Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 108/09), 32., 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorske novice, št. 41/03 in 17/06, ter Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči (Uradne objave, Primorske novice št. 10/96) in Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 51/08) ter na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 10. redni seji dne 7. 7. 2011 sprejel

(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Kanal ob Soči (v nadaljevanju: Občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem:
1. lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in
2. lokalne gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Gospodarski javni službi iz prejšnjega odstavka se na območju občine izvajata s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu odlokom in drugimi predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe.

Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je ena ali obe lokalni gospodarski javni službi iz prejšnjega člena;
2. »koncedent«: je Občina Kanal ob Soči;
3. »pristojni organ«: je občinska uprava, ki je pristojna za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka;
4. »občinski svet«: je Občinski svet Občine Kanal ob Soči;
5. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje obeh gospodarskih javnih služb iz prvega člena;
6. »koncesionar«: je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
8. »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
9. »imetnik odpadkov«: je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
10. »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov;
11. »kataster«: je kataster zbirnih centrov, ekoloških otokov in prevzemnih mest za komunalne odpadke, kataster oddajnih mest ter kataster divjih odlagališč.

(1) Koncesija za izvajanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
(2) Razpis in postopek za podelitev koncesije se izvede skupaj za obe gospodarski javni službi.
(3) Koncesiji za javni službi iz prvega člena predstavljata enotno koncesijsko razmerje.

V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo:
1. naziv, sedež in druge podatke o koncedentu,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. minimalna koncesijska dajatev za posamezno javno službo,
8. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
16. drugi podatki v skladu s predpisi, potrebni za izvedbo javnega razpisa.

(1) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo na razpis. V prijavi mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe:
1. da je gospodarska družba z najmanj 500.000,00 EUR osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno usposobljena za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
2. da je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa oziroma da na drugačen način izkaže, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;
3. da je sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
5. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
8. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 3–6 točke;
9. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(2) V času trajanja koncesijskega razmerja mora koncesionar pisno zaprositi koncedenta za soglasje k vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
(3) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, predstavlja to kršitev bistvenih elementov koncesijske pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 23. člena odloka.

(1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
(2) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so:
1. kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe;
2. ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe;
3. ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje javne službe;
4. izkušnje in pozitivne reference na področju izvajanja javnih služb;
5. finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
6. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljalo korist za koncedenta;
7. višina koncesijske dajatve.
(3) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu.
(2) Javni razpis se ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi 5-članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Naloge strokovne komisije so, da:
– pripravi razpisno dokumentacijo s podrobnimi merili za izbor koncesionarja,
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav,
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev,
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
– pripravi obrazloženo pisno mnenje in ga posreduje pristojnemu organu.

(1) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javni razpis.
(2) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 45 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(3) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi in prevzame gospodarsko javno službo v režijo.

(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe se z njeno vsebini seznani občinski svet.
(3) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 10 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne) izvajanjem javne službe;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje strokovnega in finančnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem območju občine,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju javne službe.
(2) V obsegu, ki ga določata zakon in odlok, je uporaba storitev javne službe na območju občine za uporabnike obvezna.

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi, najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso primerni za odlaganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov.
(2) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov ter zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

(1) Koncesionar je, v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci.
Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.
(3) Koncesionar je družbeno odgovorno podjetje, ki v Občini Kanal ob Soči opravlja družbeno koristno delo.

(1) Koncesionar plačuje koncendentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.
(2) Koncesijska dajatev se določi v obliki deleža od neto vrednosti prejetih plačil za storitve gospodarske javne službe in se plačuje v 30 dneh po izteku vsakega tromesečja.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta ali v primeru sporazumne razveze koncesijske pogodbe.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre koncesijsko pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in ob drugih nepredvidljivih okoliščinah, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih ter povračilu morebitnih dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem odlokom;
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanje dejavnosti javne službe;
4. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.

(1) Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe v skladu s predpisi;
2. da javno službo izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
3. da storitve javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo;
4. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika;
5. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.
(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno tarifo.
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe.

Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. s sporazumno razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki,
3. z razdrtjem pogodbe po sodni poti,
4. z odstopom od koncesijske pogodbe,
5. s prenehanjem koncesionarja.

(1) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo:
1. če je proti koncesionarju začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
3. če se po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
4. če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo,
5. če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz 1. točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop od pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
– realno vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v naravi.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko organi iz prejšnjega odstavka izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.

(1) Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(3) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(4) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.