Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 – odločba US RS, 58/07 – odločba US RS, 16/08 – odločba US RS, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba US RS, 45/10 – ZIntPK), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 20/04), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 9/10), 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) je Občinski svet Občine Železniki na 7. redni seji dne 15. 9. 2011 sprejel

S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Železniki, in sicer se določa splošne pogoje, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih ter pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov javne službe.
Odlok obravnava odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo in ravnanje z odpadno vodo na območjih, kjer ni urejene javne kanalizacije.

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in je v upravljanju upravljavca.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna in/ali padavinska odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Železniki je pooblaščen izvajalec javne službe, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).

Občina Železniki zagotavlja in izvaja javno službo na celotnem območju Občine Železniki (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela izvajalec, potrdi pa ga Občinski svet Občine Železniki.
Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga mora najkasneje do 31. decembra posredovati Ministrstvu za okolje in prostor.

Izvajalec javne službe mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegova obdelava najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegova obdelava najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelava ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec mora v okviru javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za objekte zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta.

Na območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepropustnih nepretočnih greznic. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan zagotoviti lastnik oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti upravljavca. Izvajalec po tem odloku je lahko upravljavec skupinske male komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske male komunalne čistilne naprave z izvajalcem sklenejo ustrezno pogodbo.
Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.

Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je obvezno in se opravlja za obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se bo prostorsko zagotavljalo na Čistilni napravi Železniki, ko bo le-ta dograjena in na Čistilni napravi Dolenja vas.

Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in soglasja v skladu z veljavno zakonodajo,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– obračunava storitve določene z odlokom.

Javna kanalizacija obsega magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, naprave za čiščenje odpadnih voda ter objekte in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije.
Objekti in naprave upravljavca so:
– magistralno omrežje in naprave javne kanalizacije so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi,
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezane industrijske naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznem območju naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi,
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih industrijskih naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje,
– komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo 50 PE ali več.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).
Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti Občine Železniki.

Pod objekte in naprave uporabnikov štejemo hišno ali interno kanalizacijo.
Interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode.
Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
– hišna napeljava v objektu,
– objekti in naprave za prečrpavanje odpadnih voda,
– kanalizacijski priključek,
– nepretočne greznice,
– obstoječe greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje uporabnik na lastne stroške. Z njimi mora gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt oziroma več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Kanalizacijski priključek mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora.

Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz tega odloka in register kanalizacijskih priključkov.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca. Upravljavec izda projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji. Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo iz katere je razvidno, da je priključek projektiran v skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov in če je priključek na kanalizacijo tehnično izvedljiv. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena ali se gradi, je priključitev uporabnikov na javno kanalizacijo obvezna v skladu z izdanim soglasjem, če je to tehnično izvedljivo.
V primeru, da v naselju obstaja kanalizacijsko omrežje, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva, je uporabnik dolžan do priključitve na omrežje odvajati odpadno vodo v nepretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
Po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj so se najkasneje v šestih mesecih dolžni priključiti nanj vsi objekti, razen objektov iz prejšnjega odstavka. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje stroške greznico odstrani ali očisti in dezinficira in jo, obvezno pod nadzorom upravljavca, izključi iz sistema odvajanja odpadne vode v 30 dneh od priključitve.
Uporabnikom, ki odvajajo odpadno vodo v lastno malo komunalno čistilno napravo, se po izgradnji kanalizacijskega omrežja ni potrebno nanj priključiti, če obstoječa mala komunalna čistilna naprava deluje skladno z zakonodajo.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti do upravljavca in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih izvaja oziroma nadzira upravljavec. Priključek na javno kanalizacijo izvede samo za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.

Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik oziroma lastnik objekta, ki objekt ruši najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
– vsi že vgrajeni merilniki količine odpadne vode morajo biti pregledani in tehnično brezhibni skladno z veljavnimi predpisi,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
– izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih ter ostalih poslovnih zadevah),
– prevzem mora potrditi prevzemnik določen s strani upravljavca, predajo pa dosedanji upravljavec.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.

Odvedena in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali iz lastnih vodnih virov, plačujejo odvedeno in očiščeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo, skladno z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki.
Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki.
Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačajo količino odpadne vode v skladu z določenim pavšalom v Odloku o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki.

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem trimesečnem obdobju.

Uporabniki plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda mesečno na podlagi izdanih računov upravljavca. Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna računa v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu je upravljavec dolžan znesek zapadlega računa izterjati, lahko pa upravljavec ukine dobavo vode ali plombira priključek na javno kanalizacijo.

V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v objektu.
Interna delitev stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena ni obveznost upravljavca.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev tudi sedež gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika in izveden samo en priključek, se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda za gospodarske družbe sorazmerno po deležih odpadne vode.

Uporabniki, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Le-ti so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pavšalu.

V primerih, ko se količine odpadne vode merijo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.

Uporabniki, katerih objekti niso priključeni na javno kanalizacijo, imajo pa individualne greznice ali male komunalne čistilne naprave, ki so dostopne s specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode v enkratnem znesku ob vsakokratnem praznjenju greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav. S tem plačilom so upravičeni do praznjenja greznic oziroma čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali imajo greznice ali male komunalne čistilne naprave.
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda se obračunava na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Okoljska dajatev se obračunava v določenem znesku na enoto obremenitve, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s sklepom.
Plačevanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda se izvaja v skladu z 28. členom odloka.

Tehnološka odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora po svojih lastnostih ustrezati predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti skladno s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja pravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo dovoljenja. Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.

Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene.
Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, na območju, kjer je zgrajen ločen sistem kanalizacije, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam. Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo ostali splošni standardi in smernice, podani s strani pristojnih ministrstev.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati:
– odpadne vode iz hlevov, greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
– odpadne vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline, alkalije, razne soli,
– vode, pomešane s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– vode, ki bi lahko kvarno vplivale na material, iz katerega je zgrajeno omrežje in ogrožale zdravje oseb, zaposlenih pri upravljavcu,
– snovi, ki so okužene s povzročitelji nalezljivih bolezni,
– radioaktivne snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline,
– snovi, ki povzročajo ovire v kanalih ali kako drugače motijo delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– odpadne vode, ki stalno povzročajo hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivajo na delovanje javne kanalizacije,
– snovi, ki bi povzročale ogrevanje odpadne vode preko s predpisi dovoljene temperature,
– odpadne vode, ki bi zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi,
– druge snovi, ki se po predpisih štejejo za nevarne in škodljive in katerih koncentracija je nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
Odvajanje odpadne vode, ki vsebuje neobdelane, zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali v gospodinjstvu podobnih dejavnostih, v vode ali javno kanalizacijo je prepovedano.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode in hkrati dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
– če odvajanje in čiščenje odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
– če uporabnik ne poravnava računov za komunalne storitve.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika.

V primeru višje sile kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Na območjih, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda skladno s predpisi. Dovoljena je gradnja izključno nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Padavinske vode ne smejo biti odvedene v te objekte. Če se nepretočno greznico zgradi na območju, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, gre za začasen objekt, ki se po izgradnji javne kanalizacije ne sme več uporabljati ampak se mora objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, priključiti na javno kanalizacijo.

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice in male komunalne čistilne naprave prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo.
Praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja po planu najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki morajo v ta namen specialnim vozilom omogočiti dostop do greznic.
Upravljavec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z lastnimi objekti za čiščenje odpadnih voda, na podlagi katere upravljavec pripravlja program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

Upravljavec javne kanalizacije lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar pod enakimi pogoji za uporabnika.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu javne kanalizacije. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od upravljavca javne kanalizacije in so mu dolžni redno posredovati podatke o izvedenem delu.

Obveznosti upravljavca pri odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode:
– skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
– ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije v Občini Železniki,
– redno kontrolira kvaliteto odpadne vode in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
– skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
– izdaja soglasja v skladu z določbami tega odloka in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
– organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile,
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– izvaja in nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov, ter popravlja okvare in poškodbe kanalizacijskega omrežja,
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
– nadzira, čisti in vzdržuje lovilce olj ali drugih čistilnih naprav s katerimi upravlja ter zanje vodi obratovalni dnevnik,
– kontrolira in izvaja praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z lastnimi objekti za čiščenje odpadnih vod, na podlagi katerega pripravlja plan za redno praznjenje,
– kontrolira vodotesnost kanalov in objektov javne kanalizacije.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca,
– na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljavca,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pogoji izdanega soglasja upravljavca,
– omogočiti upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, male komunalne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
– redno kontrolirati sestavo in količino odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo redno posredovati upravljavcu,
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– obveščati upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
– dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
– pisno obveščati upravljavca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode na osnovi izdanega soglasja upravljavca,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo skladno z veljavnimi predpisi in uredbami predložiti upravljavcu analize odpadne vode, izdelane v skladu s strokovnim navodilom in obveščati upravljavca o vseh spremembah,
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (hladilno, pitno ...), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Upravljavci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, vodovodnega, elektro, telefonskega, toplovodnega omrežja …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijski objekti in naprave nepoškodovani, v nasprotnem primeru morajo na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje. Za vse posege v območje objektov in naprav javne kanalizacije morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

Z globo 1.400 EUR se kaznuje upravljavec, ki krši: 17., 19., 21., 43. in 44. člen.
Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznika, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši določila: 16., 18., 19., 20., 23., 33., 35., 37., 38., 42. in 46. člena.
Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik, ki je pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši določila: 16., 18., 19., 20., 23., 33., 35., 37., 38., 42. in 46. člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, upravljavec objektov in naprav javne kanalizacije.

Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka.

Upravljavec je dolžan najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti predlog Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije v Občini Železniki.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Železniki (Uradni list RS, št. 33/01).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.