Na podlagi 200.c člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo, 88/10 in 59/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja preiskovanje pomorskih nesreč, delo preiskovalca, zagotavljanje sredstev in logistične podpore preiskovalca, sodelovanje med organi, državami članicami Evropske unije in tretjimi državami, zaupnost podatkov ter sankcije za kršitve z namenom izboljšanja varnosti pomorskega prometa in preprečevanja podobnih pomorskih nesreč v prihodnosti v skladu z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES).

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. kodeks IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod pomeni Kodeks o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod, ki je priložen Resoluciji skupščine IMO A.849(20) z dne 27. novembra 1997, v najnovejši različici (www.mzp.gov.si/si/ delovna_podrocja/ pomorstvo_in_plovba_po_ celinskih_vodah/zakonodaja_pomorstvo/);
2. pomorska nesreča pomeni vsak dogodek na ladji ali v zvezi z ladjo, kjer:
– oseba umre ali utrpi hudo telesno poškodbo v zvezi z delovanjem ladje;
– oseba pade z ladje zaradi delovanja ladje;
– je ladja izgubljena, domnevano izgubljena ali zapuščena;
– je ladja poškodovana;
– ladja nasede, razen če nasede namensko za krajši čas in zaradi tega ni poškodovana;
– je ladja nesposobna za plovbo;
– ladja trči;
– je povzročena premoženjska škoda zaradi delovanja ladje ali
– se onesnaži okolje zaradi poškodbe ladje ali zaradi delovanja ladje;
3. zelo resna nesreča pomeni pomorsko nesrečo, v kateri je ladja popolnoma uničena, oseba umre ali pride do večjega onesnaženja okolja;
4. pomorska nezgoda pomeni vsak dogodek ali primer, povzročen z ali v zvezi z delovanjem ladje, pri katerem je ladja ali oseba v nevarnosti ali zaradi katerega je mogoča resna poškodba ladje ali njene konstrukcije ali onesnaženje okolja;
5. preiskava pomorskih nesreč ali nezgod (v nadaljnjem besedilu: preiskava) pomeni postopek preiskovanja pomorske nesreče, katerega namen je preprečevanje pomorskih nesreč, in vključuje zbiranje in preučevanje podatkov ter sestavo sklepov oziroma ugotovitev o nesreči, vključno z ugotovitvijo okoliščin in vzrokov zanjo;
6. vodilna preiskovalna država pomeni državo, ki prevzame odgovornost za vodenje preiskave v skladu z dogovorom z utemeljeno zainteresirano državo;
7. utemeljeno zainteresirana država pomeni državo:
– pod katere zastavo pluje ladja, ki je predmet preiskave;
– v katere notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju se je zgodila pomorska nesreča;
– v kateri ali v katere območju, kjer izvaja jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom, je nesreča povzročila onesnaženje okolja ali ogrozila okolje;
– katere umetni otoki ali plavajoče naprave, nad katerimi izvaja jurisdikcijo, so bili zaradi pomorske nesreče hudo poškodovani ali ogroženi;
– katere državljani so izgubili življenje ali so bili hudo telesno poškodovani;
– ki ima pomembne podatke, koristne za preiskavo, ali
– za katero vodilna preiskovalna država oceni, da ima upravičen interes;
8. resna nesreča pomeni nesrečo v skladu z Okrožnico MSC-MEPC.3/Circ.3 odborov IMO za pomorsko varnost in varstvo morskega okolja z dne 18. decembra 2008, v kateri:
– pride do požara, eksplozije, nasedanja ladje, stika, poškodbe ladje zaradi neurja ali ledu, poškodbe ladijskega trupa ali suma, da je ladijski trup poškodovan;
– je ladja tako poškodovana, da je nesposobna za plovbo, zlasti zaradi poškodbe podvodnega dela trupa, nedelovanja glavnega pogonskega stroja, obširnih poškodb nastanitvenih prostorov;
– se onesnaži okolja ali
– pride do poškodbe, zaradi katere je potrebna vleka ali pomoč z obale;
9. Navodila IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov v primeru pomorskih nesreč pomenijo navodila, priložena Resoluciji LEG.3(91) pravnega odbora IMO z dne 27. aprila 2006 in kot jih je odobril upravni odbor Mednarodne organizacije dela na svojem 296. zasedanju od 12. do 16. junija 2006;
10. ro-ro trajekt in hitro potniško plovilo pomenita plovili v skladu z 2. členom Pravilnika o obveznih pregledih za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in hitrimi potniškimi plovili (Uradni list RS, št. 79/06);
11. sistem zapisovanja podatkov (v nadaljnjem besedilu: VDR) pomeni VDR v skladu z Resolucijo skupščine IMO A.861(20) in Resolucije MSC.163(78) Odbora za pomorsko varnost IMO.
(2) Kadar se v tej uredbi uporablja izraz pomorska nesreča, se nanaša na pomorsko nesrečo, zelo resno nesrečo, resno nesrečo ali pomorsko nezgodo, razen če ni določeno drugače.

