Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2)
Razglašam Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. septembra 2011.
Št. 003-02-8/2011-6
Ljubljana, dne 28. septembra 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE (ZISDU-2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa:
1. pogoje za ustanovitev družb za upravljanje;
2. pogoje in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov;
3. prenos storitev upravljanja investicijskih skladov na druge osebe;
4. pogoje trženja enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot investicijskih skladov, oblikovanih v Republiki Sloveniji, v državi članici oziroma tretji državi;
5. vrste investicijskih skladov, pogoje za njihovo oblikovanje in način njihovega poslovanja;
6. nadzor nad opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in nadzor nad poslovanjem investicijskih skladov;
7. sodelovanje med nadzornimi organi.
2. člen
(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);
2. Direktiva Komisije 2010/44/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih določb o združitvah skladov, centralno-napajalnih strukturah in postopku priglasitve (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/44/EU);
3. Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/43/EU);
4. Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) organi (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 583/2010/EU);
2. Uredba Komisije (EU) št. 584/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko in vsebino standardnega uradnega obvestila in potrdila KNPVP, uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja in postopki za preverjanje na kraju samem ali preiskavo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 584/2010/EU).
1.2. Opredelitev pojmov in kratic
1.2.1. Splošni pojmi in kratice
3. člen
(kratice drugih zakonov in opredelitve vsebine pojmov)
(1) Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11);
2. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo in 33/11);
3. ZTFI je Zakon o trgu finančnih inštrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo);
4. ZZavar je Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo);
5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI in 58/09);
6. ZPre-1 je Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08 in 35/11 – ORZPre75);
7. ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07 in 19/10);
8. ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06);
9. ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 – odločba US in 8/10);
10. ZFPPIPP je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11 in 47/11 – ORZFPPIPP21-1);
11. ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08);
12. ESMA je Evropski nadzorni organ - Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);
13. EBA je Evropski nadzorni organ - Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);
14. EIOPA je Evropski nadzorni organ - Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);
15. ESBR je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot:
1. pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZBan-1, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– banka v prvem in četrtem odstavku 13. člena,
– kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
– ožji družinski član v drugem odstavku 30. člena;
2. pojmi, opredeljeni v naslednjih določbah ZTFI, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– Direktiva 2004/39/ES v devetem odstavku 2. člena,
– investicijsko podjetje v prvem in tretjem odstavku 11. člena,
– borznoposredniška družba v drugem odstavku 11. člena,
– klirinškodepotna družba v drugem odstavku 17. člena,
– upravljavec organiziranega trga v drugem odstavku 14. člena,
– finančni posrednik v 29. členu;
3. pojma, opredeljena v naslednjih določbah ZFK, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– zavarovalnica v 2. točki 2. člena,
– pozavarovalnica v 3. točki 2. člena;
4. pojma, opredeljena v naslednjih določbah ZFPPIPP, če za posamezen primer ni določeno drugače:
– premoženje v prvem odstavku 10. člena,
– obveznosti v drugem odstavku 10. člena.
(3) Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTFI.
4. člen
(osebe po državi pripadnosti)
(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
(2) Tretja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
1.2.2. Investicijski skladi
5. člen
(investicijski sklad)
(1) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da javno zbira premoženje in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.
(2) Za javno zbiranje premoženja iz prejšnjega odstavka se šteje vsako zbiranje premoženja fizičnih oseb, pravnih oseb in drugih subjektov zasebnega in javnega prava. Ne gre za javno zbiranje premoženja, če se zbira zgolj premoženje dobro poučenih vlagateljev iz 44. člena ZTFI.
(3) Investicijski sklad je lahko UCITS sklad ali ne-UCITS sklad.
(4) Če se investicijski sklad iz države članice ali tretje države upravlja sam, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbo za upravljanje države članice ali družbo za upravljanje tretje države, uporabljajo neposredno za investicijski sklad.
6. člen
(UCITS sklad in ne-UCITS sklad)
(1) UCITS sklad je odprt investicijski sklad:
1. katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj, in
2. ki je bil ustanovljen in je upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.
(2) Ne-UCITS sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz prejšnjega odstavka. Lahko je odprt ali zaprt.
(3) UCITS sklad ne more spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal ne-UCITS sklad.
(4) Agencija določi podrobnejše tipe UCITS in ne-UCITS skladov glede na kompleksnost oziroma značilnosti naložb investicijskih skladov, ter pogoje, ki jih mora poleg pogojev, ki jih določa ta zakon ali drug zakon, ki ureja poslovanje takih investicijskih skladov, izpolnjevati družba za upravljanje za upravljanje posameznih tipov UCITS in ne-UCITS skladov v Republiki Sloveniji.
7. člen
(odprt in zaprt investicijski sklad)
(1) Odprt investicijski sklad je investicijski sklad, katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne razlikuje.
(2) Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.
8. člen
(oblike investicijskih skladov v Republiki Sloveniji)
V Republiki Sloveniji se lahko oblikujejo oziroma ustanovijo naslednje oblike investicijskih skladov:
1. vzajemni sklad,
2. krovni sklad,
3. alternativni sklad, in
4. investicijska družba.
9. člen
(vzajemni sklad in krovni sklad)
(1) Vzajemni sklad je odprt investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem tega zakona.
(2) Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem tega zakona.
(3) Vzajemni sklad in krovni sklad sta UCITS sklada.
(4) Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje odprtih investicijskih skladov, se uporabljajo tudi za vzajemne sklade in krovne sklade.
10. člen
(alternativni sklad)
(1) Alternativni sklad je odprt investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, katerega poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom tega zakona.
(2) Alternativni sklad je ne-UCITS sklad.
11. člen
(investicijska družba)
(1) Investicijska družba je zaprt investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu ter katere poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom tega zakona.
(2) Investicijska družba je ne-UCITS sklad.
(3) Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje zaprtih investicijskih skladov, se uporabljajo tudi za investicijsko družbo.
12. člen
(razvrstitev investicijskih skladov po vrsti naložb oziroma tehnikah upravljanja sredstev)
(1) Delniški sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v delnicah ali v delnicah in enotah delniških ciljnih skladov.
(2) Obvezniški sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v obveznicah ali obveznicah in enotah obvezniških ciljnih skladov oziroma drugih oblikah olistninjenega dolga.
(3) Sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v instrumentih denarnega trga, denarnih depozitih in enotah ciljnega sklada denarnega trga.
(4) Mešani sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena v različne vrste finančnih instrumentov.
(5) Agencija podrobneje določi razdelitev in poimenovanje vrst investicijskih skladov glede na vrste naložb, v katere ima sklad naložena svoja sredstva oziroma glede na tehnike upravljanja sredstev, ki jih sklad uporablja za namene učinkovitega upravljanja naložb.
1.2.3. Družba za upravljanje in skrbnik
13. člen
(družba za upravljanje)
Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja Agencije.
14. člen
(družba za upravljanje države članice)
Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa države članice.
15. člen
(družba za upravljanje tretje države)
Družba za upravljanje tretje države je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja nadzornega organa tretje države.
16. člen
(podružnica družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države)
(1) Podružnica družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države je poslovna enota družbe za upravljanje države članice oziroma družbe za upravljanje tretje države, ki je ločena od sedeža matične družbe za upravljanje in ni pravna oseba.
(2) Če je družba za upravljanje države članice oziroma družba za upravljanje tretje države sočasno ustanovila na območju Republike Slovenije več podružnic, mora biti v prijavi za vpis v register in v firmi podružnice označeno, katera podružnica je na območju Republike Slovenije glavna.
17. člen
(skrbnik)
Skrbnik je skrbnik premoženja investicijskega sklada, ki izpolnjuje pogoje iz 6.3.1. pododdelka tega zakona.
1.2.4. Kvalificiran delež, obvladovanje in razmerja povezanosti
18. člen
(kvalificirani delež)
Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
19. člen
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
1. z udeležbo, kot je določena v 1. točki 21. člena tega zakona,
2. z obvladovanjem,
3. tako da vse obvladuje ista tretja oseba.
20. člen
(povezane osebe)
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma so osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležene pri drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka;
4. tako, da sestavljajo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD-1;
5. kot člani uprave ali člani nadzornega sveta oziroma člani upravnega odbora z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Družba za upravljanje mora pripraviti in ob vsaki spremembi dopolnjevati seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(udeležba)
Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20-odstotkov, vendar je bil pridobljen zato, da imetniku na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo omogoči vpliv na njeno upravljanje.
22. člen
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.
23. člen
(nadrejena družba in podrejena družba)
(1) Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3. ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja, ali
4. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
2. družba je delnice pridobila:
– kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali
– v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:
1. ta družba sama,
2. podrejena družba te družbe, ali
3. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.
(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
24. člen
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:
1. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami, ali
2. večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
25. člen
(posredno imetništvo)
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.
(2) Šteje se, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.
1.2.5. Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu
26. člen
(premoženje v upravljanju)
(1) Premoženje v upravljanju je:
1. premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun oziroma v imenu in za račun investicijskih skladov, in
2. premoženje investicijskih skladov, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu iz 131. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca.
(2) Premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada.
27. člen
(trženje enot investicijskih skladov)
(1) Trženje enot investicijskih skladov obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot investicijskega sklada od družbe za upravljanje do vlagatelja. Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot investicijskih skladov.
(2) Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržna sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje v investicijske sklade, katerih namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.
28. člen
(trajni nosilec podatkov)
Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki vlagatelju omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov.
29. člen
(enota investicijskega sklada)
Enoto investicijskega sklada predstavlja:
1. investicijski kupon kot vrednostni papir, če je investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje, ali
2. delnica kot vrednostni papir, če je investicijski sklad ustanovljen v obliki delniške družbe.
30. člen
(prva in nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga)
Prva prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga je njihova prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji. Vse druge prodaje teh finančnih instrumentov, vključno s prodajo, ki jo opravi finančni posrednik, ki je te finančne instrumente odkupil od izdajatelja ob prvi prodaji, so nadaljnje prodaje.
2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
2.1. Statusne določbe
2.1.1. Pravnoorganizacijska oblika družb za upravljanje
31. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba, evropska delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v družbi za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.
(3) Družba za upravljanje mora imeti nadzorni svet.
32. člen
(uporaba določb ZGD-1 in ZPre-1 za družbe za upravljanje)
(1) Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe, evropske delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za družbo za upravljanje in investicijski sklad, ki izpolnjujeta pogoje neodvisnosti oziroma ločitve premoženja iz 2. točke prvega odstavka 186. člena tega zakona, se ne uporablja tretji odstavek 8. člena ZPre-1.
2.1.2. Dejavnost družbe za upravljanje
33. člen
(dejavnost družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.
(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(3) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona.
(4) Družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
2.1.3. Osnovni kapital in dodatni kapital ter delnice družbe za upravljanje
34. člen
(osnovni kapital družbe za upravljanje)
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000 eurov.
(2) Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 250 milijonov eurov, mora družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotoviti dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250 milijonov eurov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodatni kapital le v takšni višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10 milijonov eurov.
(4) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 159. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek iz 152. ali 153. člena ZTFI, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje.
(5) Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital družbe za upravljanje štejejo postavke iz 1. do 3. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.
35. člen
(delnice družbe za upravljanje)
(1) Delnice družbe za upravljanje se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju.
(3) Delnice družbe za upravljanje morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) Delnice družbe za upravljanje morajo biti izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.
(5) Družba za upravljanje ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v kapitalu katerih je udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.
(6) Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je družba za upravljanje oziroma so družbe, v katerih je družba za upravljanje udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem in se glede na njene lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje.
(8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja:
1. pri ustanovitvi družbe za upravljanje ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,
2. ob povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge družbe za upravljanje, če prva za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije.
(9) Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.
2.1.4. Delničarji družbe za upravljanje
36. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Agencije.
(2) Agencija v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od naslednjih razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov;
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od ene tretjine;
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50 odstotkov;
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 50 odstotkov;
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za upravljanje.
(3) Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo;
2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;
3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje;
4. osebe, ki so:
– skupščini družbe za upravljanje predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
– z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 39. do 49. člena in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »skupni kvalificirani imetniki«.
37. člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe za upravljanje v skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja družbe za upravljanje;
3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;
4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;
5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;
6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;
7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;
8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;
9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe za upravljanje, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
38. člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:
1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb investicijskih skladov, ki jih skladno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice družbe za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja druga družba za upravljanje, in
2. druga družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice družbe za upravljanje, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2. investicijsko podjetje:
– lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki, ali
– je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v tem zakonu oziroma predpisih držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,
2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov družbe za upravljanje, in
3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.
39. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža obsega:
1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
2. druge podatke iz prvega odstavka 543. člena ZTFI, ki jih mora obsegati vsaka zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se priloži dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 41. člena tega zakona, ki jih Agencija podrobneje predpiše na podlagi prve točke 52. člena tega zakona.
