Za izvrševanje 10., 79. in 83. člena ter na podlagi tretjega odstavka 78. člena in četrtega ter petega odstavka 80. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) ministrica za notranje zadeve, v soglasju z ministrom za zdravje, ministrom za delo, družino in socialne zadeve ter ministrom za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik podrobneje ureja pogoje in načine za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter tistih prosilcev, ki spadajo v skupino ranljivih oseb s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: prosilec), in sicer do:
– prebivanja v Republiki Sloveniji;
– spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume;
– informiranja;
– osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom), ki obsega nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine;
– nujnega zdravljenja;
– finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu;
– izobraževanja;
– dela in zaposlovanja;
– humanitarne pomoči;
– žepnine.
(2) Pravilnik določa tudi pristojnost za zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje določb tega pravilnika.
II. PRAVICE PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO
2. člen
(pravica do prebivanja v Republiki Sloveniji)
(1) Pravica do prebivanja v Republiki Sloveniji se pridobi z vložitvijo popolne prošnje za mednarodno zaščito v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) in traja do izvršitve odločitve pristojnega organa iz 3. točke 3. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve. Ta pravica se ne šteje kot dovoljenje za prebivanje po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(2) Izkaznica prosilca (v nadaljnjem besedilu: izkaznica) je dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in je hkrati dovoljenje, da oseba ostane v Republiki Sloveniji do izvršljivosti odločitve v postopku mednarodne zaščite. Z veljavno izkaznico prosilec uveljavlja pravice iz zakona.
(3) Izkaznico izda pristojni organ nemudoma po vložitvi popolne prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prošnja). Izda se na obrazcu, ki je kot priloga št. 1 sestavni del tega pravilnika.
(4) Izkaznica se izda z veljavnostjo največ 60 dni, z možnostjo podaljšanja. Prosilec mora izkaznico podaljšati osebno, v času uradnih ur, pred iztekom njene veljavnosti. Prosilec je sam odgovoren za podaljšanje izkaznice. Na to dolžnost se prosilca ob pomoči tolmača posebej opozori pri vložitvi prošnje.
(5) Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) izkaznice, mora prosilec nemudoma naznaniti pristojnemu organu in pri tem navesti okoliščine pogrešitve izkaznice. Obrazec Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine izkaznice prosilca je kot priloga št. 2 sestavni del tega pravilnika. Pristojni organ prosilcu po naznanitvi pogrešitve izda novo izkaznico.
3. člen
(pravica do spremljanja postopka v jeziku, ki ga prosilec razume)
(1) Če prosilec ne razume uradnega jezika, spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zagotovi spremljanje postopka preko tolmača.
(2) Pomoč tolmača je prosilcu zagotovljena ob sprejemu prošnje, osebnem razgovoru, v drugih utemeljenih primerih pa po odločitvi pristojnega organa.
(3) Če je prosilec gluh, mu pristojni organ omogoči tolmača znakovnega jezika.
(4) Če se prosilec ne more izražati ne govorno ne z znakovnim jezikom, se mu omogoči izražanje na drug način, in sicer preko ustreznega strokovnjaka.
(5) Pravico iz tega člena zagotavlja pristojni organ.
4. člen
(pravica do informiranja)
(1) Vlagatelju namere iz 8. točke 3. člena zakona mora biti proti podpisu izročena brošura v jeziku, ki ga razume, da se seznani z njeno vsebino že pred sprejemom prošnje.
(2) Vlagatelj namere se z vsebino brošure seznani tudi ustno, v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zagotovi spremljanje ustnega informiranja preko tolmača, v trajanju 30 minut.
(3) Gluhega prosilca se z vsebino brošure seznani preko tolmača znakovnega jezika.
(4) Pravico iz tega člena zagotavlja pristojni organ.
5. člen
(pravica do osnovne oskrbe)
(1) Prosilcu, ki je nastanjen v azilnem domu, osnovno oskrbo zagotavlja pristojni organ.
(2) Prosilcu, ki je nastanjen v drugih primernih institucijah iz 11. člena tega pravilnika, stroške nastanitve in oskrbe v višini izstavljenega računa za stroške storitev institucionalnega varstva krije pristojni organ.
