Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv
I. SPLOŠNO
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembo Direktive 93/12/EGS (UL L št. 350 z dne 28. 12. 1998, str. 58), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2011/63/EU z dne 1. junija 2011 o spremembi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva zaradi njene prilagoditve tehničnemu napredku (UL L št. 147 z dne 2. 6. 2011, str. 15), Direktivo Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L št. 121 z dne 11. 5. 1999, str. 13), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 88), in Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 16) določa:
– tehnične specifikacije za tekoče gorivo (v nadaljnjem besedilu: gorivo) za motorje na prisilni vžig in motorje na kompresijski vžig za cestna vozila in necestne premične stroje, plovila za celinske plovne poti, ko niso na morju, kmetijske in gozdarske traktorje ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju, in katerakoli plovila v teritorialnem morju Republike Slovenije;
– vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije v območju nadzora nad emisijami žveplovih oksidov pod jurisdikcijo in nadzorom druge države;
– vsebnost žvepla v gorivih, ki se uporabljajo v kurilnih napravah.
(2) Ta uredba se ne uporablja za:
– goriva, namenjena raziskavam in testiranju;
– goriva, namenjena obdelavi pred njihovim zgorevanjem;
– goriva, ki se uporabljajo za lastno rabo v rafinerijah;
– goriva, ki jih uporabljajo vojaške ladje in druga plovila v vojaški službi, če uporaba te uredbe zmanjšuje njihovo delovanje ali vojaške zmogljivosti;
– goriva, ki se uporabljajo v kateremkoli vozilu ali plovilu ob naravnih ali drugih nesrečah ali z namenom, da se prepreči oziroma zmanjša njihove posledice v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter za gradnjo, ogrevanje ali oskrbo z energijo vojaških objektov in objektov za zaščito in reševanje med izrednim ali vojnim stanjem.
2. člen
(namen)
Namen te uredbe je varovanje zdravja ljudi in kakovosti okolja z:
– zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida in ostalih škodljivih snovi, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst goriva, in
– določitvijo tehničnih specifikacij za goriva za motorje na prisilni vžig in motorje na kompresijski vžig.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. biogorivo je gorivo, namenjeno uporabi v prometu, proizvedeno iz biološko razgradljivih delov proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;
2. dajanje na trg je odplačna ali neodplačna dobava ali dajanje goriva končnim porabnikom. Pogoji glede dajanja na trg goriv za plovila morajo biti izpolnjeni za celotno območje, kjer se uporabljajo določbe te uredbe. Za dajanje na trg se ne štejeta dobava in dajanje goriv za plovila za namen iznosa ali izvoza v rezervoarjih za tovor;
3. distributer je pravna ali fizična oseba, ki daje na ozemlju Republike Slovenije goriva na trg neposredno končnim uporabnikom ali drugim distributerjem. Za distributerja se šteje tudi dobavitelj, ki daje goriva na trg neposredno končnim uporabnikom;
4. dizelsko gorivo je plinsko olje, namenjeno za delovanje motorjev na prisilni vžig in dizelskih motorjev na kompresijski vžig, ki je razvrščeno v tarifno oznako kombinirane nomenklature 2710 19 41;
5. dizelsko olje za plovila je katerokoli gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota je v mejah, določenih za destilate tipa DMB in DMC iz razpredelnice 1 standarda SIST ISO 8217;
6. dobavitelj je trošarinski zavezanec, ki je skladno s predpisom, ki ureja trošarino, odgovoren za prenos goriva čez kraj, kjer je treba plačati trošarine. Če za gorivo ni potrebno plačati trošarine, je dobavitelj pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisom, ki ureja trošarino, pridobi dovoljenje ustreznega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine. Za dobavitelja se lahko šteje tudi proizvajalec goriv, ki sam pridobiva ali proizvaja goriva na ozemlju Republike Slovenije;
7. FAME je metilni ester maščobnih kislin, proizveden iz maščob rastlinskega ali živalskega izvora, pri čemer ima fizikalno-kemijsko lastnost goriva za dizelske motorje v skladu s standardom SIST EN 14214;
8. gorivo za plovila je katerokoli naftno gorivo, namenjeno za uporabo ali v uporabi na plovilih, vključno z gorivi, ki so opredeljena v standardu SIST ISO 8217. To gorivo vključuje vsako naftno gorivo, ki se uporablja na plovilih za celinske plovne poti ali plovilih za rekreacijo, opredeljenih v predpisih, ki urejajo emisije plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje, in predpisih, ki urejajo rekreacijska plovila, kadar se takšna plovila uporabljajo na morju;