40. člen
(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)
(1) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. družba za upravljanje te države članice,
2. kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica ali investicijsko podjetje te države članice, ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. kreditna institucija, zavarovalnica ali pozavarovalnica Republike Slovenije, ali
2. oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.
(3) Agencija se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 41. člena tega zakona.
(4) Če se Agencija po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi, obsega obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora obsegati vsaka obrazložitev odločbe, tudi stališča Agencije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.
(5) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
41. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)
(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, presoja Agencija pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje družbe za upravljanje, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati družbo za upravljanje ali drugače vplivati na poslovanje družbe za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;
3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje družba za upravljanje;
4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka Agencija presodi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala družba za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija presodi tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:
1. je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT, ali izveden poskus tega dejanja, ali
2. bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Agencija hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti družbi za upravljanje, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.
42. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo, če:
1. bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
2. na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, da bo:
– ogrožena sposobnost družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona, ali
– ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;
3. obstajajo razlogi za sum, da:
– je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja, ali
– bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT;
4. bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 547.a člena ZTFI, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz prejšnjega člena.
(2) Agencija zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.
43. člen
(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)
(1) Agencija lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija določila ta rok.
(2) Agencija lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.
44. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice družbe za upravljanje tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija ugotovitveno odločbo.
45. člen
(glasovalne pravice iz delnic družbe za upravljanje, pridobljenih v nasprotju z zakonom)
(1) Imetnik iz delnic družbe za upravljanje, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.
(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna, če imetnik na podlagi delnic:
1. dosega ali presega 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto: tako da se od števila delnic, ki predstavlja 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, odšteje ena delnica;
2. presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža: tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.
(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic družbe za upravljanje.
(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija to dovoljenje izda, pridobi imetnik z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano to dovoljenje.
(5) Družba za upravljanje neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.
(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 46. in 47. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja družbe za upravljanje.
46. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji. V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(2) Neupravičeni imetnik mora do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji predložiti:
1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
2. dokaze o odsvojitvi.
(3) Agencija lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 545. člen ZTFI.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi če:
1. neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena;
2. je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
47. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic družbe za upravljanje, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove družbi za upravljanje, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).
(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo drugega odstavka 45. člena tega zakona.
(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic obsega:
1. podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih;
2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic družbe za upravljanje se vroči tudi družbi za upravljanje. Družba za upravljanje od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5) Če je družba za upravljanje v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora družba za upravljanje dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
48. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Agencija lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz 42. člena tega zakona.
(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 45. člena tega zakona.
49. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji)
(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo.
(2) Kvalificirani imetnik mora Agencijo nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.
(3) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za upravljanje nadrejene družbe, mora Agencijo obvestiti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.
50. člen
(delničarski sporazum)
(1) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Agencijo.
(2) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v družbi za upravljanje, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja, tudi če:
1. namerava h kvalificiranemu delniškemu sporazumu pristopiti nov udeleženec, ali
2. bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prejšnjega odstavka zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v družbi za upravljanje.
(5) 36. do 49. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.
51. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe družbe za upravljanje)
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar družbe za upravljanje oziroma kakšen delež delnic družbe za upravljanje ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. do 49. člena tega zakona, pri čemer se namesto besedila »pravice iz delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »pravice iz prvega odstavka 23. člena tega zakona« in namesto besedila »odsvojitev delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 23. člena tega zakona«.
52. člen
(akt o kvalificiranih imetnikih)
Agencija predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 41. člena tega zakona;
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 49. člena tega zakona.
2.1.5. Organi vodenja in nadzora družbe za upravljanje
2.1.5.1. Skupne določbe
53. člen
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje lahko izbere dvotirni ali enotirni sistem upravljanja družbe.
(2) Za izvršne direktorje družbe za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 54. do 62. člen, 67. ter 68. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje, za druge člane oziroma članice upravnega odbora pa 63. do 68. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na nadzorni svet družbe za upravljanje.
(3) V družbi za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja veljajo za izvršne direktorje in člane upravnega odbora naslednja posebna pravila:
1. upravni odbor družbe za upravljanje mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja;
2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora družbe za upravljanje;
3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov družbe za upravljanje.
2.1.5.2. Uprava družbe za upravljanje
54. člen
(uprava družbe za upravljanje)
(1) Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave družbe za upravljanje oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje družbe za upravljanje za celoten obseg poslov iz dejavnosti družbe za upravljanje.
(2) Člani uprave družbe za upravljanje, ki opravljajo svoje naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, morajo opravljati posle vodenja družbe za upravljanje za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave družbe za upravljanje mora imeti znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje.
(4) Posli družbe za upravljanje se morajo voditi v Republiki Sloveniji.
(5) Za poslovodje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.
55. člen
(pogoji za člana uprave družbe za upravljanje)
(1) Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana samo oseba, ki:
1. je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje, in
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija od kandidata za člana uprave družbe za upravljanje, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
56. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje)
(1) Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje učinkuje pod:
1. odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
2. razveznim pogojem, ki nastopi, če:
– ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne, ali
– Agencija zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
57. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje)
(1) Funkcijo člana uprave posamezne družbe za upravljanje lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave te družbe za upravljanje.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje mora kandidat za člana uprave priložiti:
1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 55. člena tega zakona, in
2. sklep nadzornega sveta družbe za upravljanje o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje.
(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.
(4) Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:
1. kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 55. člena tega zakona, ali
2. iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.
(6) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave družbe za upravljanje, na katero se dovoljenje nanaša.
(7) Nadzorni svet družbe za upravljanje mora Agencijo obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave družbe za upravljanje, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.
(8) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.
58. člen
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)
(1) Člani uprave družbe za upravljanje zagotovijo, da družba za upravljanje posluje v skladu:
1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
2. z zakoni, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
3. z drugimi pravili stroke.
(2) Člani uprave družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prejšnjega odstavka, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja družbe za upravljanje.
59. člen
(obveščanje nadzornega sveta)
(1) Uprava družbe za upravljanje mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet družbe za upravljanje:
1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni oziroma dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev,
3. o nastanku vsake velike izpostavljenosti, in
4. o ugotovitvah Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje.
(2) Član uprave družbe za upravljanje mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
1. tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
60. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. uprava, katere član je, krši obveznosti iz 194. člena tega zakona;
3. član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 58. člena tega zakona;
4. je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
5. nastopijo okoliščine iz petega odstavka 57. člena tega zakona;
6. krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije po določbah ZTFI.
(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka ima značilnost hujše kršitve, če:
1. je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje, ali
2. član uprave stori kršitev enakih značilnosti že drugič v treh letih.
61. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
62. člen
(opomin)
Agencija izreče članu uprave družbe za upravljanje opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.
2.1.5.3. Nadzorni svet družbe za upravljanje
63. člen
(člani nadzornega sveta družbe za upravljanje)
(1) Funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje ne sme opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima družba za upravljanje več kot 5-odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in nima položaja podrejene družbe znotraj skupine iz 14. točke 2. člena ZFK.
(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v družbah za upravljanje in drugih družbah, ki so vključene v skupino iz 14. točke 2. člena ZFK, to funkcijo opravlja:
1. če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino;
2. v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino.
64. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje)
(1) Za člana nadzornega sveta družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki:
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov družbe za upravljanje, in
2. ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona in obsodba še ni bila izbrisana.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Agencija lahko zahteva od uprave družbe za upravljanje, da skliče skupščino družbe za upravljanje in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta družbe za upravljanje, če:
1. član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
2. obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 63. člena tega zakona, ali
3. član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
65. člen
(pristojnosti nadzornega sveta družbe za upravljanje)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, nadzorni svet družbe za upravljanje:
1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike družbe za upravljanje;
2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta družbe za upravljanje;
3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;
4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;
5. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
66. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta družbe za upravljanje)
(1) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje morajo:
1. obravnavati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;
2. obravnavati ugotovitve Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje;
3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev družbe za upravljanje;
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem družbe za upravljanje.
(3) Član nadzornega sveta družbe za upravljanje mora Agencijo in skupščino družbe za upravljanje nemudoma obvestiti o:
1. tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
2.1.6. Prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje
67. člen
(prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje)
(1) Osebe, povezane z družbo za upravljanje na način iz 20. člena tega zakona, ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.
(3) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle nakupa in odkupa enot teh investicijskih skladov.
2.1.7. Akti Agencije
68. člen
(akt o članih uprave in nadzornega sveta)
Agencija predpiše:
1. podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti;
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave družbe za upravljanje dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 55. člena tega zakona.
2.2. Pravila poslovanja družbe za upravljanje
2.2.1. Pravila varnega in skrbnega poslovanja
69. člen
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:
1. organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
2. smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke, podprte s primerno nadzorovanim in varovanim informacijskim sistemom za elektronsko obdelavo podatkov, in
3. ustrezen sistem notranjih kontrol.
(2) Družba za upravljanje je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje oškodovanja interesov investicijskega sklada ali interesov strank družbe za upravljanje kot posledica nasprotja interesov med družbo za upravljanje in njenimi strankami, med dvema njenima strankama, med eno stranko in investicijskim skladom ali med dvema investicijskima skladoma.
(3) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.
70. člen
(vodenje evidenc in dokumentacije)
Družba za upravljanje vodi in hrani evidence in dokumentacijo o vseh storitvah in poslih, ki jih je opravila, na način, ki omogoča nadzor nad njenim poslovanjem.
71. člen
(reševanje pritožb vlagateljev)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke, ki zagotavljajo, da se pritožbe vlagateljev investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja, primerno obravnavajo in da ni omejitev pri uveljavljanju pravic vlagateljev v primeru, ko ima družba za upravljanje sedež v državi članici, ki ni matična država investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje vlagatelju omogoči vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskega sklada predmet trženja.
(3) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo, da so informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev na zahtevo dostopne tudi javnosti ali nadzornim organom investicijskega sklada.
72. člen
(reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo zunajsodnega reševanja sporov med družbo za upravljanje na eni strani in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami gospodarjenja s finančnimi instrumenti, na drugi strani.
(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način in postopek odločanja predpiše družba za upravljanje s svojim notranjim aktom ter ga objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen vlagateljem.
(3) Družba za upravljanje mora bodoče vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi bo sklenila pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumentni, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe iz prvega odstavka 128. člena tega zakona seznaniti z vsemi elementi sheme zunajsodnega reševanja sporov.
73. člen
(ukrepi za neprekinjeno poslovanje)
(1) Družba za upravljanje opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu storitev upravljanja investicijskih skladov, ki jih opravlja.
74. člen
(akt o pravilih varnega in skrbnega poslovanja)
(1) Agencija podrobneje opredeli:
1. pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja družbe za upravljanje iz 1. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
2. potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
3. potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol družbe za upravljanje iz 3. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona;
4. način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, vključno s strategijo za uveljavljanje glasovalnih pravic;
5. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 70. člena tega zakona;
6. ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz 73. člena tega zakona.
(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi organizacijskih zahtev družbe za upravljanje upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje.
2.2.2. Pravila ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje
75. člen
(pravila ravnanja)
(1) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev deluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njene dejavnosti.
(2) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in v vsem paziti na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese svojih strank.
(3) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in zapletenosti storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.
76. člen
(akt o pravilih ravnanja)
(1) Agencija podrobneje opredeli pravila, ki jih družba za upravljanje mora upoštevati, da se šteje, da ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in da v vsem pazi na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese drugih strank.
(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi pravil ravnanja upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje.
2.2.3. Prepoved zlorabe notranjih informacij
77. člen
(notranja informacija)
Notranja informacija po tem zakonu je vsaka natančna informacija, ki:
1. se nanaša na odprt investicijski sklad,
2. še ni postala dostopna javnosti, in
3. bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na vrednost enote odprtega investicijskega sklada.
78. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov)
(1) Glede prepovedi zlorabe notranjih informacij iz 77. člena tega zakona in nadzora nad kršitvami prepovedi zlorabe notranjih informacij se uporabljajo 382. do 384., 386. in 391. do 401. členi ZTFI ter akti Agencije iz 2. do 4. in 8. točke prvega odstavka 381. člena ZTFI.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ki se nanašajo na odprt investicijski sklad druge države članice, ni dolžna poročati Agenciji v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu države članice.
2.2.4. Varovanje zaupnih podatkov
79. člen
(zaupni podatki)
Družba za upravljanje kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot investicijskega sklada oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.
80. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Člani organov družbe za upravljanje, delničarji oziroma družbeniki družbe za upravljanje, delavci družbe za upravljanje, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v družbi za upravljanje oziroma pri opravljanju storitev zanjo, kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja:
1. če imetnik enot investicijskega sklada ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2. če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug nadzorni organ za potrebe postopka, ki ga vodi okviru svojih pristojnosti, in ki poda pisno zahtevo za posredovanje teh podatkov,
3. ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z oddelkom 11.7. tega zakona ali v skladu z ZFK, in
4. v drugih primerih, določenih z zakonom.
(3) Za varovanje zaupnih podatkov mora skrbnik upoštevati določbe ZBan-1 o varovanju zaupnih podatkov.
81. člen
(uporaba zaupnih podatkov)
Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.
2.2.5. Kapitalska ustreznost družbe za upravljanje
82. člen
(kapitalska ustreznost)
Družba za upravljanje zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.
83. člen
(kapital družbe za upravljanje)
(1) Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se v primeru stečaja ali likvidacije izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;
2. rezerve iz dobička;
3. preneseni čisti poslovni izid;
4. presežek iz prevrednotenja;
5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.
(2) Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. lastne delnice oziroma poslovni deleži, v kolikor niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
3. čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
84. člen
(minimalni kapital družbe za upravljanje)
(1) Kapital družbe za upravljaje mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:
1. 25 odstotkov stalnih stroškov družbe za upravljanje v predhodnem poslovnem letu;
2. seštevka kapitalskih zahtev za kreditna in tržna tveganja po prvem odstavku 193. člena ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 136. člena ZBan-1, ki izhajajo iz opravljanja storitev gospodarjenja in pomožnih storitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek kapital družbe za upravljanje ne sme biti nižji od zneska osnovnega in dodatnega kapitala iz 34. člena tega zakona.
85. člen
(prepoved izplačila dobička)
(1) Družba za upravljanje ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital družbe za upravljanje manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital družbe za upravljanje zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v prejšnjem členu.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler družba za upravljanje ne zagotovi ustrezne višine kapitala.
86. člen
(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)
(1) Če kapital družbe za upravljanje zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 84. členu tega zakona, uprava družbe za upravljanje sprejme tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi družbe za upravljanje.
(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora uprava družbe za upravljanje nemudoma poročati Agenciji.
87. člen
(omejitev naložb družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.
(2) Družba za upravljanje je lahko sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz 102. člena tega zakona ali storitev upravljanja s finančnimi instrumenti iz četrtega odstavka 8. člena ZTFI, in če je organizirana kot kapitalska družba.
(3) Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.
(4) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.
88. člen
(akt o kapitalski ustreznosti)
Agencija predpiše:
1. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje;
2. postavke stalnih stroškov družbe za upravljanje;
3. roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje.
2.3. Poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje ter revidiranje
89. člen
(poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter revidiranje)
(1) Če v tem oddelku in aktih iz 91. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v Osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.
(2) Družba za upravljanje sestavlja računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, ki so del letnega poročila družbe za upravljanje, za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
(3) Revizijski pregled letnega poročila družbe za upravljanje in revizorjevo poročilo mora poleg revidiranja in pregleda po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila po drugem odstavku 57. člena ZGD-1 obsegati tudi revizijski pregled in poročilo glede izpolnjevanja pravil varnega in skrbnega poslovanja in izpolnjevanja pravil ravnanja.
(4) V primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona, mora revizijski pregled in poročilo iz prejšnjega odstavka obsegati tudi revizijski pregled in poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v skladu z določbami ZTFI.
(5) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena oziroma z aktom iz 91. člena tega zakona, lahko Agencija zahteva od družbe za upravljanje, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.
(6) Družba za upravljanje najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.
(7) Družba za upravljanje Agenciji predloži revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v štirih mesecih po izteku koledarskega leta.
(8) Družba za upravljanje v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.
(9) Družba za upravljanje v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objavi letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1. Družba za upravljanje zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.
(10) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic družb za upravljanje držav članic in družb za upravljanje tretjih držav.
90. člen
(obveznosti revizijske družbe v razmerju do Agencije)
(1) Revizijska družba, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila družbe za upravljanje, pred koncem revidiranja Agencijo pisno obvesti o dejstvih ali okoliščinah, ki jih je ugotovila pri izvajanju nalog revidiranja in pomenijo enega od naslednjih položajev, ki:
1. bi lahko pomenil kršitev predpisov iz 446. člena tega zakona,
2. lahko vpliva na sistem upravljanja družbe za upravljanje iz 69. člena tega zakona, ali
3. lahko privede do razlogov za izdajo revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z družbo za upravljanje na podlagi obvladovanja.
(3) Revizijska družba Agenciji na njeno zahtevo posreduje tudi druge podatke, ki jih Agencija potrebuje pri opravljanju nadzora nad družbo za upravljanje v skladu s tem zakonom.
(4) Posredovanje podatkov Agenciji po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.
91. člen
(akt o računovodskih izkazih družbe za upravljanje in revidiranju)
Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:
1. vrste in obliko računovodskih izkazov družb za upravljanje;
2. podrobnejšo vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom družbe za upravljanje;
3. analitični kontni načrt za družbe za upravljanje;
4. podrobnejšo obliko ter najmanjši obseg in vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
2.4. Likvidacija, prisilna poravnava in stečaj družbe za upravljanje
2.4.1. Likvidacija družbe za upravljanje
92. člen
(sklep skupščine o likvidaciji družbe za upravljanje)
(1) Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o prenehanju družbe za upravljanje in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).
(2) Za likvidacijo družbe za upravljanje na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem pododdelku drugače določeno.
(3) Če ima družba za upravljanje podružnico, mora likvidacijski upravitelj objaviti sklep o likvidaciji v obliki povzetka v dnevnem časopisu, ki izhaja na celotnem območju države članice, v kateri ima družba za upravljanje podružnico.
(4) Po sprejetju sklepa o likvidaciji lahko družba za upravljanje opravlja samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
93. člen
(likvidacijski upravitelj družbe za upravljanje)
(1) Za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v tej družbi za upravljanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v tej družbi za upravljanje, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje.
(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje velja samo za likvidacijo tiste družbe za upravljanje, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.
(4) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.
94. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Uprava družbe za upravljanje obvesti Agencijo o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejetju sklepa.
(2) Agencija na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero:
1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma drugih storitev, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje na podlagi tega zakona na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije družbe za upravljanje;
2. določi, v kakšnem obsegu se za družbo za upravljanje v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in aktov, izdanih na njegovi podlagi.
(3) Po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka lahko družba za upravljanje opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
(4) Če Agencija izda odločbo iz drugega odstavka tega člena družbi za upravljanje, ki ima podružnico v drugi državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank družbe za upravljanje oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče odlašati, Agencija obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.
95. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Če skupščina družbe za upravljanje odloči, da družba za upravljanje deluje dalje, lahko družba za upravljanje ponovno začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma druge storitve, ki jih družba za upravljanje lahko opravlja na podlagi tega zakona, samo če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.
(2) Predlogu za vpis sklepa iz prejšnjega odstavka v sodni register se priloži novo dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
96. člen
(prenehanje opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov zaradi spremembe dejavnosti družbe za upravljanje)
(1) Določbe tega pododdelka se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina družbe za upravljanje sprejme sklep, s katerim se dejavnost družbe za upravljanje spremeni tako, da družba za upravljanje ne opravlja več storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) Pri smiselni uporabi se namesto besedila »sklep o likvidaciji« uporablja besedilo »sklep o spremembi dejavnosti«, namesto besedila »posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« pa besedilo »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih poslov v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov«.
97. člen
(prijava terjatev upnikov iz države članice)
(1) Upnik iz države članice lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež.
(2) Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.
98. člen
(likvidacija družbe za upravljanje, ki opravlja storitve iz 5. poglavja tega zakona)
Za likvidacijo družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI, ki urejajo likvidacijo borznoposredniške družbe.
2.4.2. Prisilna poravnava
99. člen
(prepoved prisilne poravnave)
Nad družbo za upravljanje ni dopustno začeti postopka prisilne poravnave.
2.4.3. Stečaj družbe za upravljanje
100. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)
(1), Za stečajni postopek nad družbo za upravljanje se uporabljajo določbe ZFPPIPP, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za stečaj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI, ki urejajo stečaj borznoposredniške družbe.
101. člen
(posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje)
(1) Upniki terjatev do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz drugega odstavka 172. člena tega zakona imajo pravico do njihovega plačila po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka.
(2) Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.
3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
3.1. Storitve in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov
102. člen
(storitve upravljanja investicijskih skladov)
Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:
1. upravljanje premoženja investicijskega sklada;
2. administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada:
– pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,
– odnose z vlagatelji v investicijski sklad,
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot,
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
– vodenje evidence imetnikov enot investicijskega sklada in drugih evidenc,
– delitev dobička oziroma prihodkov,
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot investicijskega sklada,
– obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,
– hramba dokumentacije in druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem investicijskega sklada;
3. trženje enot investicijskega sklada.
103. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo:
1. družba za upravljanje,
2. družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico oziroma, ki lahko v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in
3. družba za upravljanje tretje države, ki v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico.
104. člen
(upravičenost družbe za upravljanje opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov)
(1) Družba za upravljanje lahko v Republiki Sloveniji opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, če pridobi dovoljenje Agencije.
(2) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov le za tiste investicijske sklade, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice.
(3) Družba za upravljanje lahko storitev upravljanja investicijskih skladov, če jih je po prvem odstavku tega člena upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, opravlja tudi na območju:
1. druge države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica) preko podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.2. tega zakona;
2. tretje države, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 3.2.3. tega zakona.
105. člen
(register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, v katerega se vpisujejo vse družbe za upravljanje, ki jim je Agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.
3.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje
3.2.1. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije
106. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Družba za upravljanje mora pridobiti dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register, pri čemer pisno zahtevo iz 107. člena tega zakona v imenu družbe za upravljanje vložijo njeni ustanovitelji oziroma ustanoviteljice.
(2) Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za enega ali več tipov investicijskih skladov.
(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v poslovni register.
107. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov mora poleg obveznih vsebin vsebovati tudi navedbo tipov investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje namerava upravljati.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je treba priložiti:
1. statut oziroma družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1,
2. poslovni načrt družbe za upravljanje za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati tudi:
– opis poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati,
– opis načina uresničevanja sistema upravljanja družbe za upravljanje iz 69. člena tega zakona,
3. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, iz katere je razvidno, ali družba za upravljanje izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in
4. seznam delničarjev, ki mora za vsakega od njih vključevati osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi družbe.
108. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)
Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:
1. zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 39. člena tega zakona;
3. zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje iz 57. člena tega zakona.
109. člen
(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Agencija izda družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:
1. je statusni ustroj družbe za upravljanje v skladu z določbami oddelka 2.1. tega zakona,
2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje vsem članom uprave te družbe za upravljanje,
4. družba za upravljanje deluje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja iz pododdelka 2.2.1. tega zakona,
5. družba za upravljanje izpolnjuje pogoje glede kapitalske ustreznosti iz pododdelka 2.2.5. tega zakona, in
6. družba za upravljanje izpolnjuje druge pogoje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, mora biti naveden tip UCITS oziroma ne-UCITS sklada iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona, za upravljanje katerih se dovoljenje izdaja.
(3) Za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za nov tip investicijskih skladov, družbi za upravljanje, ki že ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za določen tip investicijskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe tega pododdelka.
(4) Agencija lahko o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje, ki na dan izdaje odločbe ne izpolnjuje vseh pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena, odloči z odložnim pogojem. Družba za upravljanje mora pred iztekom roka, ki ga v odločbi o izdaji dovoljenja določi Agencija, izkazati izpolnjevanje teh pogojev.
110. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:
1. če družba za upravljanje ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2. če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot šest mesecev, ali
3. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.
(2) Če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja samo določenega tipa investicijskih skladov za več kot šest mesecev, dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha veljati samo v delu, ki se nanaša na upravljanje teh tipov investicijskih skladov.
(3) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(4) Družba za upravljanje ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov:
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati;
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.
111. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1) Če je družba za upravljanje udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Agencije za to združitev oziroma delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 106. do 110. člen tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala storitve upravljanja investicijskih skladov, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(4) Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegla kapitalske ustreznosti.
(5) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba za upravljanje.
(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za statusna preoblikovanja družb za upravljanje v skladu s tem členom.
3.2.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici
112. člen
(splošni določbi)
(1) Družba za upravljanje lahko eno ali več storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v državi članici gostiteljici prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem pododdelku.
(2) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici oblikuje in ustanavlja samo UCITS sklade, in sicer UCITS sklade takšnega tipa, ki jih lahko ustanavlja in upravlja v Republiki Sloveniji.
113. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici gostiteljici, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice družba za upravljanje priloži:
1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice in organizacijski ustroj podružnice;
2. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;
3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice, in
4. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje zahtevo, da Agencija obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti obvestilu o nameri ustanovitve podružnice iz drugega odstavka tega člena.
114. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice)
(1) Agencija v dveh mesecih od prejema obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka prejšnjega člena to obvestilo s prilogami iz drugega odstavka prejšnjega člena posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(2) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka mora Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predložiti tudi:
1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES;
2. dokument z navedbo dovoljenj;
3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom UCITS skladov, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.
(3) Agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje.
(4) Če Agencija v roku iz prvega odstavka tega člena ne obvesti družbe za upravljanje o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, ima družba za upravljanje pravico do pritožbe, kot da bi bila njena zahteva za posredovanje tega obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, zavrnjena.
115. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici gostiteljici)
Družba za upravljanje lahko začne opravljati posle prek podružnice:
1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice gostiteljice, ali
2. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo Agencije v skladu s prejšnjim členom, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice gostiteljice iz prejšnje točke.
116. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici gostiteljici)
(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, mora o tem obvestiti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice najmanj en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(2) Če se pojavi utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.
(3) Če se spremenijo podatki iz drugega odstavka 114. člena tega zakona, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.
(4) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 113. do 115. člen tega zakona, le da se roka iz prvega odstavka 114. člena in iz 2. točke 115. člena tega zakona skrajšata na en mesec.
117. člen
(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava začeti neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.
(2) Obvestilu o neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje priloži:
1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg storitev in poslov, ki jih namerava družba za upravljanje neposredno opravljati,
2. opis upravljanja tveganj družbe za upravljanje, in
3. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
(3) Agencija v enem mesecu po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena to obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(4) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži:
1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES,
2. dokument z navedbo dovoljenj;
3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom UCITS skladov, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.
(5) Družba za upravljanje lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije iz tretjega odstavka tega člena.
118. člen
(obvestilo o spremembah pomembnih dejstev oziroma okoliščin)
(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka prejšnjega člena, mora o tem pisno obvestiti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice pred izvršitvijo take spremembe.
(2) V kolikor se spremeni vsebina izjave oziroma dokumentov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, obvesti o tem Agencija nadzorni organ države članice.
119. člen
(uporaba pravil ravnanja v državi članici gostiteljici)
(1) Družba za upravljanje mora pri opravljanju storitev prek podružnice ravnati v skladu s pravili ravnanja, ki veljajo v državi članici gostiteljici.
(2) Družba za upravljanje, ki neposredno opravlja storitve v državi članici gostiteljici, mora pri opravljanju storitev ravnati v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona.
(3) Za UCITS sklad, ki ga družba za upravljanje ustanovi v drugi državi članici, se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo vsebine iz drugega odstavka 124. člena tega zakona.
3.2.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi
120. člen
(splošne določbe)
(1) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi opravlja samo storitev trženja enot investicijskih skladov, in sicer pod pogoji, določenimi v oddelku 4.3. tega zakona.
(2) Družba za upravljanje lahko storitev iz prejšnjega odstavka opravlja preko podružnice ali neposredno.
(3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 113. člena, tretji odstavek 114. člena in 116. člen tega zakona.
(4) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
3.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji s strani družbe za upravljanje države članice
121. člen
(splošni določbi)
(1) Če ima družba za upravljanje države članice dovoljenje za upravljanje UCITS skladov v državi članici svojega sedeža (v nadaljnjem besedilu: domači državi članici), lahko storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v Republiki Sloveniji preko podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem oddelku.
(2) Družba za upravljanje države članice lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja samo vzajemne sklade, in sicer vzajemne sklade takšnih tipov, ki jih dopušča dovoljenje nadzornega organa družbe za upravljanje države članice.
122. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov prek podružnice)
(1) Družba za upravljanje države članice lahko ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov prek te podružnice, ko Agencija družbo za upravljanje države članice obvesti o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev podružnice oziroma z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 113. člena in iz drugega odstavka 114. člena tega zakona.
(2) Če namerava družba za upravljanje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, mora o tem pisno obvestiti Agencijo en mesec pred uvedbo spremembe.
123. člen
(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Družba za upravljanje države članice lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega, drugega in četrtega odstavka 117. člena tega zakona.
(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, mora pred vsako spremembo dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 117. člena tega zakona o tem obvestiti Agencijo.
124. člen
(uporaba določb tega zakona za družbo za upravljanje države članice)
(1) Družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji prek podružnice, mora pri opravljanju storitev ravnati v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona, družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji neposredno, pa skladno s pravili ravnanja, ki veljajo v domači državi članici družbe za upravljanje države članice.
(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora upoštevati določbe tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, oziroma drugih predpisov, ki se uporabljajo za oblikovanje in poslovanje vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji, in sicer določbe glede:
1. oblikovanja vzajemnega sklada in izdaje dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada,
2. prodaje in odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
3. naložb vzajemnega sklada vključno z upravljanjem tveganj iz naslova naložb vzajemnega sklada,
4. zadolževanja, posoje vrednostnih papirjev in nekritih prodaj,
5. vrednotenja premoženja vzajemnega sklada,
6. računovodenja in računovodskih izkazov vzajemnega sklada,
7. izračuna čiste vrednoti sredstev, vrednosti enote premoženja in povračil vlagateljem iz naslova napak pri izračunu,
8. razdelitve prihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada,
9. sprotnega obveščanja javnosti in Agencije o poslovanju vzajemnega sklada,
10. periodičnih poročil o poslovanju vzajemnega sklada, prospekta, pravil upravljanja in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje,
11. trženja investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
12. odnosov z imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
13. združitev vzajemnih skladov,
14. likvidacije vzajemnih skladov,
15. vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
16. nadomestil za nadzor in drugih postavk tarife Agencije, in
17. pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(3) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora v celoti upoštevati določbe njegovih pravil upravljanja in prospekta.
(4) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, mora vzpostaviti ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
3.4. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje tretje države
125. člen
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje tretjih držav)
(1) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo storitve trženja enot investicijskih skladov.
(2) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji storitev iz prejšnjega odstavka opravlja samo prek podružnice.
(3) Določbe tega oddelka se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje tretje države za opravljanje storitve iz prvega odstavka tega člena pooblasti drugo osebo.
126. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice)
(1) Družba za upravljanje tretje države mora za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji pridobiti dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je treba priložiti:
1. akt o ustanovitvi podružnice;
2. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež;
3. statut oziroma pravila družbe za upravljanje tretje države;
4. revidirana letna poročila družbe za upravljanje tretje države za zadnja tri leta poslovanja;
5. če iz izpiska iz 2. točke tega odstavka niso razvidni podatki o lastnikih družbe za upravljanje tretje države: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju družbe za upravljanje tretje države;
6. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež, za pravne osebe, ki so pri upravljanju družbe za upravljanje tretje države udeležene z več kot 10 odstotki;
7. načrt poslovanja za tri leta, ki med drugim obsega obseg poslov, ki jih družba za upravljanje tretje države namerava opravljati v Republiki Sloveniji;
8. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali podružnica izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice;
9. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov družbe za upravljanje tretje države;
10. podrobnejši opis morebitnega sistema jamstva za terjatve vlagateljev v investicijske sklade, ki velja v državi kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež;
11. izjavo družbe za upravljanje tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice.
(3) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica usposobljena za poslovanje v skladu s tem zakonom.
(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice, če poslovodje podružnice nimajo dovoljenja iz četrtega odstavka 57. člena tega zakona.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države, kjer ima družba za upravljanje tretje države sedež, oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice iz 8. točke drugega odstavka tega člena.
127. člen
(uporaba določb tega zakona za podružnico)
(1) Za podružnico družbe za upravljanje tretje države se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
– 79. do 81. člen tega zakona;
– 89. člen tega zakona;
– 143. člen tega zakona;
– 6.7. oddelek tega zakona.
(2) Za poslovodje podružnice družbe za upravljanje tretje države se smiselno uporabljajo določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje.
3.5. Prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo
128. člen
(prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo)
(1) Družba za upravljanje, družba za upravljanje države članice ali družba za upravljanje tretje države (v nadaljnjem besedilu: pooblastitelj), ki v skladu s 103. členom tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s 102. členom tega zakona spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov).
(2) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika, za opravljanje navedenih storitev.
(3) Pooblastitelj ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na pooblaščence v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika«.
129. člen
(prenos pooblastila na tretjo osebo)
(1) Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot investicijskih skladov na podlagi predhodnega pisnega soglasja pooblastitelja prenese pooblastilo na tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.
(2) Določbe tega oddelka veljajo tudi v primeru prenosa pooblastila na tretjo osebo.
130. člen
(pogoji za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov)
(1) Pooblastitelj lahko podeli pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. pooblastitelj, s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov pooblaščencu, poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji,
2. se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad pooblastiteljem,
3. pooblastitelj lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja investicijske sklade, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade,
4. ima pooblastitelj v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na pooblaščenca,
5. lahko pooblastitelj, v skladu s podeljenim pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku poda pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja prenesenih storitev oziroma poslov,
6. lahko pooblastitelj v vsakem trenutku, če to zahteva interes vlagateljev, prekliče dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj,
7. ima pooblaščenec dovolj strokovnega znanja in izkušenj ter izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, da lahko učinkovito izvršuje dolžnosti iz pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov,
8. se s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad,
9. lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od pooblastitelja, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev,
10. ima skrbnik, ne glede na podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, in
11. prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih pooblastitelj, na podlagi pooblastila, prenese v upravljanje pooblaščencu.
(2) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, morajo biti izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka, pooblaščenec pa je lahko le oseba:
1. ki je nadzorovana s strani Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tretje države in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank,
2. pri nadzoru katere je zagotovljeno sodelovanje in izmenjava informacij med Agencijo in organom, pristojnim za nadzor pooblaščenca, če za nadzor pooblaščenca ni pristojna Agencija,
3. ki ne opravlja skrbniških storitev za investicijski sklad, za upravljanje katerega je bilo podeljeno pooblastilo, in
4. katere interesi niso v nasprotju z interesi pooblastitelja oziroma z interesi vlagateljev v investicijske sklade.
(3) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko investicijskega sklada.
(4) Agencija določi okoliščine, kdaj se šteje, da se je vloga pooblastitelja zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika« in morebitne dodatne pogoje, ki jih mora pooblastitelj upoštevati pri prenosu opravljanja posameznih storitev in poslov po tem členu.
131. člen
(pogodba o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja)
(1) Pooblastitelj in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero pooblastitelj podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov pooblaščencu in s katero pogodbeni stranki podrobneje opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).
(2) Če pogodba o prenosu ureja prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja premoženja investicijskih skladov, stopi v veljavo šele, ko da k njej pisno soglasje skrbnik.
(3) Skrbnik ne da soglasja k pogodbi o prenosu, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
(4) Če pogoji iz prejšnjega člena kadarkoli niso izpolnjeni, mora skrbnik pisno zahtevati od pooblastitelja, da prekine pogodbo o prenosu. V takšnem primeru pooblaščenec ni upravičen do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe o prenosu.
132. člen
(dopustnost zbiranja osebnih podatkov)
Če se s pogodbo o prenosu iz prejšnjega člena na pooblaščenca prenese pooblastilo za opravljanje storitve vodenja evidenc imetnikov enot investicijskega sklada, lahko pooblaščenec zbira podatke iz tretjega odstavka 233. člena tega zakona neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
133. člen
(obveščanje Agencije)
Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija.
134. člen
(obveščanje nadzornih organov držav članic)
Agencija takoj po prejemu obvestila iz 133. člena tega zakona obvesti nadzorni organ UCITS sklada države članice, če družba za upravljanje, ki upravlja ta UCITS sklad, kot pooblastitelj, prenese opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja tega UCITS sklada na drugo osebo.
4. TRŽENJE ENOT INVESTICIJSKIH SKLADOV
4.1. Trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji
135. člen
(splošne določbe)
(1) Trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le na podlagi zakonov in predpisov sprejetih na njihovi podlagi, ki se nanašajo na trženje enot investicijskih skladov, varstvo vlagateljev in preprečevanje pranja denarja, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.
(2) Enote posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le, če se v Republiki Sloveniji lahko vrši tudi prodaja enot tega investicijskega sklada.
(3) Agencija na svoji spletni strani v angleškem jeziku na pregleden in razumljiv način objavi zakonodajne in administrativne določbe, ki urejajo področje trženja enot UCITS skladov oblikovanih v drugih državah članicah, v Republiki Sloveniji in jih Direktiva 2009/65/ES neposredno ne ureja.