(1) Ta uredba se uporablja za pomorske nesreče:
a) v katere so vključene ladje, ki plujejo pod slovensko zastavo;
b) do katerih pride v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali
c) če zadevajo druge interese Republike Slovenije.
(2) Ta uredba se ne uporablja za pomorske nesreče, v katere so vključene:
a) vojaške ladje in druge ladje, ki so v lasti ali upravljanju države članice Evropske unije in se uporabljajo izključno v negospodarske vladne namene;
b) ladje, ki jih ne poganjajo mehanska sredstva, lesene ladje enostavne gradnje, jahte za prosti čas in športna plovila, ki se ne uporabljajo v pomorskem gospodarstvu, razen če imajo ali bodo imele posadko in več kot 12 potnikov za gospodarske namene;
c) ribiška plovila, ki merijo v dolžino manj kot 15 metrov;
č) stalne vrtalne enote na morju.
(3) Pri preiskovanju pomorske nesreče, v katero je vključena tudi vojaška ladja, sodeluje pooblaščeni predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo.

(1) Vsakdo, ki izve za pomorsko nesrečo, ki se je zgodila v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali v kateri je udeleženo plovilo, ki pluje pod slovensko zastavo, mora to takoj sporočiti policiji (klicna številka 113), Centru za obveščanje (klicna številka 112) ali Upravi Republike Slovenije za pomorstvo (klicna številka 080 1800).
(2) Na podlagi prejetega sporočila morajo organi iz prejšnjega odstavka takoj obvestiti preiskovalni organ pri ministrstvu, pristojnemu za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Upravo Republike Slovenije za pomorstvo in policijo, če gre za pomorsko nesrečo vojaškega plovila, pa tudi ministrstvo, pristojno za obrambo.

(1) Za preiskovanje nesreč na morju je pristojen preiskovalec pomorskih nesreč (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec).
(2) Preiskovalec izpolnjuje pogoj desetih let delovnih izkušenj na področju varnosti prometa, če ima:
a) izkušnje s področja prometnih nesreč;
b) izkušnje na področju varnosti pomorskega prometa ali
c) plovno dobo v nazivu prvi častnik krova na ladji z bruto tonažo 3 000 ali več ali upravitelj stroja na ladji s pogonskim strojem z močjo 3 000 kW ali več.
(3) Preiskovalec preiskuje tudi okoliščine in dogodke, v katerih je bila ogrožena varnost pomorskega prometa, ugotavlja dejstva in vzroke, jih analizira in predlaga ukrepe z objavo varnostnih priporočil s ciljem, da se odvrnejo in preprečijo nove nevarnosti.
(4) Preiskovalec mora pri preiskovanju pomorskih nesreč upoštevati Navodila IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov v primeru pomorskih nesreč.

