Na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/10) izdaja direktor Fitosanitarne uprave Republike Slovenije

Za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča Hop stunt viroid – HSVd (v nadaljnjem besedilu: viroid), se s to odločbo določajo gostiteljske rastline, posebni nadzor, sum na okužbo, okužena območja in določitev novih okuženih območij, prepovedi in omejitve, ukrepi na okuženem območju, dolžnosti imetnikov hmeljišč, stroški ter izjema za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnenje.

Gostiteljske rastline za viroid so:
– hmelj (Humulus lupulus L.),
– hruška (Pyrus communis L.),
– breskev (Prunus persica L.),
– marelica (Prunus armeniaca L.),
– sliva (Prunus domestica L.),
– mandljevec (Prunus dulcis L.),
– žižula (Zizypus jujuba L.),
– vinska trta (Vitis vinifera L.),
– kumara (Cucumis sativus L.) in
– citrusi (Citrus sp.).
Ne glede na prejšnji odstavek se ugotavljanje navzočnosti viroida v okviru posebnega nadzora in drugi ukrepi zdravstvenega varstva rastlin po tej odločbi nanašajo samo na gojeni hmelj (Humulus lupulus L.; v nadaljnjem besedilu: hmelj), razen če ni s to odločbo določeno drugače.

Na območju Republike Slovenije se za ugotavljanje navzočnosti viroida in njegove razširjenosti uvede posebni nadzor v pridelavi hmelja, ki obsega sistematično spremljanje zdravstvenega stanja hmelja in laboratorijsko testiranje vzorcev rastlin hmelja.
Spremljanje zdravstvenega stanja hmelja vključuje vizualne preglede hmeljišč in enot pridelave rastlin hmelja za saditev, v primeru suma na okužbo z viroidom odvzem vzorcev rastlin hmelja za laboratorijsko testiranje ter izdelavo strokovnih mnenj in navodil glede splošnih higienskih ukrepov.

Na okužbo hmelja z viroidom se sumi, če se na hmelju pojavi eno ali več naslednjih bolezenskih znamenj:
– zaostajanje v rasti z zbito rastjo primarnih trt,
– krajši medčlenki primarnih in lateralnih poganjkov,
– rastline ne dosežejo polne višine, vršički poganjkov se odklanjajo od opore,
– moten in delno mehurjast razvoj listov z navzdol zavihanimi robovi,
– pokanje povrhnjice primarnih trt in slabši nastavek lateralnih poganjkov,
– pri nekaterih sortah hmelja okužene rastline cvetijo osem do deset dni pred neokuženimi,
– storžki hmelja ostajajo manjši in lažji z značilnim zmanjšanjem števila lupolinskih žlez,
– suha trohnoba in odmiranje koreninskega sistema.
Na okužbo hmelja z viroidom se sumi tudi, če na hmelju ni vidnih bolezenskih znamenj iz prejšnjega odstavka, hmelj pa raste v isti vrsti v razdalji do dveh metrov od okužene rastline hmelja.

Za okuženo območje se štejejo enote pridelave rastlin hmelja za saditev in hmeljišča, pri katerih so bila ugotovljena bolezenska znamenja iz prejšnje točke oziroma je bila z laboratorijskim testiranjem potrjena navzočnost viroida.
Če je bila na kmetijskem gospodarstvu ugotovljena oziroma potrjena okužba z viroidom na vsaj enem hmeljišču, se za okuženo območje štejejo tudi druga hmeljišča tega kmetijskega gospodarstva, če se ugotovi, da na teh hmeljiščih pred ugotovitvijo oziroma potrditvijo okužbe z viroidom niso bili izvedeni splošni higienski ukrepi.
Okuženo območje se določi s pravokotnimi koordinatami v metrih in grafičnimi enotami rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK) in se navede na seznamu okuženih območij, ki ga Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) objavi na svoji spletni strani: http//www.furs.si.
Območje se ne šteje več za okuženo po preteku dveh rastnih dob zaporedoma brez ugotovitve navzočnosti bolezenskih znamenj iz prejšnje točke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se enota pridelave rastlin hmelja za saditev ne šteje več za okuženo po preteku treh rastnih dob zaporedoma od zadnjega pojava bolezenskih znamenj iz prejšnje točke.
Nosilec javnega pooblastila v primerih iz četrtega in petega odstavka te točke o tem obvesti Upravo, ki območje oziroma enoto pridelave rastlin hmelja za saditev zbriše s seznama okuženih območij iz tretjega odstavka te točke.

Če nosilec javnega pooblastila ugotovi okužbo z viroidom na območju, ki ni navedeno na seznamu iz tretjega odstavka prejšnje točke, ali na tem območju pooblaščeni laboratorij potrdi okužbo z viroidom, morata o tem nemudoma obvestiti Upravo.
Uprava v primerih iz prejšnjega odstavka ravna po postopku, določenem v tretjem odstavku prejšnje točke.