136. člen
(oglaševanje investicijskega sklada)
(1) Vsako tržno sporočilo, ki je z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljeno na vlagatelje in potencialne vlagatelje v investicijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil v investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: oglas) mora biti jasno prepoznavno kot tako.
(2) Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme biti zavajajoča.
(3) Vsebina oglasa ne sme biti v nasprotju z vsebino prospekta in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje.
(4) Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku sta vlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.
137. člen
(dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov)
(1) Fizična oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje iz 103. člena tega zakona ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, izvaja trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, mora imeti ustrezno dovoljenje Agencije.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz ZTFI, in sicer najmanj za opravljanje poslov izvrševanja naročil strank in investicijskega svetovanja ter dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov po tem zakonu.
(3) Za pridobitev dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka, mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja, potrebnega za trženje enot investicijskih skladov;
2. ima najmanj eno leto primerljivih delovnih izkušenj;
3. obvlada slovenski jezik;
4. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece, ki še ni izbrisana;
5. ima najmanj peto stopnjo izobrazbe.
(4) Agencija lahko za izvajanje preizkusov znanja iz 1. točke prejšnjega odstavka pooblasti združenje družb za upravljanje iz 509. člena tega zakona, ki v imenu in za račun Agencije izvaja preizkuse znanja.
138. člen
(akti o trženju enot investicijskih skladov)
Agencija z aktom podrobneje določi:
1. način in pogoje za trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji;
2. program in način opravljanja preizkusa znanj iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena;
3. dokumentacijo iz 7. točke drugega odstavka 149. člena tega zakona, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo vlagatelji v sklad tretje države deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.
139. člen
(oblike skladov, ki se lahko tržijo v Republiki Sloveniji)
V Republiki Sloveniji je dovoljeno tržiti samo enote:
1. investicijskih skladov oblikovanih na podlagi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.1. pododdelka tega zakona;
2. UCITS skladov držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.2. pododdelka tega zakona;
3. investicijskih skladov tretjih držav, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.3. pododdelka tega zakona.
4.1.1. Trženje enot investicijskih skladov, oblikovanih na podlagi tega zakona v Republiki Sloveniji
140. člen
(trženje enot vzajemnih skladov)
Enote vzajemnih skladov lahko v Republiki Sloveniji trži samo:
1. družba za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada;
2. družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada na podlagi tega zakona.
141. člen
(trženje enot ne-UCITS skladov oblikovanih na podlagi tega zakona)
Enote ne-UCITS sklada, oblikovanega na podlagi tega zakona, lahko v Republiki Sloveniji trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje za njegovo upravljanje.
4.1.2. Trženje enot UCITS skladov oblikovanih v drugih državah članicah v Republiki Sloveniji
142. člen
(osebe, ki lahko trženje izvajajo)
(1) Enote UCITS sklada, oblikovanega v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: UCITS sklad države članice), lahko v Republiki Sloveniji skladno s tem pododdelkom, trži samo družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje UCITS sklada države članice.
(2) Določbe tega pododdelka, ki veljajo za družbo za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje UCITS sklada države članice.
143. člen
(pogoji za trženje)
Družba za upravljanje države članice mora za trženje enot UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji zagotoviti, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:
1. zagotavljanje plačil imetnikom enot UCITS sklada,
2. izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot UCITS sklada,
3. zagotavljanje objave dokumentacije in informacij v zvezi z UCITS skladom in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji, in
4. reševanje pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
144. člen
(priglasitev trženja enot UCITS sklada države članice)
(1) Družba za upravljanje države članice lahko prične tržiti enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji z dnem, ko pristojni nadzorni organ države članice družbi za upravljanje države članice sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveni dokument iz 4. člena Uredbe 584/2010/EU.
(2) Priglasitveni dokument vsebuje uradno obvestilo družbe za upravljanje države članice o nameri pričetka trženja enot UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji, ki obsega podatke iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU in za vsak UCITS sklad države članice, katerega enote namerava tržiti v Republiki Sloveniji, naslednje priloge:
1. veljavni prospekt,
2. veljavna pravila upravljanja oziroma statut,
3. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo,
4. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, in
5. potrdilo nadzornega organa države članice iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št. 584/2010.
145. člen
(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)
(1) Družba za upravljanje države članice, ki trži enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji, Agencijo sproti obvešča o vseh spremembah dokumentov iz 1. do 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter v obvestilu navede, kje lahko Agencija dobi te dokumente po elektronski poti.
(2) Če namerava družba za upravljanje države članice spremeniti veljavno ureditev trženja v Republiki Sloveniji oziroma veljaven nabor razredov enot UCITS skladov države članice, ki so predmet trženja v Republiki Sloveniji, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo.
146. člen
(neposredno trženje enot UCITS sklada države članice )
Za družbo za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot UCITS skladov, se ne uporablja 3.3. oddelek tega zakona.
4.1.3. Trženje enot investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji
147. člen
(trženje enot investicijskega sklada tretje države)
(1) Družba za upravljanje tretje države lahko enote investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji trži samo prek podružnice, za katero je pridobila dovoljenje Agencije.
(2) Družba za upravljanje tretje države lahko v Republiki Sloveniji trži samo enote odprtega investicijskega sklada, katerega vlagatelji bodo deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.
148. člen
(pogoji za trženje)
Družba za upravljanje tretje države mora za trženje enot odprtega investicijskega sklada v Republiki Sloveniji zagotoviti, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:
1. zagotavljanje plačil imetnikom enot odprtega investicijskega sklada,
2. izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot odprtega investicijskega sklada,
3. zagotavljanje objave dokumentacije in informacij v zvezi z odprtim investicijskim skladom in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji, in
4. reševanje pritožb vlagateljev v skladu z 71. členom tega zakona.
149. člen
(dovoljenje za trženje enot investicijskega sklada tretje države)
(1) Družba za upravljanje tretje države mora pred začetkom trženja enot posameznega investicijskega sklada tretje države pridobiti dovoljenje Agencije za trženje enot investicijskega sklada tretje države.
(2) Družba za upravljanje tretje države zahtevi za izdajo dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada tretje države, za vsak investicijski sklad, na katerega se zahteva nanaša, priloži:
1. pravila upravljanja ali statut;
2. prospekt;
3. zadnje letno poročilo oziroma morebitno poznejše polletno poročilo;
4. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz 6.7.3. pododdelka tega zakona;
5. po potrebi dokazilo o deponiranju denarnih sredstev skladno s 151. členom tega zakona;
6. natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij in druge podatke iz katerih je razvidno, da družba za upravljanje tretje države izpolnjuje pogoje za trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji iz 138. in 148. člena tega zakona;
7. drugo dokumentacijo, ki jo določi Agencija, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo vlagatelji v sklad tretje države, na katerega se nanaša zahteva, deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade.
(3) Agencija izda dovoljenje za trženje enot investicijskega sklada tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, ugotovi, da:
1. bodo vlagatelji v sklad tretje države deležni najmanj enake ravni zaščite kakor vlagatelji v UCITS sklade, in
2. za enote investicijskega sklada tretje države ne velja prepoved prodaje v državi, kjer je bil investicijski sklad oblikovan.
(4) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada Agencija določno navede, za katere investicijske sklade tretjih držav dovoljenje velja.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za trženje enot vseh oziroma samo posameznih investicijskih skladov tretjih držav, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Kadar je družba za upravljanje tretje države vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice, se postopek odločanja o izdaji dovoljenja za trženje enot investicijskega sklada tretje države lahko združi s postopkom odločanja o dovoljenju za ustanovitev podružnice.
150. člen
(prenehanje trženja)
(1) Družba za upravljanje tretje države, ki opusti trženje enot investicijskega sklada, mora o tem obvestiti Agencijo.
(2) Dokler Agencija ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka ima:
1. Agencija v razmerju do družbe za upravljanje tretje države enaka pooblastila kakor če bi slednja še naprej opravljala trženje enot, in
2. družba za upravljanje tretje države ima do Agencije enake obveznosti kakor če bi še naprej opravljala trženje enot.
151. člen
(posebno pravilo za trženje enot investicijskih skladov tretje države)
(1) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za trženje investicijskega sklada tretje države, ki ga vrši družba za upravljanje tretje države v Republiki Sloveniji, zahteva, da družba za upravljanje tretje države pri banki na ozemlju Republike Slovenije odpre denarni račun, na katerem pred izdajo dovoljenja izkazuje stanje denarnih sredstev najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti enot vseh investicijskih skladov tretje države, ki jih namerava tržiti v prvem mesecu poslovanja podružnice v Republiki Sloveniji in za katere bodo imeli bodoči vlagatelji iz Republike Slovenije pravico zahtevati njihov odkup.
(2) Po pridobitvi dovoljenja za trženje enot, mora družba za upravljanje tretje države na tem denarnem računu vedno izkazovati takšno stanje denarnih sredstev, ki bo zadostno za poravnavo obveznosti do imetnikov enot, katerih prodaja je bila opravljena v Republiki Sloveniji.
4.2. Trženje enot vzajemnih skladov v drugi državi članici
152. člen
(trženje enot vzajemnih skladov v državi članici gostiteljici)
(1) Enote vzajemnega sklada lahko v državi članici gostiteljici trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.
(2) Določbe tega oddelka, ki veljajo za družbo za upravljanje, se smiselno uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.
(3) Za družbo za upravljanje, ki v državi članici gostiteljici ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot vzajemnih skladov, se ne uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.
153. člen
(uradno obvestilo o nameri pričetka trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, mora pred začetkom trženja Agenciji posredovati izpolnjeno uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU.
(2) Družba za upravljanje uradnemu obvestilu o nameri pričetka trženja iz prejšnjega odstavka za vsak vzajemni sklad, katerega enote namerava tržiti v državi članici gostiteljici, priloži naslednje priloge:
1. veljaven prospekt z vključenimi pravili upravljanja;
2. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo;
3. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.
(3) Agencija preveri, ali je uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka tega člena popolno in ali vsebuje vse potrebne priloge iz drugega odstavka tega člena.
154. člen
(posredovanje priglasitvenega dokumenta nadzornemu organu države članice gostiteljice)
(1) Agencija v desetih delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila o nameri pričetka trženja iz 153. člena tega zakona uradno obvestilo skupaj z vsemi prilogami (priglasitveni dokument) posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(2) Agencija mora k dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priložiti tudi izpolnjeno potrdilo iz Priloge II Uredbe 584/2010/EU.
155. člen
(jezik priglasitvenega dokumenta)
(1) Družba za upravljanje uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka 153. člena tega zakona izdela v:
1. angleškem jeziku ali
2. slovenskem jeziku in uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.
(2) Družba za upravljanje dokumente iz 1. in 2. točke drugega odstavka 153. člena tega zakona in vse njihove spremembe, za namene trženja v državi članici gostiteljici prevede v:
1. angleški jezik ali
2. uradni jezik države članice gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
3. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.
(3) Družba za upravljanje dokument in vse njegove spremembe iz 3. točke drugega odstavka 153. člena tega zakona prevede v:
1. uradni jezik države gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
2. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.
(4) Agencija potrdilo iz drugega odstavka prejšnjega člena izdela v:
1. angleškem jeziku ali
2. uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.
(5) Za verodostojnosti in natančnost prevodov iz drugega in tretjega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje.
156. člen
(začetek trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)
Družba za upravljanje lahko začne tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije o posredovanju priglasitvenega dokumenta pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice.
157. člen
(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)
(1) Družba za upravljanje, ki trži enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, nadzornemu organu države članice gostiteljice omogoči elektronski dostop do prevodov veljavnih dokumentov o vzajemnem skladu iz drugega odstavka 153. člena tega zakona ter nadzorni organ države članice gostiteljice sproti obveščati o vseh spremembah teh dokumentov.
(2) Če namerava družba za upravljanje spremeniti veljavno ureditev trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici oziroma veljaven nabor razredov enot vzajemnih skladov, ki so predmet trženja v državi članici gostiteljici, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo in nadzorni organ države gostiteljice.
4.3. Trženje enot investicijskih skladov v tretji državi
158. člen
(obvestilo o trženju enot investicijskih skladov v tretji državi)
(1) Družba za upravljanje, ki želi enote investicijskih skladov tržiti v tretji državi, mora pred pričetkom trženja o tem obvestiti Agencijo in v obvestilu navesti:
1. državo, v kateri namerava trženje izvajati;
2. program načrtovanih aktivnosti, ki jih namerava izvajati v tej državi;
3. natančen opis poteka trženja in vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
4. natančen opis razkrivanja dokumentacije in informacij v tej državi ter vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
5. natančen opis poslovnih razmerij, ki jih je vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tej državi;
6. seznam investicijskih skladov, ki jih namerava tržiti v tej državi.
(2) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti poteka trženja in razkrivanja informacij vlagateljem, vzpostavljenih zmogljivostih za njegovo izvajanje in poslovnih razmerjih, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tretji državi.