(1) Preiskovalec mora opraviti preiskavo zelo resne pomorske nesreče:
a) v katero je vključena ladja, ki pluje pod slovensko zastavo, ne glede na kraj pomorske nesreče;
b) ki se pripeti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, ne glede na zastavo ladje ali ladij, vključenih v pomorsko nesrečo, ali
c) ki zadeva pomemben interes Republike Slovenije, ne glede na kraj pomorske nesreče in zastave vključene ladje ali ladij.
(2) V primeru resne nesreče opravi preiskovalec predhodno oceno, da se odloči, ali se opravi preiskava v skladu s to uredbo. Če se odloči, da preiskave ne opravi, razloge za tako odločitev zabeleži in sporoči Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu z 21. členom te uredbe. V primeru druge pomorske nesreče se preiskovalec odloči, ali se opravi preiskava.
(3) Pri odločitvah iz prvega in drugega odstavka tega člena preiskovalec upošteva resnost pomorske nesreče, vrsto plovila in/ali tovora ter možnosti za ugotovitve in varnostna priporočila, na podlagi katerih bi lahko preprečili pomorske nesreče v prihodnosti.
(4) Kadar je Republika Slovenija vodilna preiskovalna država, določi preiskovalec obseg in potek vodenja preiskave v sodelovanju z drugimi utemeljeno zainteresiranimi državami na način, ki se mu zdi najprimernejši za doseganje cilja te uredbe, in z namenom preprečitve pomorskih nesreč v prihodnosti.
(5) Pri opravljanju preiskave preiskovalec sledi skupni metodologiji za preiskovanje pomorskih nesreč v skladu s točko e) 2. člena Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 1). Preiskovalec lahko odstopi od metodologije, če je to potrebno in če je v skladu s cilji preiskave.

(1) Preiskovalec glede na podatke o pomorski nesreči takoj odloči v skladu s prejšnjim členom o uvedbi preiskave.
(2) Preiskovalec začne preiskavo takoj, ko je to mogoče, vendar najpozneje v dveh mesecih po tem, ko se je pomorska nesreča pripetila.
(3) Preiskava se opravi enostavno in smotrno.

(1) Na območju pomorske nesreče ni dovoljeno nikomur, razen osebam, ki jim to dovoli preiskovalec, dotikati se in premeščati razbitin, spreminjati območja pomorske nesreče, brisati ali spreminjati sledi pomorske nesreče, premeščati predmetov ter drugih vsebin vse do konca varovanja območja pomorske nesreče oziroma območja razbitin.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za ukrepe:
– ki jih odreja preiskovalni sodnik, državni tožilec ali policija v zvezi z opravljanjem ogleda in drugih dejanj po zakonu, ki ureja kazenski postopek;
– gašenja, po možnosti brez premeščanja razbitin in razvalin, brisanja sledi in premikanja predmetov iz ladje;
– odvrnitve neposredno grozeče nevarnosti;
– zaščite, reševanja in nudenja prve pomoči ponesrečenim, po možnosti z istočasnim pisnim in slikovnim dokumentiranjem njihovega položaja na kraju pomorske nesreče ali glede na kraj pomorske nesreče.
(3) Preiskovalni sodnik, državni tožilec, policija in preiskovalec se medsebojno obveščajo o dostopu na območje pomorske nesreče.
(4) Trupla in dele trupel, ki niso v morju, je treba pustiti v nespremenjenem položaju, dokler preiskovalni sodnik, državni tožilec ali policija v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek ne dovoli njihovega umika.

(1) Kadar je pomorska nesreča takšna, da je lahko vključenih več držav članic Evropske unije, se za to nesrečo praviloma vodi ena preiskava oziroma se sodeluje z drugimi utemeljeno zainteresiranimi državami.
(2) Če sta v preiskavo vključeni dve ali več držav članic Evropske unije, se preiskovalec dogovori, katera od držav bo vodilna preiskovalna država.
(3) Če je Republika Slovenija vodilna preiskovalna država, imajo utemeljeno zainteresirane države enake pravice in dostop do prič ter dokazov kakor preiskovalec. Preiskovalec mora upoštevati mnenje drugih vključenih držav.
(4) Če je Republika Slovenija utemeljeno zainteresirana država, sodeluje preiskovalec pri preiskavi v skladu z dogovorom z vodilno preiskovalno državo.
(5) Vodenje vzporednih preiskav iste pomorske nesreče je strogo omejeno na izjemne primere. Če se preiskovalec odloči za vodenje vzporedne preiskave, mora obvestiti Komisijo o razlogih za vodenje take vzporedne preiskave. Kadar preiskovalec vodi vzporedno preiskavo, sodeluje s preiskovalci drugih vodilnih držav. Preiskovalci si izmenjujejo vse podatke, ki se nanašajo na preiskave, zbrane v času preiskave, z namenom, da pridejo do skupnih zaključkov. Preiskovalec se vzdrži kakršnega koli ukrepa, ki bi lahko neupravičeno oviral, začasno opustil ali odložil vodenje preiskave, ki spada na področje uporabe te uredbe.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je preiskovalec pristojen za preiskavo in usklajevanje z drugimi utemeljeno zainteresiranimi državami članicami Evropske unije, dokler se s pristojnimi organi drugih držav medsebojno ne sporazumejo, katera izmed njih bo vodilna preiskovalna država.
(7) Kadar je v pomorski nesreči udeležen ro-ro trajekt ali hitro potniško plovilo, začne preiskovalec preiskavo, če se je pomorska nesreča zgodila v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali, če se je zgodila v drugih vodah, če je trajekt ali plovilo nazadnje izplul iz notranjih morskih vod ali teritorialnega morja Republike Slovenije. Preiskovalec je v tem primeru pristojen za preiskavo in usklajevanje z drugimi utemeljeno zainteresiranimi državami članicami Evropske unije, dokler se medsebojno ne sporazumejo, katera od njih bo vodilna preiskovalna država.