9. izvajalec monitoringa je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in predpisa, ki ureja monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti goriv, pridobi pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstva), za izvajanje monitoringa;
10. kurilna naprava je naprava, opredeljena v predpisih, ki urejajo emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav;
11. linijski prevoz je zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči ali zaporedje plovb iz istega pristanišča in vanj brez vmesnih postankov v skladu z objavljenim voznim redom ali s plovbami, ki so tako redne in pogoste, da imajo prepoznaven vozni red;
12. MARPOL je Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 in njen Protokol iz leta 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/81);
13. motorni bencin je katerokoli hlapno mineralno olje, namenjeno za delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem na prisilni vžig za pogon vozil, ki je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 11 41, 2710 11 45 in 2710 11 49, pri čemer ima fizikalno-kemijske lastnosti, opredeljene v standardu SIST EN 228;
14. monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti goriv (v nadaljnjem besedilu: monitoring lastnosti goriv) je sistematično vzorčenje in merjenje fizikalno-kemijskih lastnosti vzorcev goriv v skladu s predpisom, ki ureja monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti goriv;
15. območje nadzora nad emisijami SOx je morsko območje, ki ga je kot tako opredelila Mednarodna pomorska organizacija v skladu s prilogo VI k MARPOL;
16. plinsko olje je katerokoli gorivo, pridobljeno iz nafte, razen goriv za plovila, ki je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 19 45, ali katerokoli gorivo, pridobljeno iz nafte, razen goriv za plovila, pri katerem manj kot 65 odstotkov prostornine skupaj z izgubami destilira pri 250 °C in pri katerem vsaj 85 % prostornine skupaj z izgubami destilira pri 350 °C, izmerjeno po metodi iz standarda SIST EN ISO 3405. Plinsko olje iz 17. točke tega člena, ki služi kot gorivo za necestne premične stroje ter druga goriva, ki se uporabljajo v strojih in kmetijskih traktorjih zunaj cest, niso predmet tega izraza;
17. plinsko olje za necestne premične stroje je katerokoli gorivo, pridobljeno iz nafte in namenjeno za delovanje motorjev na kompresijski vžig v necestnih premičnih strojih, plovilih za celinske plovne poti, kmetijskih in gozdarskih traktorjih ter plovilih za rekreacijo, ki je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 19 41;
18. plinsko olje za plovila je katerokoli gorivo za plovila, katerega viskoznost ali gostota je v mejah, določenih za destilate tipa DMX in DMA iz razpredelnice 1 standarda SIST ISO 8217;
19. priloga VI k MARPOL je priloga z naslovom Pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij, ki je bila s protokolom iz leta 1997 dodana k MARPOL (Uradni list RS – MP, št. 10/05);
20. privezano plovilo v pristanišču je plovilo, ki je med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko na njej ni pretovarjanja, varno privezano ob obalo ali v pristaniščih Evropske unije;
21. težko kurilno olje je katerokoli gorivo, pridobljeno iz nafte, razen goriv za plovila, ki je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature od 2710 19 51 do 2710 19 69, ali gorivo, pridobljeno iz nafte (razen plinskega olja in goriva za plovila), ki se glede na meje destilacije uvršča v razred težkih olj, namenjenih za uporabo kot gorivo in pri katerem manj kot 65 odstotkov prostornine skupaj z izgubami destilira pri 250 °C, izmerjeno po metodi iz standarda SIST EN ISO 3405. Če se destilacija ne more določiti z metodo po SIST EN ISO 3405, se naftni proizvod obravnava kot težko kurilno olje.
(2) Drugi izrazi v zvezi s plovili, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja pomorstva.
II. FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI GORIV
4. člen
(motorni bencin)
(1) Motorni bencin se lahko da na trg samo, če ustreza fizikalno-kemijskim lastnostim, določenim v razpredelnici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pri dajanju motornega bencina, ki vsebuje etanol kot biogorivo, na trg lahko dobavitelj uveljavi odstopanje parnega tlaka v poletnem obdobju, tj. mesecih maj, junij, julij, avgust in september, od največje vrednosti parnega tlaka motornega bencina, ki je določena v razpredelnici 1 priloge 1 te uredbe, v vrednostih iz razpredelnice 1 priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, pod pogoji iz 14. člena te uredbe.
