Na podlagi prvega odstavka 55. člena, prvega in drugega odstavka 56. člena ter prvega odstavka 59. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se sprejme načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje do leta 2015 (v nadaljnjem besedilu: načrt).
(2) Ta uredba določa tudi:
– podaljšanje rokov za doseganje ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala (v nadaljnjem besedilu: okoljski cilji) posameznih vodnih teles zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali z naravnimi pogoji,
– možnost odstopanj od okoljskih ciljev zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti.
(3) Načrt se šteje za okoljska izhodišča na področju upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(1) Načrt vsebuje:
1. opis administrativne ureditve:
– podatke o pripravljavcu načrta ter navedbo predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda;
– podatke o zemljepisni opredelitvi vodnega območja;
– podatke o obdobju, za katerega se sprejema načrt;
2. opis stanja na območju načrta:
– opis značilnosti vodnega območja;
– prikaz območij s posebnimi zahtevami;
– opis monitoringa in oceno stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda;
– prikaz obremenitev in presojo vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda;
– ekonomsko analizo obremenjevanja voda;
3. povzetek programa temeljnih ukrepov;
4. pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev do leta 2015:
– oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 in
– pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembnih obremenitev za doseganje ciljev do leta 2015;
5. podrobnejšo opredelitev ciljev načrta upravljanja voda;
6. povzetek programa dopolnilnih ukrepov;
7. finančna sredstva za izvedbo programa ukrepov;
8. povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo;
9. priloge.
(2) Načrt ima besedilni in kartografski del, ki ga ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavi na svoji spletni strani in je na vpogled na sedežu ministrstva.
(3) Original načrta v digitalni in analogni obliki se hrani na ministrstvu. Digitalna oblika načrta je del vodnega katastra.
(4) Dostop do vsebin iz načrta zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje z uporabo računalniške aplikacije »Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda«, ki:
– podaja prikaz vsebin iz načrta na vodno telo;
– podaja prikaz usmeritev urejanja na območjih poplavljanja znotraj vodnih teles;
– podaja prikaz usmeritev za varovana območja znotraj vodnih teles, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda;
– povezuje besedilni in kartografski del načrta s programom ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011–2015 in določa, na katerih vodnih telesih se posamezni ukrepi izvajajo, ter
– omogoča pregled posameznih vsebin na vodno območje, porečje oziroma povodje in vodna telesa.
(5) Podrobna vsebina načrta je določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Podrobnejša vsebina računalniške aplikacije iz četrtega odstavka tega člena in njena uporaba sta določeni v prilogi načrta.

(1) Rok za doseganje okoljskih ciljev, določenih z načrtom, je 22. december 2015.
(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali z naravnimi pogoji, rok za doseganje teh ciljev na določenih vodnih telesih podaljša do leta 2027.
(3) Vodna telesa površinskih voda iz prejšnjega odstavka so:
– zadrževalnik HE Moste (MPVT SI111VT7),
– Paka Velenje – Skorno (VT SI162VT7),
– zadrževalnik Šmartinsko jezero (MPVT SI1668VT),
– Hudinja Nova Cerkev – sotočje z Voglajno (VT SI1688VT2),
– Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje (VT SI168VT9),
– Sotla Dobovec – Podčetrtek (VT SI192VT1),
– Sava Vrhovo – Boštanj (MPVT SI1VT713),
– Kolpa Petrina – Primostek (VT SI21VT50),
– Perniško jezero (MPVT SI38VT34),
– Drava Ptuj – Ormož (VT SI3VT930),
– Kučnica (VT SI432VT),
– zadrževalnik Gajševsko jezero (MPVT SI434VT52),
– Mura Petanjci – Gibina (VT SI43VT30),
– Velika Krka povirje – državna meja (VT SI441VT),
– Kobiljski potok povirje – državna meja (VT SI4426VT1),
– Kobiljski potok državna meja – Ledava (VT SI4426VT2),
– Ledava državna meja – zadrževalnik Ledavsko jezero (VT SI442VT11),
– zadrževalnik Ledavsko jezero (MPVT SI442VT12),
– Sora (VT SI123VT),
– Dragonja Podkaštel – izliv (VT SI512VT52),
– Klivnik (VT SI5212VT2),
– Jadransko morje (VT SI5VT1),
– Morje Lazaret – Ankaran (VT SI5VT2),
– Morje Koprski zaliv (MPVT SI5VT3),
– Morje Žusterna – Piran (VT SI5VT4),
– Morje Piranski zaliv (VT SI5VT5).
(4) Vodna telesa podzemnih voda iz drugega odstavka tega člena so:
– Savinjska kotlina (VTPodV_1002),
– Dravska kotlina (VTPodV_3012),
– Murska kotlina (VTPodV_4016).
(5) Vodna telesa voda iz tretjega in četrtega odstavka tega člena so prikazana na kartah, ki sta sestavni del kartografskega dela načrta.