Kadar preiskovalec prepusti preiskovanje pomorske nesreče preiskovalcu v skladu s sporazumom z drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni preiskovalec), ima pooblaščeni preiskovalec pravice in dolžnosti preiskovalca po tej uredbi.

Pristojni organi, upravljalci pristanišč, pomorski agenti, izvajalci pomorske vleke in pilotaže ter drugi udeleženci v pomorskem prometu morajo preiskovalcu za potrebe preiskave nuditi pomoč in informacije.

Preiskovalec lahko preiskuje druge dogodke, ki niso pomorske nesreče, pod pogojem da takšne preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.

(1) Preiskovalec mora skrbeti za zaupnost:
a) vseh pričevanj prič in drugih izjav, poročil ter zapiskov, ki jih je preiskovalni organ zabeležil ali prejel med preiskavo;
b) evidenc, ki razkrivajo identiteto oseb, ki so pričale v okviru preiskave;
c) občutljivih informacij in informacij zasebne narave v zvezi z osebami, vključenimi v pomorsko nesrečo, vključno z informacijami o njihovem zdravju.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se smejo objaviti v končnem poročilu o pomorski nesreči le, če bistveno pojasnjujejo ali dopolnjujejo analizo poteka pomorske nesreče. Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko razkrijejo tretjim osebam, če pristojni organ za dostop do informacij javnega značaja odloči, da obstaja prevladujoči javni interes za razkritje.
(3) Podatki ali posamezni deli podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki niso vplivali na pomorsko nesrečo, se ne smejo objaviti v končnem poročilu o pomorski nesreči.
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo samo za potrebe preiskave in v primeru obnove preiskave.

(1) Sredstva za delovanje preiskovalnega organa in za potrebe preiskovanja pomorskih nesreč se zagotavljajo v okviru finančnega načrta ministrstva.
(2) V primeru preiskav, v katere sta vključeni dve ali več držav članic Evropske unije, krije stroške preiskovalnega organa proračun.

Logistično podporo preiskovanja pomorske nesreče preiskovalcu zagotavlja v okviru razpoložljivih zmogljivosti Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Ogled kraja pomorske nesreče s strani preiskovalnega sodnika, državnega tožilca ali policije lahko poteka hkrati s preiskavo, ki jo opravlja preiskovalec, v medsebojnem sodelovanju in ravnanju v skladu s pooblastili.

(1) Preiskovalec pri preiskavi sodeluje z utemeljeno zainteresiranimi tretjimi državami.
(2) Če je Republika Slovenija vodilna preiskovalna država, preiskovalec dovoli vključitev v preiskavo utemeljeno zainteresiranim tretjim državam na podlagi skupnega dogovora preiskovalcev.
(3) Če je Republika Slovenija utemeljeno zainteresirana država in je tretja država vodilna preiskovalna država, mora preiskovalec upoštevati določbe te uredbe. Vodenje posebne preiskave ni potrebno, če tretja država vodi preiskavo v skladu s Kodeksom IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod.