(3) Ne glede na največjo vsebnost etanola, ki je podana v razpredelnici 1 priloge 1 te uredbe, lahko dobavitelj da na trg motorni bencin z vsebnostjo nad 10 % etanola. Pri tem mora distributer skladno s petim odstavkom 12. člena te uredbe posebno pozornost nameniti obveščanju in informiranju končnih uporabnikov takega goriva.
5. člen
(dizelsko gorivo)
(1) Dizelsko gorivo se lahko da na trg samo, če ustreza fizikalno-kemijskim lastnostim, določenim v razpredelnici 2 priloge 1 te uredbe.
(2) Ne glede na največjo vsebnost FAME, ki je podana v razpredelnici 2 priloge 1 te uredbe, lahko dobavitelj da na trg dizelsko gorivo z vsebnostjo nad 7 % FAME. Pri tem mora distributer skladno s petim odstavkom 12. člena te uredbe posebno pozornost nameniti obveščanju in informiranju končnih uporabnikov takega goriva.
6. člen
(težko kurilno olje)
(1) Težko kurilno olje se lahko da na trg samo, če največja vsebnost žvepla v njem ne preseže vrednosti 10 g/kg.
(2) Ne glede na omejitev vsebnosti žvepla v plinskem olju iz prejšnjega odstavka lahko dobavitelj skladno s 16. členom te uredbe poda vlogo na ministrstvo, v kateri zaprosi za dajanje na trg težkega kurilnega olja z višjo vsebnostjo žvepla.
7. člen
(plinsko olje)
(1) Plinsko olje, vključno s plinskim oljem za plovila, se lahko da na trg ali uporablja samo, če največja vsebnost žvepla v njem ne preseže vrednosti 1 g/kg.
(2) Plinsko olje za necestne premične stroje, plovila za celinske plovne poti in plovila za rekreacijo se lahko da na trg samo, če vsebnost žvepla v njem ne presega 10 mg/kg.
8. člen
(dizelsko olje)
Dizelsko olje za plovila se lahko da na trg samo, če največja vsebnost žvepla v njem ne preseže vrednosti 15 g/kg.
9. člen
(vsebnost žvepla v gorivu na območju nadzora nad emisijami onesnaževanja)
(1) Na plovilu, ki pluje pod zastavo Republike Slovenije, je v teritorialnem morju, izključni ekonomski coni in coni nadzora onesnaževanja pod jurisdikcijo in nadzorom druge države prepovedano uporabljati gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 15 g/kg na območju nadzora nad emisijami SOx.
(2) Na potniški ladji, ki opravlja linijske prevoze iz slovenskega pristanišča ali v slovenska pristanišča, se ne glede na zastavo, pod katero pluje, v teritorialnem morju, izključni ekonomski coni in coni nadzora onesnaževanja, ne sme uporabljati goriva za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 15 g/kg.
(3) Izpolnjevanje zahteve iz prejšnjega odstavka se preverja na podlagi podatkov v ladijskih dnevnikih o menjavi goriva za plovila.
(4) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) v skladu z 18. pravilom iz priloge VI k MARPOL:
1. vodi evidenco dobaviteljev goriv za plovila;
2. preverja, da dobavitelj vsebnost žvepla za vsa goriva za plovila, ki so dobavljena plovilom na ozemlju Republike Slovenije, dokumentira na dobavnici, ki ji priloži zapečateni vzorec dobavljenega goriva, dobavnico pa podpiše tudi predstavnik namembnega plovila;
3. prepove posamezno dobavo goriva za plovila, če gorivo ne ustreza zahtevam te uredbe.
10. člen
(vsebnost žvepla v gorivu za plovila v pristaniščih)
(1) Na plovilu v pristanišču je prepovedano uporabljati gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 1 g/kg, če je imela posadka za izvedbo morebitne potrebne menjave goriva za plovila vsaj eno uro časa od prihoda na sidrišče oziroma vsaj eno uro časa pred odhodom plovila iz sidrišča.
(2) Poveljnik ladje mora zagotoviti, da se čas menjave goriva za plovila iz prejšnjega odstavka zapiše v ladijski dnevnik.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za plovilo, ki izključi vse motorje in v času, ko je privezano v pristanišču, uporablja električno energijo z obale.
11. člen
(vsebnost kovinskega dodatka v gorivu)
Prisotnost kovinskega dodatka trikarbonil metil ciklopentadienil mangana (v nadaljnjem besedilu: MMT) v gorivu lahko, ne glede na podane fizikalno-kemijske lastnosti v prilogi 1 te uredbe, doseže vrednost do 6 mg mangana na liter.
III. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN DISTRIBUTERJA
12. člen
(dajanje goriva na trg)
(1) Dobavitelj mora zagotoviti, da so fizikalno-kemijske lastnosti goriva, ki se dobavljajo distributerjem, skladne z zahtevami te uredbe.
(2) Distributer mora zagotoviti, da so fizikalno-kemijske lastnosti goriva, ki ga daje na trg ali drugim distributerjem, skladne z zahtevami te uredbe.
(3) Dobavitelj in distributer, ki oskrbuje druge distributerje, morata hraniti podatke o dobavljeni vrsti in količini goriva ter seznam vseh distributerjev, katerim sta dostavila gorivo v obdobju zadnjih treh letih. Podatke in seznam morata poslati ministrstvu na njegovo zahtevo.
(4) Dobavitelj in distributer, ki oskrbuje druge distributerje, morata zagotoviti, da distributer prejme informacije o vsebnosti biogoriva v motornem bencinu in dizelskem gorivu.
(5) Distributer mora končnemu uporabniku posredovati ustrezne informacije o tipu goriva, ki morajo biti jasno vidne, neizbrisne in lahko berljive. Informacija mora na mestu točenja goriva z:
– vsebnostjo FAME v dizelskem gorivu nad 7 % vsebovati besedilo: »Vsebuje do (vnesti številčno vrednost odstotka) ___ % biodizelskega goriva (FAME).«;
– vsebnostjo etanola v motornem bencinu nad 10 % vsebovati standardno oznako z deležem etanola, kot npr. E20, in besedilo: »Vsebuje do (vnesti številčno vrednost odstotka) ___ % etanola kot biogoriva.«;
– vsebnostjo kovinskih dodatkov vsebovati besedilo: »Gorivo vsebuje dodatke na osnovi kovin.«.
(6) Dobavitelj mora distributerjem, katerim dobavlja gorivo, za katero je pridobil dovoljenje oziroma odobritev skladno s 14. in 15. členom te uredbe, ob dobavi goriva dostaviti tudi informacijo o odstopanju fizikalno-kemijskih lastnosti tega goriva.
13. člen
(monitoring lastnosti goriv)
(1) Monitoring lastnosti goriv opravljajo izvajalci monitoringa.
(2) Dobavitelj in distributer morata zagotavljati monitoring lastnosti goriv na kraju dobave za vsa goriva, ki se dajejo na trg neposredno končnim uporabnikom ali distributerjem. Distributer mora v ta namen voditi evidenco o datumu in kraju nabave goriva ter vseh predhodnih posrednikih v dobavni verigi do dobavitelja.
(3) Stroške izvajanja monitoringa nosi:
– dobavitelj za monitoring lastnosti goriv na kraju dobave goriva distributerju;
– distributer na kraju dobave goriva drugemu distributerju ali končnemu uporabniku.
(4) Izvajalec monitoringa mora dostavljati ministrstvu poročila o neskladnosti fizikalno-kemijskih lastnosti goriv na kraju dobave z zahtevami te uredbe.
IV. IZDAJA DOVOLJENJ ZA IZJEME
14. člen
(odstopanje parnega tlaka motornega bencina, ki vsebuje etanol)
(1) Ministrstvo lahko dovoli za največ pet let odstopanje parnega tlaka iz drugega odstavka 4. člena te uredbe na podlagi vloge dobavitelja.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži do 1. septembra tekočega leta za največ pet prihodnjih let. Vlogi je potrebno priložiti:
– podatke o letnih količinah motornega bencina z vsebovanim etanolom kot biogorivom, za katere je zaprošeno odstopanje parnega tlaka in ki so predvidena za dajanje na trg v poletnem obdobju največ pet prihodnjih let;
– z odstotki izraženo vsebnost etanola kot biogoriva, ki bo primešan motornemu bencinu za največ pet prihodnjih let;
– podrobne informacije o predvidenih finančnih stroških nadgradnje obstoječih sistemov, uvajanju novih sistemov, njihovem vzdrževanju, časovnem planu prilagoditve ter problemih pri pridobivanju in dajanju na trg motornega bencina s parnim tlakom brez dovoljenega odstopanja, kot je podan v razpredelnici 1 priloge 1 te uredbe, in
– podrobne informacije o povečanju emisij benzena in predhodnikov ozona iz sistemov za predelavo, transport in distribucijo (vključno z bencinskimi črpalkami), ki se uporabljajo za gorivo s povišanim parnim tlakom. Za namen določitve projekcije emisij se uporabi metodologija, ki je v skladu s predpisom, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
(3) Ministrstvo na podlagi prispelih vlog dobaviteljev iz prejšnjega odstavka zagotovi izdelavo skupne ocene presoje vpliva višjega parnega tlaka motornega bencina na okolje in zdravje ljudi. Strošek izdelave te ocene se enakomerno porazdeli na dobavitelje glede na število dobaviteljev.