(3) Prosilec, ki je nastanjen na zasebnem naslovu, krije stroške osnovne oskrbe sam iz naslova finančne pomoči iz 23. člena tega pravilnika.
(4) Prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje ali mu je preživljanje zagotovljeno kako drugače, mora sam kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe v azilnem domu.
6. člen
(strošek dnevne osnovne oskrbe za prosilca)
(1) Strošek dnevne osnovne oskrbe za prosilca je povprečni dnevni strošek osnovne oskrbe prosilca v azilnem domu, izračunan za obračunsko leto.
(2) Strošek dnevne oskrbe sestavljajo letni:
– sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo,
– stroški prehrane,
– stroški obleke in obutve ter
– stroški higienskih potrebščin.
(3) Sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo vključujejo stroške ogrevanja, električne energije in komunalnih storitev. Upoštevajo se zgolj stroški nastanitvenega dela azilnega doma.
(4) Strošek dnevne osnovne oskrbe za prosilca se izračuna tako, da se ob zaključku proračunskega leta seštejejo vsi stroški iz drugega odstavka tega člena nato pa se jih deli s številom bivalnih dni prosilcev v obračunskem letu.
(5) Pristojni organ enkrat letno s sklepom določi višino stroška dnevne oskrbe za prosilca.
(6) Mesečni strošek osnovne oskrbe prosilca se izračuna tako, da se pomnoži višina stroška dnevne osnovne oskrbe s številom dni v mesecu.
7. člen
(ugotavljanje lastnih sredstev za preživljanje)
(1) Pristojni organ kot lastna sredstva za preživljanje upošteva sredstva, ki jih ima prosilec v lasti ob nastanitvi v azilni dom in ki jih za namen kritja stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe izroči pristojnemu organu.
(2) Pristojni organ prevzame prosilčeva lastna sredstva za preživljanje največ v skupni višini šestmesečnega povračila stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe upoštevajoč izračun iz 8. člena tega pravilnika.
(3) Po porabi prevzetih sredstev pristojni organ ponovno ugotovi prosilčevo višino lastnih sredstev za preživljanje ter v primeru ugotovljenih prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje ukrepa v smislu določb prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O prevzemu lastnih sredstev za preživljanje izda pristojni organ prosilcu potrdilo, ki je kot priloga št. 9 sestavni del tega pravilnika. V primeru, da prosilec zapusti azilni dom se mu preostanek izročenih sredstev vrne.
(5) Pristojni organ kot lastna sredstva za preživljanje upošteva tudi mesečne neto prejemke pridobljene na podlagi 85. člena zakona.
(6) Nagrada za opravljeno vzdrževalno delo, pridobljena na podlagi 82. člena zakona in žepnina, pridobljena na podlagi 79.a člena zakona, se ne upoštevata kot lastna sredstva za preživljanje.
(7) Mesečni znesek prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje znaša v primeru upoštevanja prvega odstavka tega člena šestino prevzetih prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje, v primeru upoštevanja petega odstavka tega člena pa mesečni neto prejemek izplačan v mesecu pred mesecem v katerem pristojni organ ugotavlja prosilčeva lastna sredstva za preživljanje.
(8) Višina mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe se na novo določi ob vsaki spremembi mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje.
(9) V primeru ugotavljanja lastnih sredstev za preživljanje za družino se upoštevajo sredstva vseh družinskih članov. Pri opredelitvi družinskih članov se uporabljajo določbe 16.b člena zakona.