(3) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, tudi če je ob upoštevanju predpisov tretje države, v kateri namerava družba za upravljanje tržiti enote investicijskih skladov, oziroma je ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) Družba za upravljanje o začetku trženja enot investicijskega sklada v tretji državi Agencijo obvesti najkasneje v treh dneh po začetku izvajanja trženja.
(5) Če želi družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev iz prvega odstavka tega člena, mora pred uvedbo teh sprememb o tem obvestiti Agencijo.
5. STORITVE GOSPODARJENJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI IN POMOŽNE STORITVE
5.1. Splošne določbe
159. člen
(storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve)
(1) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi:
1. storitve gospodarjenja s finančnimi instrumentni;
2. pomožne storitve:
– investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti iz 7. člena ZTFI;
– hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov.
(2) Agencija podrobneje predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.
(3) Pogoji, ki jih predpiše Agencija na podlagi prejšnjega odstavka, morajo biti smiselno enaki pogojem, ki veljajo za borznoposredniške družbe, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve na podlagi ZTFI.
(4) Družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, se vpisujejo v register dovoljenj iz 162. člena ZTFI.
160. člen
(uporaba zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov)
(1) Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo drugi odstavek 34. člena, 200. do 204. člen, 206. do 218. člen in 243. do 269. člen ZTFI.
(2) Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj smiselno uporabljati 5. poglavje ZTFI.
(3) Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, Agenciji poroča v skladu z 275. in 276. členom ZTFI ter akti Agencije iz 1. in 2. točke prvega odstavka 277. člena ZTFI.
161. člen
(sistem jamstva za terjatve vlagateljev)
Za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni in storitev hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov se uporabljajo določbe ZTFI, ki urejajo sistem jamstva za terjatve vlagateljev in predpisi, izdani na njihovi podlagi.
5.2. Storitve gospodarjenja s finančnimi instrumentni
162. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni)
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 159. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.
(2) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja UCITS sklad.
(3) Za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo 106. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 107. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 109. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 477. do 479. člen tega zakona.
(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporablja 110. člen tega zakona.
(5) Dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
163. člen
(uporaba ZTFI glede opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti)
(1) Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitev iz 1. točke prvega odstavka 159. člena tega zakona, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 240. do 242. člen ZTFI.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora družba za upravljanje pridobiti izrecno pisno soglasje tudi v primeru, ko namerava za račun stranke pridobiti enote investicijskega sklada, ki ga upravlja.
5.3. Pomožne storitve
164. člen
(dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev)
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom opravljanja pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 159. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje pomožnih storitev.
(2) Družba za upravljanje lahko opravlja pomožne storitve, če ima dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.
(3) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 106. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 107. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 109. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 477. do 479. člen tega zakona.
(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev se smiselno uporablja 110. člen tega zakona.
(5) Dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.
(6) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje pomožnih storitev, morajo biti navedene storitve, za opravljanje katerih se izda dovoljenje.
5.4. Opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev preko meja matične države članice družbe za upravljanje
165. člen
(opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev v drugi državi članici)
Družba za upravljanje lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, če ima zanje dovoljenje Agencije, opravlja tudi v drugi državi članici, pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v drugi državi članici smiselno uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.
166. člen
(opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev s strani družbe za upravljanje države članice)
Družba za upravljane države članice lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, če jih lahko opravlja v državi članici, kjer ima sedež, opravlja tudi v Republiki Sloveniji, pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v Republiki Sloveniji smiselno uporablja 3.3. oddelek tega zakona.
6. SKUPNE DOLOČBE O UPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH SKLADOV
6.1. Splošna določba
167. člen
(uporaba izraza družba za upravljanje)
Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja vzajemni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.
6.2. Upravljanje premoženja investicijskega sklada
168. člen
(upravljanje premoženja investicijskega sklada)
(1) Upravljanje premoženja investicijskega sklada obsega:
1. sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje investicijskega sklada, razpolaganje s premoženjem investicijskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev investicijskega sklada oziroma drugih finančnih naložb investicijskega sklada,
2. upravljanje tveganj investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada in alternativnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma alternativnega sklada.
(3) Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijske družbe v imenu in za račun investicijske družbe.
(4) Družba za upravljanje je upravičena za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada razpolagati s premoženjem investicijskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev oziroma drugih finančnih naložb investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(5) Družba za upravljanje mora upravljati premoženje investicijskega sklada tako, da so naložbe investicijskega sklada v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(6) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
169. člen
(odgovornost družbe za upravljanje za obveznosti)
(1) V razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, odgovarja za izpolnitev obveznosti iz tega posla družba za upravljanje.
(2) Terjatev do družbe za upravljanje iz poslov, ki jih je ta sklenila za svoj račun in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 195. člena ter iz tretjega odstavka 198. člena tega zakona, ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je družba za upravljanje po tem zakonu upravičena uveljavljati za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada.
170. člen
(prepovedani posli z določenimi osebami)
(1) Družba za upravljanje za račun investicijskega sklada ne sme sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada:
1. za svoj račun,
2. za račun drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja,
3. z osebo, ki je povezana z družbo za upravljanje na način iz 20. člena tega zakona,
4. s skrbnikom, ki za investicijski sklad opravlja skrbniške storitve, ali
5. z osebo, ki je s skrbnikom v razmerju iz 2. ali 3. točke 19. člena tega zakona.
(2) Skrbnik mora družbo za upravljanje ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvestiti o osebah, ki so povezane z njim na način iz 2. ali 3. točke 19. člena tega zakona, in jo tekoče obveščati o spremembah teh povezav.
(3) Družba za upravljanje mora skrbnika ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvestiti o osebah, ki so povezane z njo, in ga tekoče obveščati o spremembah teh povezav.
(4) Predmet prepovedi iz prvega odstavka tega člena niso storitve, ki jih za račun investicijskega sklada opravljajo osebe iz prvega odstavka tega člena.
(5) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.
171. člen
(izjeme od prepovedi sklepanja poslov)
(1) Ne glede na 170. in 180. člen tega zakona, lahko družba za upravljanje vlaga sredstva investicijskega sklada v instrumente denarnega trga, denarne depozite in prenosljive vrednostne papirje v postopku njihove prve javne prodaje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada ali oseba, ki je s skrbnikom povezana na način iz 2. ali 3. točke 19. člena tega zakona ter za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, sprejeti javno ponudbo za odkup prenosljivih vrednostnih papirjev po ZPre-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. skrbnik investicijskega sklada nima kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, ki upravlja ta investicijski sklad;
2. skrbnik v pravilniku iz šestega odstavka 180. člena tega zakona, družba za upravljanje pa v pravilniku, ki ga sprejme za omejitev nasprotja interesov, opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb investicijskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
3. naložbe v denarne depozite in instrumente denarnega trga se izvršijo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(2) Ne glede na 170. in 180. člen tega zakona lahko družba za upravljanje v skladu z 244. členom oziroma 367. členom tega zakona s skrbnikom investicijskega sklada oziroma z osebo, povezano s skrbnikom, sklene za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada posel nakupa oziroma prodaje instrumentov denarnega trga in obveznic, katerih izdajatelj je Banka Slovenije oziroma Republika Slovenija, če so izpolnjeni:
1. pogoji iz 1. točke prejšnjega odstavka, in
2. pogoji iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tudi za te finančne instrumente.
(3) V letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev investicijskega sklada, vložen skupaj v depozite, instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada ali oseba, povezana z družbo za upravljanje tega investicijskega sklada.
(4) O vsaki naložbi oziroma poslu iz tega člena skrbnik investicijskega sklada trimesečno poroča Agenciji.
(5) Naložbe oziroma posli iz tega člena morajo biti predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja investicijskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in družba za upravljanje pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu vlagateljev v investicijski sklad.
172. člen
(odškodninska odgovornost družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje mora pri upravljanju premoženja investicijskega sklada ravnati v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njene dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, in pravili stroke upravljanja finančnih naložb ter v vsem paziti na interese vlagateljev v investicijski sklad.
(2) Družba za upravljanje odgovarja imetnikom enot investicijskega sklada za škodo, ki jo povzroči premoženju investicijskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(3) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad.
(4) Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve imetnika enot investicijskega sklada oziroma člana nadzornega sveta investicijskega sklada ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vloži vsak imetnik enot tega investicijskega sklada oziroma nadzorni svet investicijskega sklada.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena ne izključujeta pravice imetnika enot investicijskega sklada do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo družba za upravljanje povzroči s kršitvijo obveznosti v zvezi s prodajo, izdajo, odkupom oziroma izplačilom enot investicijskega sklada oziroma z ravnanji iz 202. člena tega zakona.
(6) Odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
6.3. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem investicijskih skladov
6.3.1. Skrbnik premoženja investicijskega sklada
173. člen
(splošni določbi)
(1) Premoženje investicijskega sklada mora biti zaupano v hrambo skrbniku.
(2) Investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika.
174. člen
(skrbniške storitve)
(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 182. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:
1. opravlja storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 187. člena tega zakona;
2. opravlja storitve hrambe vrednostnih papirjev v skladu s petim in šestim odstavkom 187. člena tega zakona in kadar je to potrebno hrambe ostalih sredstev investicijskega sklada;
3. vodi poseben denarni račun oziroma posebne denarne račune v skladu s 189. členom tega zakona in zagotoviti, da se v breme tega računa opravljajo samo izplačila, ki jih je v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada dovoljeno opraviti v breme premoženja investicijskega sklada;
4. zagotavlja, da se obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, opravijo v običajnih poslovnih rokih;
5. zagotovi, da se čista vrednost sredstev investicijskega sklada in vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunavata v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada,
6. zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
7. zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
8. opravlja druge storitve v skladu s tem zakonom.
(2) Skrbnik mora izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakoni in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
175. člen
(dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev)
(1) Skrbniške storitve iz 174. člena tega zakona lahko opravlja samo:
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
2. podružnica banke države članice, ustanovljena v Republiki Sloveniji v skladu z ZBan-1, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
3. podružnica banke tretje države, ustanovljena v Republiki Sloveniji v skladu z ZBan-1, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev.
(2) Za opravljanje skrbniških storitev mora skrbnik izpolnjevati pogoje, določene v ZBan-1.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje banki za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije.
(4) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se smiselno uporablja 88. člen ZBan-1.
176. člen
(evidenca kršitev in poročanje skrbnika o zadevah pomembnih za nadzor)
(1) Skrbnik na zahtevo Agencije le-tej posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora nad opravljanjem skrbniških storitev za investicijske sklade.
(2) Če skrbnik pri opravljanju skrbniških storitev iz 174. člena tega zakona ugotovi nepravilnost, ki je posledica aktivnosti družbe za upravljanje in bi lahko pomenila kršitev določb pravil upravljanja ali statuta investicijskega sklada oziroma določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, o tem obvesti družbo za upravljanje in Agencijo.
(3) Skrbnik vodi evidenco ugotovljenih nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, v katero za vsako ugotovljeno nepravilnost vpisuje najmanj naslednje podatke:
1. zaporedno številko ugotovljene nepravilnosti,
2. datum in čas ugotovitve in datum nastanka nepravilnosti,
3. vsebino nepravilnosti,
4. navedbo dokumentacije, iz katere je nepravilnost razvidna,
5. opis ukrepov skrbnika za odpravo nepravilnosti,
6. če nepravilnost še ni bila odpravljena, razloge za to,
7. kdaj se predvideva odprava nepravilnosti,
8. datum in čas odprave nepravilnosti,
9. način odprave nepravilnosti, ter
10. oceno morebitne škode, povzročene vlagateljem v investicijske sklade, oziroma posledice, ki nastopijo za vlagatelje v investicijske sklade zaradi nastale nepravilnosti.
(4) Skrbnik hrani vse dokumente iz 4. točke tretjega odstavka tega člena po zaporedni evidenčni številki ugotovljene nepravilnosti.
(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz drugega odstavka tega člena.
177. člen
(upravičenost skrbnika do provizije in povrnitve stroškov)
(1) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije v višini, določeni v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(2) Provizija za opravljanje skrbniških storitev je izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(3) Provizija za opravljanje skrbniških storitev se skrbniku izplačuje iz sredstev investicijskega sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(4) V pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada se lahko določi, da si skrbnik iz sredstev investicijskega sklada, poleg provizije iz prvega odstavka tega člena, lahko povrne tudi vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad:
1. stroške za vnos in izvršitev nalogov iz četrtega odstavka 187. člena tega zakona;
2. stroške hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov posameznega investicijskega sklada pri drugih bankah oziroma drugih pravnih osebah skladno s 181. členom tega zakona ter s tem povezane stroške vnosa in izvršitve naloga in stroške za provizije in druge stroške povezane s pogodbo med klirinško depotno družbo in skrbniško banko;
3. stroške plačilnega prometa;
4. stroške v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 172. člena tega zakona in drugega odstavka 179. člena tega zakona.