(4) Ocena presoje vpliva višjega parnega tlaka motornega bencina na okolje in zdravje ljudi iz prejšnjega odstavka upošteva primerjavo stanja pri gorivu s povišanim parnim tlakom glede na stanje pri gorivu brez povišanega parnega tlaka in mora vključevati:
– primerjalno obdobje do leta 2020;
– pregled stanja onesnaženosti zraka z nemetanskimi hlapnimi organskimi spojinami, benzenom in ozonom na ozemlju Republike Slovenije, ki poleg sistemov iz četrte alineje drugega odstavka tega člena upošteva tudi emisije iz rezervoarjev in drugih delov vozil;
– primerjavo socialno-ekonomskega položaja prebivalstva na območju Republike Slovenije glede na stanje, ki se predvideva pri upoštevanju omejitve parnega tlaka iz razpredelnice 1 priloge 1 te uredbe, in stanje, ki se predvideva pri upoštevanju omejitve višjega parnega tlaka iz razpredelnice 1 priloge 2 te uredbe, in
– oceno posledice višjega parnega tlaka motornega bencina, ki vsebuje etanol kot biogorivo in ki je predviden za uporabo na ozemlju Republike Slovenije, na kakovost in onesnaženost zraka v sosednjih državah.
(5) V kolikor ministrstvo oceni, da ni zadržkov za uporabo goriva s povečanim parnim tlakom, obvesti Evropsko komisijo in ji posreduje podatke iz drugega odstavka tega člena ter povzetek skupne ocene iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo ne ugodi vlogi dobavitelja, če na podlagi skupne ocene iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da obstaja prekomerno tveganje za kakovost okolja in zdravje ljudi, ko lahko raven emisij zaradi višjega parnega tlaka preseže mejne vrednosti onesnaženosti okolja, ali če Evropska komisija poda ugovor v roku šestih mesecev po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.
(7) Ministrstvo izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če odstopanje parnega tlaka iz drugega odstavka 4. člena te uredbe odobri Evropska komisija ali če Evropska komisija ne poda ugovora v roku šestih mesecev po prejemu obvestila iz petega odstavka tega člena.
(8) Za vsako novo vlogo dobavitelja, ki je bila vložena v času, ko ima eden ali več dobaviteljev že odobreno odstopanje parnega tlaka goriva, se smiselno ponovijo določbe iz drugega do sedmega odstavka tega člena. V tem primeru nosi poln strošek izdelave skupne ocene iz tretjega odstavka tega člena dobavitelj, ki je naknadno podal vlogo.
15. člen
(neskladnost pri dobavi goriva)
(1) Če zaradi izrednih dogodkov nenadna sprememba v dobavi goriv oteži upoštevanje zahtev te uredbe in bi zato lahko nastale motnje pri oskrbi z gorivi na domačem trgu, dobavitelj o tem obvesti ministrstvo.
(2) Obvestilo dobavitelja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o količini in vrsti goriva;
– podatke o odstopanju od zahtev fizikalno-kemijskih lastnosti te uredbe;
– informacije o problemih, povezanih z dobavo goriva.
(3) Ministrstvo nemudoma obvesti Evropsko komisijo o predvidenih motnjah pri oskrbi goriv iz prvega odstavka tega člena in zaprosi Evropsko komisijo za odobritev dajanja na trg goriv, katerih fizikalno-kemijske lastnosti niso skladne z zahtevami te uredbe.
(4) Ministrstvo obvesti dobavitelje o odločitvi Evropske komisije iz prejšnjega odstavka.
(5) Dobavitelji lahko daje na trg goriva iz prvega odstavka tega člena po odobritvi Evropske komisije iz tretjega odstavka tega člena.