8. člen
(izračun povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe)
Pristojni organ na podlagi ugotovljenega mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje iz sedmega odstavka prejšnjega člena izračuna višino mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe upoštevajoč naslednje kriterije:
+----------------------------------+---------------------------+
|Mesečni znesek prosilčevih |Mesečno povračilo za kritje|
|lastnih sredstev za preživljanje |stroškov ali sorazmernega |
|glede na mesečni strošek osnovne |deleža stroškov osnovne |
|oskrbe upoštevajoč število |oskrbe (se izračuna glede |
|družinskih članov |na določen odstotek od |
| |mesečnega stroška osnovne |
| |oskrbe) |
+----------------------------------+---------------------------+
|Večja od 1,5 mesečnega stroška | 100 % |
|osnovne oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
|Večja od 1 mesečnega stroška | 75 % |
|osnovne oskrbe in manjša ali | |
|enaka 1,5 mesečnega stroška | |
|osnovne oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
|Večja od 0,75 mesečnega stroška | 50 % |
|osnovne oskrbe in manjša ali | |
|enaka 1 mesečnega stroška osnovne | |
|oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
|Večja od 0,5 mesečnega stroška | 30 % |
|osnovne oskrbe in manjša ali | |
|enaka 0,75 mesečnega stroška | |
|osnovne oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
|Večja od 0,2 MSOO in manjša ali | 20 % |
|enaka 0,5 mesečnega stroška | |
|osnovne oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
|Manjša ali enaka 0,2 mesečnega | 0 % |
|stroška osnovne oskrbe | |
+----------------------------------+---------------------------+
9. člen
(postopek plačila)
(1) Prosilec krije mesečno povračilo za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe do 15 v mesecu za pretekli mesec na podlagi sklepa pristojnega organa s katerim se določi višina mesečnega povračila, za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe, za posamezni mesec koriščenja pravice do osnovne oskrbe.
(2) Pristojni organ izdela navodilo za povračilo stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe, ravnanje s prevzetimi prosilčevimi lastnimi sredstvi ter načinom vračila v primeru prosilčeve zapustitve azilnega doma.
10. člen
(nastanitev)
(1) Prosilec ima pravico do nastanitve v azilnem domu od vložitve popolne prošnje do izvršitve odločitve pristojnega organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve.
(2) Prosilec je v skladu z možnostmi nastanjen na ustreznem oddelku azilnega doma.
(3) Pri določitvi nastanitvenega oddelka se upoštevajo družbena skupina, načelo enotnosti družine ter pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva ter varnosti.
(4) Vsakemu prosilcu pripada ležišče in pripadajoča oprema v sobi. Prosilcu je omogočena tudi souporaba čajne kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku.
(5) V izjemnem primeru lahko prosilec na podlagi izdane dovolilnice prenoči zunaj azilnega doma. Dovolilnico za prenočitev zunaj azilnega doma, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika, lahko izda pristojni organ prvič po enotedenskem bivanju v azilnem domu in sicer za največ sedem dni. Mladoletnemu prosilcu se dovolilnica izda samo s pisnim soglasjem starša oziroma zakonitega zastopnika. Dovolilnica se lahko izda v naslednjih primerih:
– če je prosilec zaposlen v skladu s 85. členom zakona in se zaposlitev izvaja zunaj kraja nastanitve;
– če se prosilec izobražuje v skladu s 86. členom zakona, institucija, kjer se izobražuje, pa se nahaja zunaj kraja nastanitve;
– zaradi urejanja zadev na sodišču, ki ni v kraju nastanitve;
– zaradi večdnevnih organiziranih aktivnosti;
– iz humanitarnih in drugih osebnih razlogov (poroka, smrt ...).
(6) Prosilec je dolžan pristojnemu organu pred izdajo dovolilnice posredovati podatke o naslovu, kjer se bo zadrževal in telefonsko številko, kjer bo ves čas odsotnosti dosegljivi. Prav tako mora predložiti dokazila, ki opravičujejo izdajo dovolilnice iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(razselitev v druge primerne institucije)
(1) Prosilca se lahko v primeru izjemnih osebnih okoliščin na podlagi njegove vloge oziroma po uradni dolžnosti razseli v druge primerne institucije (dom upokojencev, varna hiša, psihiatrična ustanova, ustrezne socialnovarstvene ustanove), če mu pristojni organ ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu. Nastanitev v azilnem domu se šteje za neustrezno, če se z njo ne more upoštevati prosilčevih izjemnih osebnih okoliščin.
(2) Vlogi za razselitev v druge primerne institucije mora prosilec predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da mu pristojni organ ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu. Obrazec vloge za razselitev v druge primerne institucije je kot priloga št. 4 sestavni del tega pravilnika.
