Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na 8. redni seji dne 20. 9. 2011 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine EŠD 29525, Jevšček – Nježna hiša.
Enota ima zaradi kulturnih, vzgojnih, razvojnih, simbolnih in indetifikacijskih lastnosti poseben pomen za Občino Kobarid, zato se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Nježna hiša predstavlja zelo redko ohranjeno razvojno obliko in pričo načina življenja ter bivalne kulture prebivalstva na Kobariškem oziroma širšem tolminskem območju. Uvršča se v tip vrhkletne hiše s štiridelno pritlično tlorisno zasnovo in kamnitimi ter lesenimi elementi, ki objekt oblikujejo. Fasado hiše enakomerno razčlenjujejo majhna okna. V hišo se vstopi skozi kamnit portal. Notranjščina Nježne hiše se je do danes ohranila v nespremenjeni podobi od časa nastanka. Osrednji del hiše, morda že iz 18. zanesljivo pa iz 19. stoletja, predstavlja črna kuhinja z nizkim mediteranskim ognjiščem, z deloma ohranjenim inventarjem. V sosednji izbi stoji zidana peč z žganimi glinastimi pečnicami in reliefnim motivom. V nadaljevanju izbe sta še dva prostora, ena večja in druga manjša soba. Objekt se je vse do danes ohranil skoraj v originalni podobi, zato je danes Nježna hiša dragocen dokument časa, ki odraža vsakdanji način življenja takratnega lokalnega prebivalstva na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Z razglasitvijo za spomenik se želi zagotoviti celostno ohranjanje dediščine.

Spomenik zajema območje s parcelno številko 1319, k.o. Livek (del).
Vplivno območje spomenika zajema območje s parcelnimi številkami 1319, k.o. Livek (del) in 1299, k.o. Livek (cela).
Meje spomenika in vplivnega območja so zarisane v kartografski prilogi na zemljiškem katastru v merilu 1 : 206, k.o. Livek in na topografski karti TTN5 Tolmin 42, ki sta sestavni del odloka.

Ravnanje s kulturnim spomenikom mora dosledno upoštevati in ohranjati njegove kulturne vrednote in družbeni pomen.
Ohranitev kulturnega spomenika je potrebno upoštevati v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora.
Prepovedana je odstranitev (rušenje) kulturnega spomenika.

Za spomenik velja pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje vseh zunanjih in notranjih značilnosti objekta z njegovo okolico; to so gabariti, zasnova in členitev fasad oziroma oblikovanost pročelij hiše, smer slemena z originalno dvokapno streho in kritino, okrasni elementi, portali, okenski okvirji in njihova delitev, vrata, okna, dvorišče s tlakom, zelenjavnim ter cvetličnim vrtom in celotna notranja tlorisna razporeditev s kletema, sobi, izbo s pečjo, kuhinjo z ognjiščem ter pripadajočo opremo oziroma inventarjem, značilnimi naravnimi lokalnimi materiali, ustrezno kulturno namembnostjo, pojavnostjo v prostoru in razmerjem spomenika do njegovega vplivnega območja.
Dovoljena so vzdrževalna, investicijsko vzdrževalna dela oziroma obnova in rekonstrukcija.
Na podlagi varstvenega režima za vplivno območje spomenika se zagotovi prostorska celovitost, dostopnost in primerna uporaba.

Posegi so možni ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Nova Gorica.

Po uveljavitvi akta o razglasitvi se pravni status nepremičnega spomenika in njegovega vplivnega območja zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.