Prepovedana sta vnos in širjenje viroida na rastlinah hmelja, pri čemer se za vnos šteje vsak nameren ali nenameren vstop viroida na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice Evropske unije.
Prepovedano je pridelovanje sadilnega materiala hmelja v tekoči rastni dobi, če je bila v razdalji 20 metrov od enote pridelave hmelja za saditev ugotovljena okužba z viroidom.
Na uničenih hmeljiščih oziroma delih hmeljišč iz X. točke te odločbe je prepovedano gojenje gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za dve naslednji rastni dobi.

Če je ugotovljena okužba z viroidom, fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe na okuženem območju:
– uničenje rastlin hmelja, pri katerih je bila potrjena okužba z viroidom, in rastlin hmelja v isti vrsti v razdalji do dveh metrov, ne glede na prisotnost bolezenskih znamenj iz IV. točke te odločbe;
– uničenje rastlin hmelja, pri katerih so bila ugotovljena bolezenska znamenja iz IV. točke te odločbe in rastlin hmelja v isti vrsti v razdalji do dveh metrov;
– uničenje celotnega ali dela okuženega hmeljišča v obsegu, ki ga v strokovnem mnenju določi nosilec javnega pooblastila;
– prepoved pridelovanja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za dve naslednji rastni dobi na mestu uničenih rastlin;
– prepoved pridelovanja sadilnega materiala hmelja na okuženem območju ter njegovega odnašanja z okuženega območja;
– prepoved vračanja hmeljevine ali drugih ostankov hmeljnih rastlin z okuženega območja v hmeljišča;
– odvoz sveže ali kompostirane hmeljevine z okuženega območja le na travniške ali poljedelske površine ter na urejene deponije na način, da se prepreči raznašanje rastlinskih delov med prevozom.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fitosanitarni inšpektor dovoli uničenje rastlin hmelja, ki jih je v skladu s prejšnjim odstavkom treba uničiti, šele po spravilu pridelka, če:
– so mesta rastlin vidno označena vse do uničenja, pri čemer mora biti uničenje opravljeno najpozneje do tehnološke rezi hmelja,
– imetnik hmeljišča v času spravila pridelka hmelj in njegove dele s celotnega hmeljišča prevaža tako, da se prepreči raznašanje rastlinskih delov med prevozom.
Vrsta in čas trajanja odrejenih ukrepov iz te točke se vodi v fitosanitarnem informacijskem sistemu v okviru evidenc posebnega nadzora viroida.

Uničenje rastlin v skladu s to odločbo imetnik izvede tako, da jih izkoplje skupaj s podzemnim delom in uniči s sežigom na mestu samem.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik z dovoljenjem fitosanitarnega inšpektorja rastline uniči na drugem primernem mestu oziroma jih odpelje na najbližjo primerno deponijo.
Morebitne ponovno vznikle poganjke okužene rastline mora imetnik poškropiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.

Uničenje hmeljišča ali njegovega dela v skladu s to odločbo se izvede s tretiranjem rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom. Tako uničene rastline hmelja je dovoljeno izkopati po preteku najmanj 14 dni. Izkopane rastline morajo imetniki odstraniti v skladu s prejšnjo točko.

Imetniki hmeljišč morajo:
– rastline hmelja med rastno dobo redno pregledovati in ob sumu, da so okužene z viroidom, o tem nemudoma obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali nosilca javnega pooblastila,
– skrbeti za redno čiščenje in razkuževanje orodja, mehanizacije, traktorskih koles, obutve in ostale opreme, ki se uporablja v hmeljiščih, v skladu z navodili o higienskih ukrepih nosilca javnega pooblastila,
– skrbeti za skrbno in varno ravnanje s hmeljevino na okuženih območjih,
– upoštevati vrstni red obdelave hmeljišč na kmetijskem gospodarstvu na način, da se najprej obdelajo neokužena hmeljišča in šele na koncu okužena hmeljišča,
– tri leta hraniti prejet dokument o izvoru sadilnega materiala.

Stroški odvzema in laboratorijskih preiskav odvzetih vzorcev v skladu s to odločbo se krijejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
Stroške, povezane s postopkom uničenja rastlin hmelja in hmeljišča, tretiranjem rastlin hmelja in drugimi ukrepi, ki se morajo izvesti v skladu s to odločbo, je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, dolžan plačati imetnik hmelja.

Ne glede na določbe prvega odstavka VII. točke in VIII. točke te odločbe lahko znanstvene in raziskovalne organizacije vnesejo na ozemlje Republike Slovenije ali znotraj njega premeščajo viroid, če ga uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin ter če izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, kar na podlagi vloge ugotovi Uprava z odločbo v upravnem postopku, ter če imajo uvozno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene namene.

Ta odločba se začne uporabljati z dnem izdaje in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.