(1) Po zaključku preiskave preiskovalec objavi poročilo o pomorski nesreči, ki vsebuje podatke iz Priloge I, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Preiskovalec lahko v vsakem posameznem primeru odloči, da se preiskava, ki ne zadeva zelo resne ali resne pomorske nesreče, in če ugotovitve ne morejo prispevati k preprečitvi pomorskih nesreč v prihodnosti, zaključi s poenostavljenim poročilom, ki se objavi.
(3) Preiskovalec objavi poročilo o pomorski nesreči na spletni strani ministrstva v 12 mesecih od dneva pomorske nesreče. Če končnega poročila ni mogoče pripraviti v tem času, se v 12 mesecih od dneva pomorske nesreče na spletni strani ministrstva objavi vmesno poročilo.
(4) Kadar je Republika Slovenija vodilna preiskovalna država, preiskovalec pošlje Komisiji kopijo končnega, poenostavljenega ali vmesnega poročila. Preiskovalec upošteva tehnične pripombe, ki jih Komisija poda h končnemu poročilu.

(1) Po zaključku preiskave poda preiskovalec varnostna priporočila, ki jih morajo naslovniki upoštevati.
(2) Ministrstvo na podlagi varnostnih priporočil sprejme nadaljnje ukrepe v skladu s pravom Evropske unije in mednarodnim pravom.
(3) Varnostno priporočilo mora biti sestavljeno tako, da ne povzroči določitve odgovornosti ali delitve krivde za pomorsko nesrečo.

Preiskovalec lahko v kateri koli fazi preiskave, če meni, da je za preprečitev nevarnosti novih pomorskih nesreč potrebno takojšnje ukrepanje na ravni Evropske unije, nemudoma obvesti Komisijo o potrebi po zgodnjem opozorilu, katerega namen je, da Komisija po potrebi izda opozorilo, namenjeno pristojnim organom v vseh državah članicah Evropske unije in vsem zadevnim stranem.

(1) Ministrstvo obvesti Komisijo o organih, ki imajo dostop do Evropske informacijske platforme za pomorske nesreče (European Marine Casualty Information Platform; v nadaljnjem besedilu: EMCIP).
(2) Preiskovalec obvesti Komisijo o pomorskih nesrečah v skladu s Prilogo II, ki je sestavni del te uredbe, ter ji posreduje podatke, pridobljene s preiskavami, v skladu s sistemom podatkovne zbirke EMCIP.

Preiskovalec sodeluje s Komisijo pri oblikovanju stalnega okvira sodelovanja, ki obsega predvsem:
a) skupno uporabo naprav, objektov in opreme za preiskavo razbitin in ladijske opreme ter drugih predmetov, pomembnih za preiskavo, vključno s pridobivanjem in vrednotenjem zapisov VDR ter drugih elektronskih naprav ter drugih predmetov, pomembnih za preiskavo;
b) medsebojno zagotovitev tehničnega sodelovanja ali strokovnega znanja, potrebnega za opravljanje posebnih nalog;
c) pridobivanje in skupno uporabo informacij, ki so potrebne za analizo podatkov o pomorski nesreči in pripravo ustreznih varnostnih priporočil na ravni Evropske unije;
č) pripravo skupnih načel za poznejša varnostna priporočila in prilagoditev preiskovalnih metod razvoju tehnološkega in znanstvenega napredka;
d) upravljanje sistema zgodnjega opozarjanja iz 20. člena te uredbe;
e) oblikovanje pravil o zaupnosti, ob upoštevanju nacionalnih predpisov, za skupno uporabo pričevanj prič in obdelavo podatkov in drugih evidenc iz 13. člena te uredbe, tudi s tretjimi državami;
f) organiziranje ustreznih usposabljanj preiskovalca;
g) spodbujanje sodelovanja s preiskovalnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami za preiskavo pomorskih nesreč na področjih, ki jih ureja Direktiva 2009/18/ES;
h) zagotavljanje pomembnih informacij preiskovalnim organom, ki opravljajo preiskavo.

Z globo od 50 do 500 eurov se kaznuje, kdor:
– se neupravičeno nahaja na območju pomorske nesreče oziroma na ladji ali kdor se neupravičeno dotika in premešča razbitine, spreminja območje pomorske nesreče, briše ali spreminja sledi pomorske nesreče, premešča predmete ter drugo vsebino vse do konca varovanja območja pomorske nesreče oziroma območja razbitin (prvi odstavek 8. člena);
– ne nudi pomoči ali informacij pri opravljanju preiskave (11. člen).

Pomorska inšpekcija vodi prekrškovni postopek in odloča o prekrških iz prejšnjega člena.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o preiskovanju pomorskih nesreč (Uradni list RS, št. 108/05 in 85/10).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.