(3) Če se prosilec nastani v varni hiši, lahko vloži vlogo po nastanitvi v navedeni instituciji.
12. člen
(razselitev na zasebni naslov)
(1) Pristojni organ lahko prosilcu na podlagi vloge odobri razselitev na zasebni naslov v primeru, da je ugotovljena njegova istovetnost, če je bil z njim opravljen osebni razgovor in če so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje.
(2) Ustreznost pogojev za bivanje na zasebnem naslovu ugotavlja pristojni organ, ki opravi ogled prostorov za bivanje. O ogledu se pripravi poročilo, na obrazcu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega pravilnika. Ogled se tudi fotografsko dokumentira.
(3) Zagotovljeni pogoji za bivanje prosilca na zasebnem naslovu morajo ustrezati minimalnim bivalnim standardom in minimalnim higienskim standardom. Minimalni bivalni standardi so naslednji:
– prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo imeti tla, ki so pokrita z oblogo, stene in strop morajo biti izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno zračenje;
– prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo biti ustrezno vzdrževani, zagotovljena mora biti možnost ogrevanja;
– zagotovljeni morajo biti gradbeni in požarni normativi;
– v dnevnih in spalnih prostorih mora biti poskrbljeno za zadostno osvetlitev (naravno in električno);
– za vsakega odraslega stanovalca mora biti zagotovljena samostojna postelja, največ dve postelji sta lahko ena nad drugo;
– v prostoru, ki je namenjen bivanju, spanju, uživanju hrane, lahko biva največ 6 odraslih oseb;
– glede na število oseb, ki bivajo v prostoru, mora biti zagotovljeno na osebo za spanje najmanj 6 m2, za kuhinjo 1 m2 in bivanje 1 m2, brez sanitarnih prostorov:
+--------------------------------+-----------------------------+
| Število oseb | Najmanjša površina |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 1 | 8 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 2 | 10 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 3 | 16 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 4 | 21 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 5 | 27 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 6 | 30 m2 |
+--------------------------------+-----------------------------+
(4) Minimalni higienski standardi so naslednji:
– v sanitarijah mora biti stranišče z urejenim splakovanjem, umivalnik ter prha z mrzlo in toplo vodo;
– stranišče in prha morata biti fizično ločena od ostalih bivalnih prostorov, vendar v istem bivalnem objektu.
(5) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prvega odstavka tega člena, ki je kot priloga št. 4 sestavni del tega pravilnika mora prosilec predložiti najemno pogodbo oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejme prosilca v nastanitev.
13. člen
(razselitev na zasebni naslov za prosilca z zdravstvenimi ali drugimi utemeljenimi razlogi)
(1) Pristojni organ lahko na podlagi vloge odobri razselitev na zasebni naslov tudi prosilcu, katerega istovetnost ni ugotovljena in s katerim ni bil opravljen osebni razgovor, če pri njem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ, če so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje. Ustreznost teh pogojev se ugotavlja v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prejšnjega odstavka mora prosilec predložiti najemno pogodbo oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejema prosilca v nastanitev. Vlogi mora prosilec predložiti tudi dokazila o obstoju zdravstvenih razlogov ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Vlogo za razselitev na zasebni naslov prosilec vloži pri pristojnem organu, ki vlogo z vsemi priloženimi dokazili odstopi komisiji iz tretjega odstavka 83. člena zakona, ki ugotavlja utemeljenost razlogov in o tem poda mnenje.
14. člen
(prenehanje nastanitve v azilnem domu)
(1) Oseba, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita, mora z dnem pravnomočnosti odločitve o priznanju mednarodne zaščite zapustiti azilni dom. Pristojni organ o pravnomočnosti obvesti notranjo organizacijsko enoto Ministrstva za notranje zadeve, pristojno za integracijo oseb z mednarodno zaščito.
(2) Tujca, kateremu je bila prošnja zavrnjena z odločbo, ki je postala pravnomočna in izvršljiva, se preda pristojni organizacijski enoti policije.