6.3.2. Pravila poslovanja skrbnika
178. člen
(odškodninska odgovornost skrbnika)
(1) Skrbnik mora pri opravljanju skrbniških storitev ravnati v skladu s tem zakonom, z ZBan-1 in predpisi, izdanimi na njuni podlagi, ter drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev ter v vsem paziti na interese vlagateljev v investicijski sklad.
(2) Skrbnik odgovarja imetnikom enot investicijskega sklada, za račun katerega opravlja skrbniške storitve, za škodo, ki jo povzroči premoženju investicijskega sklada z ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičena za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vložiti družba za upravljanje.
(4) Če družba za upravljanje v 30 dneh od prejema pisne zahteve imetnika enot investicijskega sklada oziroma člana nadzornega sveta investicijskega sklada ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vloži vsak imetnik enot investicijskega sklada oziroma nadzorni svet investicijskega sklada.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena ne izključujeta pravice posameznega imetnika enot investicijskega sklada do povrnitve škode, ki mu jo skrbnik povzroči z neizpolnitvijo oziroma nepravilno izpolnitvijo obveznosti iz prvega odstavka 174. člena tega zakona.
(6) Odškodninske odgovornosti skrbnika iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti izključiti niti omejiti.
179. člen
(razmerje med skrbnikom in družbo za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega, vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikom enot investicijskega sklada.
(2) Skrbnik in družba za upravljanje sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje investicijskega sklada, uveljavljati zahtevke in ugovore za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada.
(3) Kadar si procesna dejanja skrbnika in družbe za upravljanje v postopkih iz prejšnjega odstavka nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za investicijski sklad ugodnejša.
(4) Družba za upravljanje skrbnika nemudoma obvesti o začetku vsakega postopka iz drugega odstavka tega člena in ji tekoče poročati o poteku postopka.
(5) Družba za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.
180. člen
(prepovedani posli in naložbe skrbnika)
(1) Skrbnik ne sme z družbo za upravljanje sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, ki jih družba za upravljanje sklepa za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada in katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, ki ga družba za upravljanje upravlja.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za osebe, ki so s skrbnikom v razmerju iz 2. ali 3. točke 19. člena tega zakona.
(3) Skrbnik in osebe, ki so z njim v razmerju iz 2. ali 3. točke 19. člena tega zakona ne smejo pridobiti enot investicijskega sklada, za katerega opravljajo skrbniške storitve.
(4) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.
(5) Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev po tem zakonu.
(6) Skrbnik sprejme pravilnik, s katerim uredi omejitev prenosa informacij med osebami iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada in omeji možen konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, kakor tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.
(7) Skrbnik poroča Agenciji o poslih, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve z vsebino, na način in v rokih, ki jih predpiše Agencija.
181. člen
(prenos opravljanja posameznih skrbniških storitev na drugo osebo)
(1) Skrbnik lahko s pogodbo pisno pooblasti banko oziroma drugo pravno osebo, ki je na podlagi svoje nacionalne zakonodaje upravičena opravljati skrbniške storitve vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma hrambe vrednostnih papirjev in jo nadzoruje pristojni organ druge države članice oziroma tretje države, da za račun enega ali več investicijskih skladov, za katere skrbnik opravlja skrbniške storitve na podlagi pogodbe iz 182. člena tega zakona, vodi račune oziroma hrani tiste vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tretjih držav, ter druge vrednostne papirje izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada. S pogodbo iz prejšnjega stavka se uredijo razmerja, pravice in obveznosti med skrbnikom investicijskega sklada in banko oziroma drugo pravno osebo iz prejšnjega stavka.
(2) Skrbnik lahko da pisno pooblastilo iz prejšnjega odstavka le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. skrbnik:
– pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka pridobi pisno soglasje družbe za upravljanje, s katero je sklenil pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, če namerava skleniti pogodbo z banko ali drugo pravno osebo, ki je skrbniku ni predlagala družba za upravljanje,
– ni sam član sistema izravnav in izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka ter vodenja registra teh vrednostnih papirjev, katerega član je sicer banka oziroma druga pravna oseba iz prvega odstavka tega člena,
– lahko kljub opravljanju skrbniških storitev na način iz prejšnjega odstavka deluje v najboljšem interesu vlagateljev v investicijski sklad katerega skrbnik je,
– z opravljanjem skrbniških storitev na način iz prejšnjega odstavka poveča učinkovitost opravljanja skrbniških storitev za investicijske sklade in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji, med drugim upoštevaje vsakokratne ponudbe konkurenčnih bank oziroma drugih pravnih oseb za opravljanje storitev po prejšnjem odstavku,
– lahko v vsakem trenutku poda banki oziroma drugi pravni osebi, ki jo je pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov skladno z določbami prejšnjega odstavka, nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo z začetkom veljavnosti pooblastila pri novi pravni osebi oziroma takoj, če skrbnik presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in
– lahko v vsakem trenutku od banke oziroma druge pravne osebe, ki jo je pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov skladno z določbami prejšnjega odstavka, pridobi vse podatke in dokumentacijo, potrebno za nemoteno opravljanje skrbniških storitev, in da ima vedno pregled nad izvajanjem posameznih skrbniških storitev;
2. se z opravljanjem posameznih skrbniških storitev na način iz prejšnjega odstavka:
– ne zmanjša možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad,
– ne zmanjša možnost izpolnjevanja navodil družbe za upravljanje in drugih pogodbenih obveznosti skrbnika po prvem odstavku 174. člena tega zakona,
– ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije in Banke Slovenije nad skrbnikom po 492. členu tega zakona, in
– zagotavlja najmanj enaka raven varstva imetnikov enot investicijskega sklada, kot če bi skrbniško storitev neposredno opravljal skrbnik s katerim ima družba za upravljanje sklenjeno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev;
3. banka oziroma druga pravna oseba, ki jo je skrbnik pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka:
– hrani oziroma vodi stanje vrednostnih papirjev in njihov promet za posamezen investicijski sklad tako, da skrbnik ali družba za upravljanje lahko kadarkoli preverita stanje in promet z vrednostnimi papirji posameznega investicijskega sklada, in
– ne opravlja za te investicijske sklade storitev upravljanja njihovega premoženja;
4. je banka oziroma druga pravna oseba, ki jo je skrbnik pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka, predmet nadzora pristojnega organa države članice oziroma tuje države, s katero Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti, in da je zagotovljeno sodelovanje med tem organom in Agencijo;
5. interes banke oziroma druge pravne osebe, ki jo je skrbnik pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka ni in ne bo v konfliktu z interesi vlagateljev v posamezen investicijski sklad, za katerega po pooblastilu opravlja skrbniške storitve.
(3) Z opravljanjem skrbniških storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma hrambe vrednostnih papirjev za račun investicijskega sklada na način iz prvega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti skrbnika za opravljanje navedenih storitev.
(4) Če pogoji iz drugega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni, mora skrbnik enostransko odstopiti od pogodbe iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru banka oziroma druga pravna oseba, ki jo je skrbnik pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov investicijskega sklada, ni upravičena do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe, ki bi se izplačal v breme premoženja investicijskega sklada.
6.3.3. Pogodba o opravljanju skrbniških storitev
182. člen
(pogodba o opravljanju skrbniških storitev)
Družba za upravljanje mora za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.
183. člen
(dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev)
(1) Družba za upravljanje mora pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev pridobiti dovoljenje Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev se priloži besedilo pogodbe, ki mora v primeru družbe za upravljanje države članice vsebovati obvezne sestavine iz 184. člena tega zakona.
(3) Agencija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, če:
1. je pogodba v skladu s tem zakonom,
2. ima skrbnik dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev iz 175. člena tega zakona, in
3. bo investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Republiki Sloveniji.
(4) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje investicijskega sklada.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
184. člen
(obvezne sestavine pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, kadar je pogodbena stranka družba za upravljanje države članice)
Pogodba o opravljanju skrbniških storitev med družbo za upravljanje države članice in skrbnikom o opravljanju skrbniških storitev za investicijski sklad, oblikovan na podlagi tega zakona, mora vsebovati določbe, ki skrbniku investicijskega sklada omogočajo izvajanje skrbniških storitev v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje skrbniških storitev.
185. člen
(predpis o obveznih sestavinah pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, kadar je pogodbena stranka družba za upravljanje države članice)
Agencija predpiše obvezne sestavine pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega člena, katerih pogodbena stranka je družba za upravljanje države članice.
6.4. Ločitev premoženja investicijskega sklada od premoženja družbe za upravljanje in od premoženja skrbnika
186. člen
(pravna ločitev premoženja)
(1) Družba za upravljanje in skrbnik investicijskega sklada morata zagotavljati ločitev premoženja investicijskega sklada od:
1. premoženja drugih investicijskih skladov na način, določen v 187. do 189. členu tega zakona;
2. svojega premoženja;
3. premoženja, prejetega v upravljanje na podlagi 5. poglavja tega zakona.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za ločitev premoženja imetnikov enot posameznih podskladov istega krovnega sklada.
187. člen
(ločitev naložb v vrednostne papirje)
(1) Družba za upravljanje lahko naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov iz 244. člena tega zakona posreduje ločeno za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja, ali skupno za več investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(2) Skrbnik za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, odpre poseben skrbniški (pod)račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev za ta investicijski sklad.
(3) Družba za upravljanje ima pravico do neposrednega vpogleda v stanje in promet z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, ki jih upravlja, ne sme pa vnašati nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji na teh računih.
(4) Za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji za račun posameznega investicijskega sklada je pooblaščen samo skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad. Skrbnik lahko s pogodbo iz prvega odstavka 181. člena tega zakona prenese pooblastilo za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tretjih držav ter drugih vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada, na banko oziroma drugo pravno osebo, s katero je sklenil pogodbo iz prvega odstavka 181. člena tega zakona.
(5) Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, izročiti vrednostne papirje, ki so bili izdani kot pisne listine, v hrambo skrbniku.
(6) Skrbnik hrani vrednostne papirje posameznega investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in od drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani.
(7) Družba za upravljanje v svojih notranjih aktih opredeli način skupnega podajanja naročil iz prvega odstavka tega člena za več investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter način razdelitve in evidentiranja teh naročil. K tem postopkom mora dati soglasje tudi skrbnik, ki za ta investicijski sklad opravlja skrbniške storitve.
188. člen
(ločitev drugega premoženja)
(1) Družba za upravljanje mora v zvezi z naložbami investicijskega sklada v bančne denarne depozite skleniti pogodbo z banko za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za naložbe investicijskega sklada v druge oblike likvidnih finančnih naložb, ki niso vrednostni papirji.
189. člen
(poseben denarni račun)
(1) Družba za upravljanje mora za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun, prek katerega se opravljajo denarna izplačila in sprejemajo denarna vplačila v zvezi s posli, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun posameznega investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, odpre poseben denarni račun tega sklada pri skrbniku, ki za investicijski sklad opravlja skrbniške storitve.
(3) Na poseben denarni račun investicijskega sklada iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila in izplačila enot investicijskega sklada.
(4) Skrbnik ne sme izvršiti naloga družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada.
6.5. Splošna pravila v zvezi s sredstvi investicijskih skladov
190. člen
(sredstva investicijskega sklada in razmerja med njimi)
(1) Med sredstva investicijskega sklada spadajo naložbe in druga sredstva, ki so izražena v vrednosti, določeni na podlagi pravil vrednotenja, opredeljenih v 6.7.4. pododdelku tega zakona.
(2) Vrste dopustnih naložb, deleži sredstev in izpostavljenosti so za vzajemni sklad določene v 7.4. oddelka tega zakona, za alternativni sklad in investicijsko družbo pa v 10.1.2. pododdelku tega zakona.
(3) Agencija predpiše splošna pravila za izračun deležev sredstev in izpostavljenosti investicijskega sklada.
191. člen
(prepoved pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja)
(1) Vsi investicijski skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, ne smejo skupaj pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko družba za upravljanje pomembno vplivala na upravljanje oziroma upravo izdajatelja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima lahko posamezni investicijski sklad:
1. največ 10 odstotkov vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
2. največ 10 odstotkov vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;
3. največ 10 odstotkov instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
4. največ 25 odstotkov enot ciljnega sklada.