(1) Zaradi načrtovane nove človekove trajnostne dejavnosti, ki bo povzročila fizične spremembe vodnih teles, zaradi katerih bo prišlo do poslabšanja stanja voda, se na vodnih telesih površinskih voda Sava Krško – Vrbina (SI1VT913), Sava mejni odsek (SI1VT930) in Sava Boštanj – Krško (SI1VT739) pričakuje odstopanje od doseganja okoljskih ciljev.
(2) Vlada Republike Slovenije odloči o odstopanju od doseganja okoljskih ciljev na vodnih telesih površinskih voda iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če je:
– z nacionalnim energetskim programom izkazan javni interes;
– iz nacionalnega energetskega programa oziroma celovite presoje vplivov tega programa na okolje razvidno, da koristnih ciljev, ki bodo doseženi z novimi preoblikovanji, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na drug način, ki je hkrati tudi boljša okoljska rešitev;
– z državnim prostorskim načrtom, celovito presojo vplivov tega načrta na okolje oziroma z okoljevarstvenim soglasjem določeno, da se bodo izvedli vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda, in
– z nacionalnim energetskim programom, državnim prostorskim načrtom, celovito presojo vplivov programa ali načrta na okolje oziroma z okoljevarstvenim soglasjem ugotovljeno, da se ne bo ogrozilo uresničevanja okoljskih ciljev na drugih vodnih telesih na istem vodnem območju.
(3) Vodna telesa površinskih voda iz prvega odstavka tega člena so prikazana na karti, ki je sestavni del kartografskega dela načrta.

(1) Vodne pravice za posebno rabo vode se ne podeli, če je vrednost srednjega malega pretoka vode (v nadaljnjem besedilu: sQnp) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,02 m3/s in je hkrati vrednost srednjega pretoka vode (v nadaljnjem besedilu: sQs) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vodna pravica lahko podeli za namakanje kmetijskih zemljišč, če:
– gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs v profilu predvidenega odvzema,
– gre za odvzem vode, ki ne presega petih odstotkov sQs, pod pogojem da je pretok v času odvzema večji od 1x sQs in se odvzem vode izvede na višini sQs,
– gre za odvzem vode, ki ne presega desetih odstotkov sQs, pod pogojem da je pretok v času odvzema večji od 2x sQs in se odvzem vode izvede na višini sQs.
(3) Odvzem vode iz prejšnjega odstavka mora biti tehnično izveden tako, da fizično onemogoča odvzem vode v nasprotju z drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za oskrbo s pitno vodo lahko podeli.
(5) Vodne pravice za rabo vode za proizvodnjo električne energije se ne podeli na delu vodotoka, ki ima prispevno površino, manjšo od 10 km2, ali če je vrednost sQnp v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s, razen v primeru samooskrbnih gospodinjstev, ki izkažejo, da priključitev na distribucijsko omrežje ni izvedljiva.
(6) Vodne pravice za rabo površinske vode za namakanje se ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju delujočega velikega namakalnega sistema in le-ta ni popolno izkoriščen. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke o izkoriščenosti velikega namakalnega sistema ministrstvu.
(7) Imetnik vodne pravice za rabo vode za namakanje, ki lahko skladno s pridobljeno vodno pravico v obdobju, kadar je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka, odvzema vodo največ v višini sedmih odstotkov seštevka vseh odvzemov vode srednjega malega pretoka, vode ne sme odvzemati, če je:
– dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,6 × sQnp in gre za odvzeme na vodotokih s prispevno površino, večjo od 2.500 km2, ali sQs > 50 m3/s ali za odvzeme na vodotokih iz skupine ekoloških tipov 3, določenih v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, s prispevno površino med 100 in 1 000 km2;
– dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,7 × sQnp in gre za odvzeme na vodotokih, ki niso vodotoki iz prejšnje alineje.
(8) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za izvajanje športnega ribolova v komercialnem ribniku, odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in drugo rabo vode (račniki, biotopi, okrasni ribniki) lahko podeli v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(9) Vodne pravice za odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah se ne podeli za gramoznice.