15. člen
(ponovna nastanitev v azilnem domu)
Prosilca, ki je nastanjen na podlagi 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika, se v primeru spremenjenih okoliščin in na njegovo prošnjo lahko ponovno nastani v azilnem domu.
16. člen
(prehrana)
(1) Prosilec, ki je nastanjen v azilnem domu, ima pravico do prehrane, ki vključuje tudi dnevni obrok sadja. Skupna kalorična vrednost celodnevnih obrokov brez sadja znaša od 8800 do 9700 KJ (2100–2300 kcal).
(2) Ranljive skupine iz 15. člena zakona so na osnovi ugotovitve pristojnega zdravstvenega delavca ali socialnega delavca upravičene do dodatnih obrokov. Upravičenost do dodatnih obrokov prosilec dokazuje z veljavnim obrazcem, ki ga izpolni zdravstveni ali socialni delavec. Obrazec je kot priloga št. 5 sestavni del tega pravilnika.
(3) Otroci stari do 14 let, ki bivajo v azilnem domu, imajo pravico do dopoldanske in popoldanske malice. Šoloobveznim otrokom se zagotavlja šolska malica.
(4) Učenci in dijaki prosilci za mednarodno zaščito, uveljavljajo pravico do subvencionirane šolske prehrane v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko prehrano.
(5) Prosilcu s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih dokaže z zdravniškim potrdilom, je zagotovljena ustrezna prehrana. Prosilcu je v skladu z možnostmi lahko zagotovljena prehrana, ki upošteva njegove posebne prehranjevalne navade, kar sporoči pristojnemu socialnemu delavcu.
(6) Vsebina jedilnikov se usklajuje mesečno, potrjuje pa jo vodja azilnega doma.
17. člen
(obleka, obutev in higienske potrebščine)
(1) Prosilec je ob nastanitvi v azilni dom upravičen do nastanitvenega paketa.
(2) Prosilcu se po potrebi dodeljujejo higienske potrebščine.
(3) Prosilcu, ki nima ustreznih oblačil in obutve, se dodelijo ustrezna oblačila in obutev.
(4) Podlaga za izdajo oblačil in obutve ter higienskih potrebščin iz drugega in tretjega odstavka tega člena je obrazec, ki ga izpolni pristojni socialni delavec nastanitvenega oddelka, kjer je prosilec nastanjen. Obrazec je kot priloga št. 6 sestavni del tega pravilnika.
(5) Pristojni organ o izdani obleki, obutvi in higienskih potrebščinah vodi evidenco.
18. člen
(pogrebni stroški)
V primeru smrti prosilca in pogreba v Republiki Sloveniji pristojni organ krije nujne stroške pogreba v Republiki Sloveniji, ki so določeni s predpisi Republike Slovenije.
19. člen
(pravica do nujnega zdravljenja)
(1) Nujno zdravljenje iz 84. člena zakona se izvaja preko javne zdravstvene mreže.
(2) Prosilec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja z veljavno izkaznico.
(3) Ranljivi osebi s posebnimi potrebami, izjemoma pa tudi drugemu prosilcu, se lahko na njegov predlog, na predlog zakonitega zastopnika ali na predlog pristojnega uslužbenca azilnega doma, odobri dodaten obseg zdravstvenih storitev. Ta obseg določi in odobri komisija iz tretjega odstavka 83. člena zakona.
(4) Mladoletni prosilec je upravičen do enakega obsega zdravstvenega varstva kakor državljani Republike Slovenije.
(5) Mladoletnika brez spremstva pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva zastopa zakoniti zastopnik.
(6) Sredstva za zdravstveno varstvo prosilcev zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
20. člen
(pravica do dela)
(1) Prosilec lahko opravlja delo, če je njegova istovetnost nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične devet mesecev po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.
(2) Za opravljanje dela mora prosilec pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaposlovanja in dela tujcev. Prosilec lahko pridobi delovno dovoljenje za tri mesece, ki se lahko podaljšuje do pravnomočno končanega postopka ali razveljavi po prenehanju statusa prosilca. O prenehanju statusa prosilca pristojni organ v roku 3 dni obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. O izdanem delovnem dovoljenju je zavod dolžan v roku 3 dni obvestiti pristojni organ.
