Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Železniki na 7. redni seji dne 15. 9. 2011 sprejel

V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 20/90) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Meja naselbinskega spomenika je vrisana na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:3500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:6500.
Meje umetnostnih, arhitekturnih in etnoloških spomenikov so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov z zarisom varovanih območij in strokovne podlage za razglasitev, ki so sestavni del tega odloka, hranijo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, MK, Indok center in Občina Železniki.«

4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člen se črtajo, nadomesti jih novi 4. člen, ki se glasi:
»(1) Velja takšno ravnanje s kulturnim spomenikom, ki upošteva in ohranja njegove kulturne vrednote in družbeni pomen, obvezno upoštevanje kulturnega spomenika v prostorskih aktih in prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora.
(2) Za naselbinski spomenik velja varstveni režim, ki določa ohranjanje:
– parcelacije, komunikacijske mreže, razporeditev odprtih prostorov naselja,
– odnosov med posameznimi stavbami ter odnosov med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejših naravnih prvin znotraj naselja (drevesa, vrtovi),
– podobe naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina – namesto skrilja betonski špičak ali grafitno sivi koničasto prirezan bobrovec),
– značilnih vedut, ki se odpirajo s posameznih ulic ali trgov na pomembne spomenike,
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade),
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda.
(3) Za umetnostne, arhitekturne in etnološke spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih ter arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika.
(4) Spomeniki so zavarovani z namenom, da se:
– ohrani njihov pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča njihova pričevalnost,
– predstavi kulturne vrednote spomenikov in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
(5) Na območju naselbinskega spomenika so dovoljeni:
– redna vzdrževalna oziroma investicijsko vzdrževalna dela,
– konservatorski in restavratorski posegi, v posameznih primerih izključno spomeniška funkcija,
– obnove, adaptacije predelanih objektov po prvotni zasnovi z maksimalnim upoštevanjem izvirne oblike in materialov, v izjemnih primerih diskretno oblikovanje sodobnih, normalnemu funkcioniranju potrebnih elementov,
– obvezne rekonstrukcije na mestu porušenih ali odstranjenih objektov razvalin, rekonstrukcija večjih kompleksov znotraj spomenika je možna le na osnovi že sprejete izvedbene dokumentacije, ki upošteva smernice pristojne strokovne službe. Navedeno velja za ureditvi trgov Na plavžu in pred cerkvijo sv. Antona, za kateri je že bilo izdano kulturnovarstveno soglasje,
– rušenje stavbe je možno izključno v primeru, ko sanacija ni več mogoča: dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če je ogroža varnost ljudi in premoženja; izdelati je potrebno strokovno dokumentacijo/raziskavo objekta z arhitekturnim posnetkom stanja,
– dozidave so možne izjemoma, ko pomeni tak poseg logičen zaključek neke stavbne celote in ne ruši ravnovesja v naselju,
– združevanje ali delitev parcel z namenom ureditve nove regionalne ceste Podrošt–Češnjica skozi Železnike, ulice ali trga ter ureditve vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov.«

11. člen se spremeni tako, da se novi 5. člen glasi:
»Za vsak poseg v spomenik ali njegove dele so v skladu z 28., 29. in 30 členom ZVKD-1 potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana.«
Dosedanji 12., 13., 14., 15. člen postanejo 6., 7., 8., 9. člen.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.