Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10), 52. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Železniki (Uradni list RS, št. 73/11) je Občinski svet Občine Železniki na 6. redni seji dne 2. 6. 2011 sprejel

S tem pravilnikom se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za izgradnjo, vzdrževanje, upravljanje javne kanalizacije ter priključevanje uporabnikov.

Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, upravnem postopku in je obvezen za izvajalca javne službe in uporabnike javne kanalizacije.

Javna kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode uporabnikov.
Glede na namen odvajanja odpadne vode je lahko javna kanalizacija:
– mešana, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko odpadno vodo skupaj,
– ločena, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko odpadno vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo.
Objekti in naprave upravljavca:
– magistralno omrežje in naprave javne kanalizacije so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi,
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznem območju naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi,
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje,
– komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo 50 PE ali več.

Interna ali hišna kanalizacija so objekti in naprave v objektu, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih voda enemu uporabniku, in sicer:
– hišna napeljava v objektu,
– objekti in naprave za prečrpavanje odpadnih voda,
– kanalizacijski priključek,
– nepretočne greznice,
– obstoječe greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
Kanalizacijski priključek je kanalski vod, ki poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora.
Kanalizacijski priključek je del objekta in je last vsakokratnega lastnika oziroma lastnikov objekta. Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo soglašati vsi lastniki objektov.

Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije in hišnih priključkov se praviloma uporabijo PVC vodotesne cevi oziroma cevi s podobnimi karakteristikami, ki ustrezajo tovrstnim normativom in standardom.

Najmanjši dovoljeni profil zbirnih kanalov javne kanalizacije je 200 mm, najmanjši dovoljeni profil sekundarnih kanalov (kanalizacijskih priključkov) je 160 mm.

Vgradnja cevi za kanale javne kanalizacije se izvaja po navodilih proizvajalca cevi na primerno urejeno in utrjeno ležišče cevi (posteljica). Pred polaganjem cevovoda mora biti jarek suh.
Cevi za javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kjer je potrebno, je treba kanale obbetonirati (prometne obremenitve).
Po končanih delih oziroma po zasipih kanalov je treba vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.

Pri vseh izkopih in ostalih delih pri izgradnji kanalizacije je potrebno paziti, da se poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker vsaka nastala škoda iz naslova nestrokovnega in nesolidnega dela ter po krivdi izvajalca del gre na njegove stroške.

Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Revizijske jaške je treba zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila, padca kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov.
Revizijski jaški so tipske montažne izvedbe ali zabetonirani v vodotesni izvedbi.
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 x 100 cm ali Ø100 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 x 80 cm ali Ø80 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm ali Ø60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 25 t, na ostalih površinah pa najmanj 5 t.
Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu mora biti vodotesen in ne sme biti perforiran.

Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen ustrezno dimenzioniran peskolov. Peskolovi se vgrajujejo povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, čistilne naprave) na mešanem ali ločenem sistemu kanalizacije.
Kjer obstaja možnost onesnaževanja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, parkirišča, delavnice, kuhinje …) mora biti na požiralniku ali spojnem kanalu vgrajen lovilec olj oziroma maščob. Le-ti se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo.

Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko in je potrebno prečrpavanje za dvig na višji nivo. Praviloma je klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera in mora biti dostopno s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije.

Razbremenilniki so objekti na kanalizacijskem sistemu, ki služijo za odvod padavinske vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajajo neposredno v odvodnik in s tem znižajo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.

Za vsak novozgrajeni kanal mora biti pred zasutjem preizkušena vodotesnost. Preizkus vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki o preizkusu napišejo zapisnik.
Vsak novo zgrajeni kanalizacijski kanal mora biti geodetsko posnet in evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture. Posnetek kanalizacije je potrebno predložiti upravljavcu kanalizacijskega omrežja.

Komunalni vodi (telekomunikacijski, električni, vodovod, toplovod …), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m od kanala. Upravljavec v projektnih pogojih in soglasjih za vsak primer posebej določi odmike.

Izgradnja čistilnih naprav se obravnava in gradi po posebnih projektih, obratovanje pa ureja poslovnik o obratovanju, ki ga pripravi upravljavec čistilne naprave.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijo je obvezna, če je to tehnično izvedljivo.
Novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo še pred vselitvijo oziroma uporabo, obstoječi objekti pa najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je dana možnost priključitve. O možnosti priključitve bodoče uporabnike obvesti upravljavec.
Padavinske vode je dolžan na svojih površinah urejati vsak lastnik sam, na območjih, kjer ni zgrajene meteorne kanalizacije.
Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.