(3) Prosilec, ki dela, je dolžan podatke o svoji zaposlitvi (kopijo delovnega dovoljenja, kopijo pogodbe o zaposlitvi, podatke o dohodkih, delovni čas …) v roku 3 dni posredovati pristojnemu organu.
21. člen
(dostop do tečajev poklicnega usposabljanja)
(1) Prosilcu se lahko po poteku roka iz prvega odstavka prejšnjega člena omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja, ki jih za primere brezposelnosti organizira zavod za zaposlovanje, krajevno pristojen za območje, kjer je prosilec nastanjen.
(2) Sredstva za dostop prosilcev do izvajanja tečajev poklicnega usposabljanja krije zavod za zaposlovanje, krajevno pristojen za območje, kjer je prosilec nastanjen.
22. člen
(pomoč pri vzdrževalnih delih v azilnem domu)
(1) Prosilec, nastanjen v azilnem domu, lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo, lahko pa pomaga tudi pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb z drugimi prosilci.
(2) Prosilec lahko v azilnem domu opravlja naslednja dela: lažja fizična dela, težja fizična dela, strokovno-tehnična dela in nudenje pomoči pri sporazumevanju.
(3) Nagrada za opravljeno delo se prosilcu dodeli v denarni obliki po postopku, določenem v internem navodilu.
(4) Pristojni organ najmanj enkrat letno sprejme cenik vzdrževalnih del.
(5) Sredstva za nagrade zagotavlja pristojni organ.
23. člen
(pravica do finančne pomoči v primeru razselitve zunaj azilnega doma)
(1) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev zunaj azilnega doma v skladu z 11. in 13. členom tega pravilnika in nima v celoti zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe ter nima lastnih sredstev za preživljanje v višini minimalnega dohodka iz 27. člena tega pravilnika, se na podlagi vloge za uveljavljanje finančne pomoči, dodeli finančna pomoč.
(2) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev zunaj azilnega doma v skladu z 12. členom tega pravilnika in se mu ne more zagotoviti namestitve v azilnem domu ter nima lastnih sredstev za preživljanje v višini minimalnega dohodka iz 27. člena tega pravilnika, se na podlagi vloge za uveljavljanje finančne pomoči, dodeli finančna pomoč.
(3) Zagotovljena osnovna oskrba v celoti pomeni, da ima prosilec urejeno brezplačno oskrbo s prehrano, oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno ter da za svojo nastanitev ni dolžan plačevati stroškov najema bivalnega prostora, stanovanjske opreme in obratovalnih stroškov.
(4) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči vloži prosilec pri pristojnemu organu, in sicer na obrazcu, ki je kot priloga št. 7 sestavni del tega pravilnika. K vlogi mora predložiti:
– potrdilo o dohodku oziroma izjavo o tem, da nima lastnih sredstev za preživljanje;
– izjavo, da nima zagotovljene brezplačne nastanitve oziroma oskrbe s prehrano oziroma oskrbe z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno;
– najemno pogodbo za stanovanje oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo lastnika stanovanja oziroma osebe, ki sprejme prosilca v nastanitev, o tem, da je nastanitev brezplačna.
(5) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči za družino poda praviloma eden izmed staršev, in sicer za vse družinske člane, v primeru mladoletnega prosilca brez spremstva pa njegov zakoniti zastopnik.
(6) Prosilec, ki je razseljen zunaj azilnega doma in mu je odobrena finančna pomoč, sam krije stroške svoje osnovne oskrbe.
24. člen
(dodelitev finančne pomoči)
(1) O dodelitvi finančne pomoči odloči pristojni organ z odločbo.
(2) Finančna pomoč pripada prosilcu ob izpolnjevanju pogojev, za dodelitev finančne pomoči do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite in se izplačuje enkrat mesečno za pretekli mesec.
(3) Finančno pomoč, v gotovini, izplačuje uradna oseba pristojnega organa prosilcu ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma.