(1) Vodne pravice za posebno rabo vode se ne podeli na odsekih vodotokov in na naravnih jezerih, pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer (v nadaljnjem besedilu: odseki). Vodna pravica za posebno rabo vode na vodotokih in drugih vodah v zaledju odseka se lahko podeli na podlagi ugotovitve, da izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo stanja voda na teh odsekih.
(2) Odseki so prikazani na karti, ki je sestavni del kartografskega dela načrta.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za namakanje kmetijskih zemljišč na odsekih lahko podeli, če gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za oskrbo s pitno vodo lahko podeli.

Zajemni objekt za odvzem vode v primerih rabe vode iz 5. in 6. člena te uredbe mora biti izveden tako, da ne prekinja vzdolžne kontinuitete vodotoka in ne posega v morfologijo struge.

(1) Vodne pravice za rabo vode za pridobivanje toplote na najožjih vodovarstvenih območjih se ne podeli.
(2) Vgradnja toplotnih črpalk na najožjih vodovarstvenih območjih je prepovedana.
(3) Vodne pravice za rabo vode za izkoriščanje termalne in termomineralne vode v Mursko-Zalskem in Krško-Brežiškem bazenu se lahko podelijo na podlagi ugotovitve, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih določenih vodnih teles ni več padajoč.
(4) Vodna telesa iz prejšnjega odstavka so:
– Krška kotlina (VTPodV_1003),
– Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV_1008),
– Dolenjski kras (VTPodV_1011),
– Dravska kotlina (VTPodV_3012),
– Haloze in Dravinjske gorice (VTPodV_3014),
– Zahodne Slovenske gorice (VTPodV_3015),
– Murska kotlina (VTPodV_4016),
– Vzhodne Slovenske gorice (VTPodV_4017),
– Goričko (VTPodV_4018).
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se vodne pravice na podlagi 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) lahko podelijo, pri čemer je obseg vodne pravice odvisen od ugotovitve iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če se rudarska pravica za izkoriščanje primarnih mineralnih surovin nanaša na podzemne vode, se ta lahko podeli pod naslednjimi pogoji:
– z izvajanjem rudarske pravice se ne odpira ali povečuje vodnih površin podzemnih voda,
– dno izkopa mora biti vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(7) Pri opravljanju rudarske dejavnosti se lahko uporabljajo samo tiste snovi, vključno z razstrelivi, ki same oziroma njihovi razgradni produkti ne povzročajo poslabšanja kemijskega stanja podzemne vode na mestu vnosa.
(8) Vodne pravice za rabo vode za namakanje se ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju velikega namakalnega sistema in le-ta ni popolno izkoriščen.

(1) Na vodnih zemljiščih je izven območij pristanišč, za katera je podeljena vodna pravica, prepovedano stalno sidranje.
(2) Vnos hranil v vode je prepovedan, razen v skladu s predpisom, ki ureja ribolovni režim.

Ministrstvo v štirih mesecih po uveljavitvi te uredbe pripravi poljuden povzetek načrta in ga skupaj z angleškim prevodom objavi na svoji spletni strani.

Postopki za pridobitev vodne pravice z vodnim dovoljenjem ali podelitvijo koncesije na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi, pri čemer se upoštevajo 5., 6., 7. in 8. člen te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.