Pred priključitvijo na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca le-te.
V soglasju upravljavec opredeli:
– tehnične pogoje izgradnje hišnega priključka z višinskimi kotami in predvidenim padcem,
– minimalne odmike novogradnje od kanalizacijskega omrežja,
– zahteve o izgradnji predčiščenja in kontrolnega jaška,
– tehnične pogoje za izgradnjo zbirnega kanalskega jaška,
– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor novozgrajenega objekta izpolniti pred začetkom uporabe,
– druge pogoje, ki so pomembni za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.

K vlogi za soglasje bodoči uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo: lokacijska dokumentacija, tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja – velja za novogradnje; projekt hišne kanalizacije s situacijskim načrtom priključnega mesta – velja za obstoječe objekte; in potrdilo o plačanem komunalnem prispevku.
Iz priložene dokumentacije mora biti razvidno:
– arhitektonska zazidalna situacija z vrisanim objektom in komunalnimi priključki,
– kopija katastrskega načrta,
– podatek o višinskih kotah objekta,
– podatek o namembnosti objekta in predvidenih lastnostih in količinah odpadnih voda,
– kjer se odvaja odpadna tehnološka voda, mora uporabnik priskrbeti ustrezno potrdilo, da je ta voda ustrezna za izpust v javno kanalizacijo in čistilno napravo.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti do upravljavca in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Priklop na javno kanalizacijo se izvede praviloma v revizijskem jašku, lahko pa tudi direktno na kanal po ustreznem detajlu. Obvezen pa je kontrolni jašek med objektom in glavnim kanalom.
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec. Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca. Ob priključitvi je potrebno napisati zapisnik o priključitvi na javno kanalizacijo. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.

Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta pri strokovno usposobljenem izvajalcu. Priključek se lahko izvede hkrati z gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.

Upravljavec je dolžan voditi evidenco vseh priključkov in uporabnikov javne kanalizacije.
V primeru, da priključitev na javno kanalizacijo ni možna oziroma trenutno tehnično ni izvedljiva glede na obstoječe omrežje, upravljavec izda posebno pisno izjavo.

Ukinitev priključka je možna samo v primeru rušenja priključnega objekta, o čemer mora uporabnik obvestiti upravljavca vsaj 30 dni pred pričetkom rušitve. Stroški ukinitve priključka bremenijo lastnika objekta.

Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, ne smejo vsebovati škodljivih in nevarnih snovi oziroma koncentracij snovi nad predpisanimi mejnimi vrednostmi parametrov odpadnih voda (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 35/96). Poleg tega morajo ustrezati tudi zahtevam, določenim v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Železniki.
Mejna vrednost emisije snovi ali toplote je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v kanalizacijo ali neposredno v vode. Te vrednosti so določene z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje emisij snovi v vode in javno kanalizacijo na območju RS.
Mejne vrednosti parametrov emisij snovi in toplote v javno kanalizacijo iz naprav za katere je zahtevana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja so določena v okoljevarstvenem dovoljenju posamezne naprave.

Pri novem ali rekonstruiranem objektu ali napravi, ki je vir onesnaževanja s tehnološko odpadno vodo in pri novi ali rekonstruirani čistilni napravi, mora investitor zagotoviti prve meritve parametrov in količine odpadnih vod skladno s predpisi o prvih meritvah in o obratovalnem monitoringu odpadnih vod.

Pri viru onesnaževanja in pri čistilni napravi morata povzročitelj obremenitve in upravljavec čistilne naprave kot obratovalni monitoring zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadnih vod skladno s predpisi o prvih meritvah in o obratovalnem monitoringu odpadnih vod.

Za dosego mejnih vrednosti se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
Če uporabnik spusti v javno kanalizacijo materiale, snovi ali odpadne vode, ki bi poškodovale objekte javne kanalizacije, povzročile zamašitve ali škodovale procesu čiščenja v čistilni napravi, se mu zaračunajo vsi stroški sanacije in druga škoda, ki bi zaradi tega nastala.

Upravljavec ima vsak čas pravico dostopa do vseh kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev, snemanj in drugih dejavnosti ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Upravljavec ima pravico kontrolirati tudi vse objekte in naprave hišne kanalizacije uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijo.

Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih objektov in naprav, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pri čemer mora zagotoviti predvsem:
– tekoči nadzor stanja nad objekti in napravami javne in hišne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, izvajanje analiz odpadnih vod,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo javne in hišne kanalizacije, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javnega kanalizacijskega omrežja ali varovanja okolja.

Stroški intervencijskih popravil in vzdrževanja hišne kanalizacije bremenijo lastnika objekta.
Vsi stroški intervencijskih popravil in vzdrževanja, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe, bremenijo povzročitelja poškodbe oziroma okvare.

Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt.

O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora upravljavec enkrat letno pisno poročati občinskemu svetu.

Lastniki pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v nepretočne ali zgraditi malo čistilno napravo v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.