(4) Finančna pomoč se za družino dodeli v skupnem znesku, praviloma se izplačuje vlagatelju, v primeru mladoletnika brez spremstva pa njegovemu zakonitemu zastopniku.
25. člen
(dolžnost sporočanja in preverjanje okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu)
(1) Prosilci so dolžni pristojnemu organu pisno sporočiti vsa nova dejstva in okoliščine ter spremembe, ki vplivajo na odločitev o dodelitvi finančne pomoči, le-te morajo sporočiti najkasneje v roku osmih dni, od dneva, ko so zanje izvedeli.
(2) Pristojni organ ima pravico do preverjanja vseh okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu, ki vplivajo na odločanje o razselitvi iz azilnega doma in finančni pomoči.
26. člen
(odmera finančne pomoči)
(1) Višina finančne pomoči se za prosilca, ki mu je bila odobrena razselitev izven azilnega doma, določi v višini minimalnega dohodka, ki mu pripada na podlagi 27. člena tega pravilnika.
(2) Višina finančne pomoči se prosilcu, ki ima lastna sredstva za preživljanje, določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada prosilcu na podlagi 27. člena tega pravilnika in višino mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje.
(3) Višina finančne pomoči se družini prosilca, ki ima lastna sredstva za preživljanje, določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom mesečnih dohodkov vseh družinskih članov za pretekli mesec.
(4) Sredstva za finančno pomoč zagotavlja pristojni organ.
27. člen
(merila za izračun finančne pomoči)
(1) Višina minimalnega dohodka za prosilca se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih:
– za odraslo osebo ali vlagatelja 1,0
– za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 0,5
– za otroka do 18 leta starosti 0,7
– za mladoletnega prosilca brez spremstva 1,0.
(2) Prosilcu se finančna pomoč zmanjša:
– za 15 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, če ima zagotovljeno brezplačno nastanitev;
– za 40 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, če ima zagotovljeno brezplačno prehrano;
– za 45 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, če ima zagotovljeno brezplačno oskrbo z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno.
(3) Višina finančne pomoči se na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka ali spremembah, ki vplivajo na odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena.
28. člen
(pravica do izobraževanja)
(1) Pravica prosilcev do osnovnošolskega izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje.
(2) Mladoletnike brez spremstva pri uveljavljanju pravice do osnovnošolskega izobraževanja zastopa njihov zakoniti zastopnik.
(3) Prosilcu se omogoči, mladoletnemu prosilcu pa se ob sodelovanju z zakonitim zastopnikom zagotovi dostop do izobraževanja na srednjih splošnih in strokovnih ter poklicnih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Zagotovljena jim je tudi brezplačna uporaba učbenikov iz učbeniškega sklada, če ga šola ima.
(4) Prosilcem se omogoči dostop do visokošolskega, višje strokovnega in univerzitetnega izobraževanja pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.
(5) Sredstva za zagotavljanje pravic do osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje pa ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
29. člen
(zagotavljanje dodatnih materialnih sredstev)
(1) Dodatna materialna sredstva za kritje stroškov za nabavo učnih pripomočkov in del drugih stroškov za izvedbo izobraževanja iz prvega in drugega odstavka 86. člena zakona (delovni zvezki, zvezki, copati, barvice, risalni pribor, ekskurzije, kulturni, naravoslovni, športni, tehnični in gospodinjski dnevi), ki jih ne zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, ali lokalna skupnost, zagotavlja pristojni organ, pod pogojem, da prosilci nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
(2) Prosilci so upravičeni do kritja dela stroškov prevoza in prehrane v šoli pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije.
30. člen
(vstop v izobraževalni sistem)
(1) Pristojni organ lahko organizira pripravo prosilca za vstop v osnovnošolski izobraževalni sistem.
(2) Sredstva za organizacijo priprave iz prejšnjega odstavka zagotavlja pristojni organ.
31. člen
(dostop do institucij)
Sredstva za dostop do institucij in humanitarnih organizacij (karte, prevozi s službenimi vozili pristojnega organa, telefonski impulzi in drugo), ki izvajajo pravice iz 19., drugega odstavka 20. člena, 21., 28. in 30. člena tega pravilnika, za tiste prosilce, ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih dohodkov oziroma sredstev za preživljanje, zagotavlja pristojni organ.
