Številka: U-I-200/10-9

Datum: 6. 7. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Simone Petrović, Ljubljana, na seji 6. julija 2011

Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08) v Mestni občini Ljubljana, kolikor kategorizira javno pot pod zap. št. 153 »Krožna pot, od Krožne poti, h. št. 90B do h. št. 58«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 803/3, k. o. Bizovik, se razveljavi.

1. Pobudnica izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Krožna pot, od Krožne poti, h. št. 90B do h. št. 58«, v delu, ki poteka po njenem zemljišču. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnica navaja, da Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju Mestna občina) z njo ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot, niti ji ni zemljišča odvzela proti odškodnini oziroma nadomestilu v naravi.
2. Mestna občina odgovarja, da javna pot izpolnjuje predpisana merila za kategorizacijo. Za sporno pot naj bi obstajal javni interes, da je javna prometna površina. Predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrne.

3. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pobudnica solastnica zemljišča parc. št. 803/3, k. o. Bizovik, po katerem poteka javna pot. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenem zemljišču. Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) tudi pravočasna, saj je pobudnica za nastanek škodljivih posledic izvedela šele 20. 9. 2009. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi 126. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Izpodbijani Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 7. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi pod zap. št. 153 kategorizira javno pot, ki poteka po zemljišču v solasti pobudnice.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCest-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek 39. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B), ki na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
7. V obravnavani zadevi Mestna občina s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot. Zoper njeno nepremičnino pred sprejetjem Odloka o kategorizaciji tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 7. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Krožna pot, od Krožne poti, h. št. 90B do h. št. 58«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 803/3, k. o. Bizovik, razveljavilo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.