primeru najdbe mineralov in fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04).
(6) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen ZON.

(1) V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju.
(2) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1, 97/10) ter ostale predpise s tega področja.

(1) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11), Uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06), Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl. US, 132/06) ter druge predpise o požarni varnosti objektov, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, 83/05).
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Seiberg) oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati tudi določila Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 9 – Načrt parcel in tehničnih elementov za zakoličbo.
(2) Pri urejanju območja so možna tudi odstopanja v skladu z določili 30. člena tega odloka.

(1) Izvajanje posegov po posameznih ureditvenih enotah OPPN se v splošnem izvaja na naslednji način:
– začetna gradbena dela (priprava terena, odstranitev vegetacije, izkop gradbene jame ipd.);
– osrednja gradbena dela (gradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja oziroma infrastrukturno urejanje posamezne ureditvene enote);
– zaključna gradbena dela (zunanje ureditve, sanacija površin ipd.).
(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Faze oziroma etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.

(1) Dopustna so naslednja odstopanja:
– sprememba nivelete dna jarka cevovoda in predvidenih višinskih kot objektov za ± 30 cm, horizontalnih in vertikalnih gabaritov vodohrana za ± 10 %, horizontalne lege osi cevovoda do 1 m od meje ureditvenega območja OPPN;
– izvedba drugih križanj infrastrukturnih vodov, ki niso določena s tem OPPN, če se pri projektiranju ali gradnji za to izkaže potreba, pri čemer mora investitor k projektni rešitvi takega križanja pridobiti soglasje upravljavca infrastrukturnega voda;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– gradnja objektov, ki so predmet tega OPPN, brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
– sprememba predlaganih dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma do in v objekte, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– prestavitev določenih odsekov tras izven meje ureditvenega območja OPPN izjemoma v primeru odkritja pomembnejših arheoloških ostalin skladno z usmeritvami območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS in z upoštevanjem spremembe v projektni dokumentaciji.
(2) Odstopanje od potekov predvidenih tras, lokacij predvidenih objektov oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave PGD dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko – geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
– Investitor mora za dovoljene gradnje po 37. členu ZV-1 preko vodnega in priobalnega zemljišča skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvamopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02), če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države in jo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v sestavi le-teh.
– Investitor oziroma izvajalec del mora pristojnim službam s področja (gospodarske) javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Na celotnem območju OPPN so poleg gradenj in dejavnosti, navednih v 7. in 8. členu tega odloka, dopustne gradnje in dejavnosti:
– pod enakimi pogoji, kot jih določa krovni prostorski akt občine na dan pred uveljavitvijo tega OPPN, s tem da je v primeru gradenj potrebno pridobiti soglasje upravljalca prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN,
– če so namenjene prestavitvam ali prilagoditvam prostorskih ureditev, ki so potrebne zaradi gradnje prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom.

Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture, opredeliti območje varovalnega pasu za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu ter v posebnem elaboratu prikazati predlog spremembe namembnosti tistih zemljišč, ki bodo pretežno namenjena izključni rabi načrtovanih prostorskih ureditev. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega krovnega prostorskega akta občine.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

OPPN je stalno na vpogled na Občini Šmarješke Toplice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.