32. člen
(pravica do žepnine)
(1) Prosilci, ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, so upravičeni do žepnine v višini določeni s sklepom Vlade Republike Slovenije iz tretjega odstavka 79.a člena zakona.
(2) Žepnina se prosilcem izplačuje po enomesečnem bivanju v azilnem domu, in sicer enkrat mesečno za pretekli mesec.
(3) Prosilci so upravičeni do žepnine do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite.
(4) Pristojni organ izplačuje žepnino prosilcem ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma. Prosilci s podpisom potrdijo prevzem žepnine.
(5) Žepnina se za mladoletnika izplačuje njegovim staršem oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
(6) Prosilci so dolžni pristojnemu organu najkasneje v roku osmih dni od nastanka, pisno sporočiti vsa nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do žepnine.
(7) Pristojni organ ima pravico do preverjanja vseh okoliščin v zvezi z izvajanjem pravice do žepnine.
(8) Sredstva za žepnino zagotavlja pristojni organ.
III. KOMISIJA
33. člen
(imenovanje komisije)
(1) Za ugotavljanje utemeljenosti razlogov za razselitev prosilcev na zasebni naslov z utemeljenimi zdravstvenimi razlogi ali drugimi utemeljenimi razlogi iz 83. člena zakona, odobritev dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz 84. člena zakona ter pravice oseb s priznano mednarodno zaščito do podaljšanja obdobja nastanitve v integracijski hiši iz 92. člena zakona, se ustanovi komisija.
(2) Komisijo imenuje in razrešuje minister, pristojen za notranje zadeve. Komisija se imenuje za dobo štirih let.
34. člen
(sestava komisije)
(1) Za opravljanje nalog iz prve in tretje alineje prvega odstavka 35. člena tega pravilnika komisijo sestavljajo predsednik in trije člani, v primeru opravljanja naloge iz druge alineje prvega odstavka 35. člena tega pravilnika pa se komisija razširi za dodatnega člana (razširjena komisija).
(2) Za predsednika komisije se imenuje vodja azilnega doma, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
(3) Za člane komisije se imenuje:
– predstavnika ministrstva, pristojnega za notranje zadeve s poznavanjem problematike sprejema prosilcev za mednarodno zaščito ali integracije oseb z mednarodno zaščito,
– strokovnjaka s področja splošne medicine, ki ima veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije;
– predstavnika nevladnih organizacij s poznavanjem problematike področja mednarodne zaščite.
(4) Za dodatnega člana komisije se imenuje predstavnika ministrstva, pristojnega za zdravje, ki ga v komisijo imenuje minister, pristojen za zdravje.
(5) Vsak član komisije mora imeti vsaj enega nadomestnega člana, ki ga nadomešča pri delu komisije v njegovi odsotnosti.
(6) Predsednik komisije lahko za pridobitev strokovnih mnenj povabi k sodelovanju tudi druge strokovnjake.
35. člen
(naloge komisije)
(1) Komisija daje mnenja oziroma ugotavlja upravičenost do:
– razselitve na zasebnem naslovu zaradi razlogov iz tretjega odstavka 83. člena zakona,
– dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 84. člena zakona,
– podaljšanja obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši iz četrtega odstavka 92. člena zakona.
(2) Komisija daje mnenja glede upravičenosti do razselitve na zasebni naslov iz prve in podaljšanja obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši iz tretje alineje prejšnjega odstavka, mnenja glede upravičenosti do dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz druge alineje prejšnjega odstavka pa daje razširjena komisija.
IV. KONČNI DOLOČBI
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 67/08 in 40/10).
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-12/2011/25
Ljubljana, dne 23. avgusta 2011
EVA 2011-1711-0004
Katarina Kresal l.r.
Ministrica
za notranje zadeve
Soglašam!
Dorijan Marušič l.r.
Minister
za zdravje
Soglašam!
dr. Ivan Svetlik l.r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
Soglašam!
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
