Številka: U-I-172/10-8

Datum: 6. 7. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Jožice Christof-Turk, Ljubljana, ki jo zastopa Uroš Kvas, odvetnik v Ljubljani, na seji 6. julija 2011

1. Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bled (Uradni list RS, št. 55/09), kolikor kategorizira javno pot »Levstikova ulica II«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 353/2 in 353/6, obe k. o. Želeče, se razveljavi.
2. Občina Bled mora pobudnici povrniti njene stroške postopka v višini 500,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica izpodbija 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bled (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Levstikova ulica II«, v delu, ki poteka po njenih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnica navaja, da Občina Bled (v nadaljevanju Občina) z njo ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot, niti ji ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Občino je pozvala, naj spremeni izpodbijani Odlok o kategorizaciji, in jo opozorila, da bo v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem in povrnitev stroškov tega postopka.
2. Občina odgovarja, da javna pot »Levstikova ulica II« ne izpolnjuje predpisanih meril za kategorizacijo in da bo to upoštevala pri pripravi naslednjih sprememb izpodbijanega Odloka o kategorizaciji ter sporno javno pot ukinila.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnica lastnica zemljišč parc. št. 353/2 in 353/6, obe k. o. Želeče, po katerih poteka javna pot »Levstikova ulica II«. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenih zemljiščih. Ustavno sodišče je njeno pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi 126. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 6. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi pod zaporedno številko 58 kategorizira javno pot »Levstikova ulica II«, ki poteka po zemljiščih v lasti pobudnice.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCest-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek 39. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena ZJC-B, ki na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
7. Občina v dopisu z dne 12. 5. 2010 pobudnici odgovarja, da namerava izpodbijani Odlok o kategorizaciji spremeniti in javno pot »Levstikova ulica II« ukiniti. Enako navaja v odgovoru na pobudo. Kljub temu Občina do sedaj izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji še ni spremenila. Občina s pobudnico tudi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot »Levstikova ulica II«. Zoper njene nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 6. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in 69. členom Ustave. Ker 6. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 6. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Levstikova ulica II«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 353/2 in 353/6, obe k. o. Želeče, razveljavilo (1. točka izreka).

8. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnica je Občino pozvala k ureditvi zadeve in jo opozorila, da bo v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnice javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnici njene stroške, ki jih je imela z vložitvijo pobude (2. točka izreka).
9. Pobudnica je pobudo vložila po pooblaščencu, ki je Ustavnemu sodišču priglasil stroške v višini 889,00 EUR po tar. št. 3470 Tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT), v zvezi z 12. členom ZOdvT. Stroške postopka je ocenila glede na zatrjevano vrednost njenih zemljišč parc. št. 353/2 in 353/6, obe k. o. Želeče, vendar takšne vrednosti zemljišč pobudnica ni z ničemer izkazala. Ustavno sodišče je pooblaščencu pobudnice v skladu z ZOdvT za opravljene storitve zato priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.