16. člen
(povišana vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju)
(1) Skladno z drugim odstavkom 6. člena te uredbe se lahko dovoljenje za dajanje na trg težkega kurilnega olja s povišano vsebnostjo žvepla izda dobavitelju, ki dostavlja težko kurilno olje za namen sežiga v:
1. veliki kurilni napravi, za katero je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer pa emisija žveplovega dioksida ne sme presegati mejne vrednosti za to napravo, kot je določena s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ali
2. srednje veliki kurilni napravi, pri čemer pa emisija žveplovega dioksida ne sme presegati mejne vrednosti za to napravo, kot je določena s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dovoljenje, ki se izda dobavitelju kurilnega olja s povišano vsebnostjo žvepla, velja samo za dobavo goriva določenemu upravljavcu naprave, v kateri se sežiga kurilno olje s povišano vsebnostjo žvepla in za količino goriva, ki je potrebna za nemoteno delovanje takšne naprave.
V. NADZOR
17. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 7. člena, 9. in 10. člena te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za pomorstvo.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
(prekrški upravljavca)
(1) Z globo od 12.000 eurov do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če uporablja težko kurilno olje v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe.
(2) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
19. člen
(prekrški ladjarja in poveljnika ladje)
(1) Z globo od 12.000 eurov do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje ladjar, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:
– prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9. člena te uredbe ali
– prvim odstavkom 10. člena te uredbe.
(2) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi poveljnik ladje.
(3) Z globo od 1.200 eurov do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi ladjar, ki je fizična oseba.
20. člen
(prekrški dobavitelja)
(1) Z globo od 12.000 eurov do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami prvega ali tretjega odstavka 12. člena te uredbe.
(2) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
21. člen
(prekrški distributerja)
(1) Z globo od 12.000 eurov do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka 12. člena te uredbe.
(2) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 1.200 eurov do 2.500 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:
– četrtim ali petim odstavkom 12. člena te uredbe ali
– drugim odstavkom 13. člena te uredbe.
(4) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
22. člen
(prekrški izvajalca monitoringa)
(1) Z globo od 1.200 eurov do 2.500 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec monitoringa, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe.
(2) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(odstopanja od fizikalno-kemijskih lastnosti goriv)
(1) Dobavitelj motornega bencina mora, ne glede na fizikalno-kemijske lastnosti motornega bencina iz razpredelnice 1 priloge 1 te uredbe, zagotoviti dajanje na trg tudi motornega bencina z največjo vsebnostjo kisika 2,7 masnega odstotka in največjo vsebnostjo etanola 5 odstotkov do 1. januarja 2013.
(2) Prisotnost MMT v gorivu iz 11. člena te uredbe od 1. januarja 2014 dalje ne sme preseči vrednosti 2 mg mangana na liter.
24. člen
(nova območja nadzora nad emisijami SOx)
(1) Za morska območja, vključno s pristanišči, ki so s strani Mednarodne pomorske organizacije v skladu s pravilom 14(3)(b) priloge VI k MARPOL naknadno razglašena za območje nadzora nad emisijami SOx, je prepovedano uporabljati gorivo za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 15 g/kg 12 mesecev po začetku veljavnosti te razglasitve.
(2) Omejitev uporabe vsebnosti žvepla v gorivu iz prejšnjega odstavka velja tudi za vsa plovila v pristaniščih na ozemlju Republike Slovenije, če slovensko teritorialno morje meji na območje nadzora nad emisijami SOx.
25. člen
(označevanje vsebnosti etanola)
Distributer mora končnemu uporabniku na mestu točenja posredovati informacijo o motornem bencinu z vsebnostjo etanola nad 5 % in do vključno 10 % z jasno vidno, neizbrisno in lahko berljivo standardno oznako deleža etanola, kot npr. E10, in besedilo: »Vsebuje do 10 % etanola kot biogoriva.« do 1. januarja 2013.
26. člen
(vloga za odstopanje parnega tlaka motornega bencina)
Vloga za odstopanje parnega tlaka motornega bencina iz drugega odstavka 14. člena te uredbe se lahko v letu 2011 vloži do 1. novembra 2011. Dobavitelj lahko v tej vlogi zaprosi za odstopanje parnega tlaka motornega bencina, ki vsebuje etanol kot biogorivo, za leto 2012 za mesece julij, avgust in september.
27. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Uradni list RS, št. 63/06 in 92/06).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati določbe prvega in tretjega odstavka 6. člena Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 103/07 in 92/10).
28. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2011.
Št. 00719-43/2011
Ljubljana, dne 22. septembra 2011
EVA 2010-2511-0011
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik