Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08), 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09 in 47/10) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Železniki na 7. redni seji dne 15. 9. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Studeno – Kozolca toplarja (EŠD 6022).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Kozolca toplarja z masivnimi kamnitimi stebri in štirikapnima strehama stojita na polju, v nizu za stanovanjskimi hišami v kmečkem naselju Studeno tik pred fužinarskim krajem Železniki. Toplarja, z letnicama nastanka 1831 in 1859, predstavljata izjemen tesarski in regionalno značilni stavbarski dosežek sredine 19. stoletja.

Spomenik obsega parcele: 67/1, 71-del, 73/1 in 70-del, k.o. Studeno.
Vplivno območje spomenika obsega parcele 66/1, 69, 70-del in 71-del, k.o. Studeno.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana) in Občina Železniki.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh zunanjih značilnosti kot so gabariti, pročelja, materiali in konstrukcijske značilnosti;
– izvajanje rednih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objektov, kot so prepleskanje zidanih stebrov, popravilo ali zamenjava lesenih opažev, letev, delov strešne konstrukcije, kritine: vsi postopki se načeloma izvedejo z originalnimi gradivi, postopki in oblikami;
– izvedbo obnovitvenih ali investicijskih posegov, ki pomenijo izvedbo popravil, restavratorskih posegov na obeh poslikavah v nišah stebrov, gradbenih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– redno vzdrževanje površin neposredne okolice;
– v vplivnem območju postavitev objektov ni možna.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka. Status vplivnega območja se ne zaznamuje.

Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.

Lastnik spomenika bo javnosti omogočal dostop do spomenika in njegovo predstavljanje v obsegu, ki ne ogroža spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne osnovne namembnosti.

Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati četrta točka 1. člena, drugi odstavek 2. člena, 12., 13. in 14. člen Odloka o razglasitvi kmečkih objektov in kozolcev »toplarjev« za etnološke arhitekturne spomenike (Uradni list RS, št. 17/91).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.