(3) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
(5) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za delnice, ki predstavljajo vložek investicijskega sklada v kapital družbe s sedežem v tretji državi, ki nalaga predvsem v finančne instrumente izdajateljev s sedežem v tej državi, če po zakonodaji te države takšen kapitalski vložek predstavlja edini način, s pomočjo katerega lahko investicijski sklad nalaga v finančne instrumente izdajateljev iz te države. Odstopanje od prvega in drugega odstavka tega člena je dopustno le, če so sredstva družbe s sedežem v tretji državi usklajena z omejitvami iz 245., 246 in 249. člena tega zakona ter prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Če sredstva družbe s sedežem v tretji državi niso usklajene z omejitvami iz 245., 246. in 249. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 192. člena tega zakona.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena družba za upravljanje za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku, ki za te investicijske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža v razponu iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.
(7) Agencija z aktom določi podrobnejša merila za določitev pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja iz prvega odstavka tega člena.
192. člen
(odstop od pravil o deležih sredstev in izpostavljenosti)
(1) Izpostavljenosti in deleži sredstev investicijskega sklada lahko odstopajo od pravil, ki so za vzajemni sklad določene v 7.4. oddelku tega zakona, za alternativni sklad in investicijsko družbo pa v 10.1.2. pododdelku tega zakona, in od pravil o naložbah in sredstvih, določenih v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada:
1. prvih šest mesecev od pridobitve dovoljenja za njegovo upravljanje;
2. če se za njegov račun iz vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, ki jih ima med sredstvi, uresničuje pravica do vpisa ali pridobitve novih finančnih instrumentov ali zaradi drugih korporacijskih dejanj izdajatelja, na katere družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, nima vpliva;
3. zaradi drugih razlogov, na katere družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, nima vpliva.
(2) Če izpostavljenosti in deleži sredstev investicijskega sklada odstopajo zaradi razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mora družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad:
1. nemudoma sprejeti in začeti izvajati ukrepe za čimprejšnjo odpravo odstopanj;
2. nemudoma Agenciji predložiti obvestilo z opisom vrste in velikosti odstopanj, razlogov za odstopanje, ukrepov iz prejšnje točke in navesti rok, do katerega bodo odstopanja odpravljena.
(3) Odstopanje izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora družba za upravljanje odpraviti najkasneje v šestih mesecih po nastanku odstopanja, pri odstopanjih iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa rok za njihovo odpravo določi Agencija.
193. člen
(tehnike upravljanja sredstev)
(1) Če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada tako opredeljujejo, lahko družba za upravljanje za namene učinkovitega upravljanja naložb investicijskega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, uporablja tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada, katerih dopustne vrste in lastnosti ter druga pravila, povezana z njimi, določi Agencija.
(2) Če družba za upravljanje kot tehniko upravljanja sredstev uporablja izvedene finančne instrumente z namenom varovanja sredstev investicijskega sklada pred tveganji, se za izvedene finančne instrumente uporabljajo določbe 7.4. oddelka tega zakona, ki se nanašajo nanje.
(3) Uporaba tehnik upravljanja sredstev iz prvega odstavka tega člena in njene posledice ne smejo biti v nasprotju z naložbenim ciljem in politiko investicijskega sklada, ki sta opredeljena v njegovih pravilih upravljanja ali v statutu.
(4) Agencija v zvezi s tehnikami upravljanja sredstev predpiše:
a) vrste in lastnosti dopustnih tehnik upravljanja sredstev iz prvega odstavka tega člena;
b) druge morebitne pogoje, ki jih mora izpolnjevati investicijski sklad pri uporabi posameznih tehnik upravljanja sredstev.
194. člen
(upravljanje tveganj investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje mora za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, zagotoviti učinkovito upravljanje tveganj, ki ji omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti investicijskega sklada.
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje za vsak investicijski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj investicijskega sklada.
(3) Družba za upravljanje Agenciji najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je družba za upravljanje nalagala sredstva investicijskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih družba za upravljanje uporablja za merjenje teh tveganj.
(4) Agencija v zvezi z upravljanjem tveganj investicijskega sklada iz tega člena predpiše:
1. podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada iz drugega odstavka tega člena;
2. način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb;
3. podrobnejši način in roke poročanja informacij iz prejšnjega odstavka.
195. člen
(zadolževanje)
(1) Zadolževanje investicijskega sklada je dopustno le, če:
1. njegova pravila upravljanja oziroma statut dopuščata zadolževanje;
2. obveznosti iz kreditov ne presežejo 10 odstotkov njegovih sredstev;
3. je namen zadolžitve le zagotavljanje njegove kratkoročne likvidnosti;
4. ročnost kreditov ne preseže šest mesecev;
5. so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.
(2) Najemanje posojil v tuji valuti za upravljanje s tečajnim tveganjem investicijskega sklada je dopustno le, če je za zavarovanje teh posojil iz sredstev investicijskega sklada posojilodajalcu dano posojilo v isti vrednosti, vendar v drugi (domači) valuti. Za najemanje posojil iz prejšnjega stavka ne veljajo omejitve iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka.
(3) Družba za upravljanje za najemanje posojil iz prejšnjega odstavka za posamezen investicijski sklad vodi evidenco o naravi, ročnosti in znesku tečajnih tveganj, načinu njihovega obvladovanja s pridobljenim posojilom ter znesek in pogoje teh dobljenih in z njimi povezanih danih posojil.
196. člen
(poroštva in dana posojila)
(1) Za račun investicijskega sklada ni dovoljeno izdati poroštev oziroma na drugačen način jamčiti tretjim osebam niti dati drugih posojil kot posojil iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Pravni posli, ki so v nasprotju s tem členom, za investicijski sklad nimajo pravnega učinka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko investicijski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali druge finančne instrumente iz 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ki še niso v celoti plačani.
197. člen
(nekrita prodaja finančnih instrumentov)
(1) Za račun investicijskega sklada ni dovoljeno skleniti pogodbe o prodaji oziroma prodati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov iz 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ki so med njegovimi sredstvi, če investicijski sklad ob sklenitvi pogodbe oziroma prodajnega posla ni njihov imetnik in zanje nima zadostnega kritja na računu finančnih instrumentov.
(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.
198. člen
(zastava premoženja)
(1) Premoženja investicijskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je premoženje investicijskega sklada dovoljeno zastaviti v zavarovanje obveznosti iz kredita iz prvega odstavka 195. člena tega zakona, vendar vrednost zastavljenega premoženja ne sme preseči omejitve iz 2. točke prvega odstavka 195. člena tega zakona.
(3) Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka za investicijski sklad.
199. člen
(prepoved izvršbe)
Na premoženje investicijskega sklada ni dovoljena izvršba.
6.6. Trajanje investicijskega sklada
200. člen
(trajanje investicijskega sklada)
Investicijski sklad se lahko oblikuje oziroma ustanovi za določen ali nedoločen čas.
6.7. Obveščanje vlagateljev
6.7.1. Splošne določbe
201. člen
(dokumenti, poročila in druge objave)
(1) Družba za upravljanje za vsak:
1. odprt investicijski sklad, ki ga upravlja, izda prospekt investicijskega sklada iz 6.7.2. pododdelka tega zakona in za vsako investicijsko družbo, ki jo upravlja, izda prospekt iz 40. člena ZTFI in
2. investicijski sklad, ki ga upravlja, izda revidirano letno in polletno poročilo iz 6.7.4. pododdelka tega zakona.
(2) Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka izda tudi dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vzajemnega sklada iz 6.7.3. pododdelka tega zakona.
(3) Družba za upravljanje v zvezi s poslovanjem odprtega investicijskega sklada vlagatelje tekoče obvešča tudi o vsebinah, določenih v 6.7.6. pododdelku tega zakona.
(4) Če ta zakon ne določa drugače, morajo biti dokumenti in poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena ter vsebine iz prejšnjega odstavka izdelane in objavljene v slovenskem jeziku.
(5) Najnovejše različice dokumentov in poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti objavljene na spletnih straneh družbe za upravljanje.
202. člen
(odškodninska odgovornost družbe za upravljanje za resničnost in popolnost podatkov)
(1) Družba za upravljanje objektivno odgovarja imetniku enot investicijskega sklada za škodo, ki mu nastane zaradi:
1. vplačila oziroma unovčenja enot investicijskega sklada, ali
2. opustitve unovčenja enot investicijskega sklada, če je ta dejanja oziroma opustitve imetnik enot investicijskega sklada opravil na podlagi dokumentov oziroma poročil iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so vsebovali neresnične, zavajajoče ali nepopolne podatke oziroma informacije.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja za odškodninsko odgovornost družbe za upravljanje tudi, če je imetnik enot investicijskega sklada dejanja oziroma opustitve dejanj iz prejšnjega odstavka opravil na podlagi neresničnih, zavajajočih ali nepopolnih podatkov oziroma informacij:
1. v drugih objavah ali obvestilih družbe za upravljanje, ali
2. na podlagi podatkov in izjav, ki jih imetniku enot investicijskega sklada posredujejo osebe, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje izvajajo trženje enot investicijskih skladov.
6.7.2. Prospekt odprtega investicijskega sklada
203. člen
(vsebina prospekta)
(1) Prospekt mora vsebovati pomembne informacije o finančnem in pravnem položaju investicijskega sklada, vrstah naložb in tehnikah upravljanja sredstev, tveganjih, povezanih z naložbeno politiko, vrstah stroškov, ki bremenijo investicijski sklad, najmanjšem znesku vplačila v investicijski sklad in druge potrebne podatke, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni primernost in ustreznost naložbe v enote investicijskega sklada.
(2) Če namerava družba za upravljanje za račun investicijskega sklada sklepati posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, mora prospekt vsebovati izrecno izjavo, iz katere je razvidno, ali so ti posli namenjeni varovanju investicijskega sklada pred tveganji ali doseganju njegovih naložbenih ciljev ter opis verjetnih posledic uporabe izvedenih finančnih instrumentov na profil tveganosti investicijskega sklada.
(3) Kadar je verjetno, da bo vrednost enote investicijskega sklada zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnik upravljanja sredstev zelo nihala, morajo prospekt in po potrebi tudi vsi oglasi vsebovati izrecno izjavo o teh lastnostih investicijskega sklada.
(4) Prospekt in vsi oglasi investicijskega sklada, ki ima sredstva naložena pretežno v naložbe, ki niso prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, oziroma njegova sestava sredstev posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, mora vsebovati izrecno izjavo o teh lastnostih investicijskega sklada.
(5) Prospekt vsebuje navedbo, kje in kako je vlagateljem brezplačno dostopno revidirano letno oziroma polletno poročilo investicijskega sklada.
(6) Če ima investicijski sklad pravila upravljanja, morajo biti ta vključena v prospekt.
204. člen
(dovoljenje za objavo prospekta investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom trženja enot odprtega investicijskega sklada pridobiti dovoljenje Agencije za objavo prospekta.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za objavo prospekta mora biti priloženo besedilo prospekta.
(3) Agencija izda dovoljenje za objavo prospekta, če je njegova vsebina v skladu z vsebino, določeno v prejšnjem členu, in v aktu, s katerim Agencija podrobneje predpiše vsebino prospekta odprtega investicijskega sklada iz prejšnjega člena.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vsako spremembo prospekta, če ni v petem odstavku tega člena ali v 205. členu tega zakona drugače določeno.
(5) Če Agencija v 30 dneh po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za spremembo prospekta o zahtevi ne odloči in v tem roku tudi ne izda sklepa, s katerim družbi za upravljanje naloži, da zahtevo popravi oziroma dopolni, se šteje, da je dovoljenje izdala.
(6) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za objavo prospekta tega investicijskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje investicijskega sklada.
205. člen
(izjema od izdaje dovoljenja k objavi prospekta)
Dovoljenje Agencije za spremembo prospekta odprtega investicijskega sklada ni potrebno, če se sprememba nanaša na vsebine, ki jih določi Agencija in niso hkrati sestavni del pravil upravljanja investicijskega sklada.
206. člen
(posodabljanje in predložitev prospekta Agenciji)
(1) Družba za upravljanje mora prospekt v delu, ki se nanaša na vsebine iz prejšnjega člena, posodobiti enkrat letno pri čemer upošteva podatke o poslovanju investicijskega sklada v preteklem poslovnemu letu.
(2) Družba za upravljanje mora posodobljen prospekt investicijskega sklada objaviti in ga posredovati Agenciji najpozneje v 35 delovnih dneh po 31. decembru vsakega leta.
(3) Če družba za upravljanje upravlja UCITS sklad države članice, mora prospekt UCITS sklada države članice in njegove morebitne spremembe na zahtevo predložiti tudi Agenciji.
6.7.3. Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje
207. člen
(splošne določbe)
(1) Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora vsebovati jasen, nedvoumen in povprečnemu vlagatelju razumljiv opis bistvenih značilnosti vzajemnega sklada.
(2) Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje ne sme biti zavajajoča.
(3) Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora povprečnemu vlagatelju omogočiti, da razume tveganja in lahko oceni posledice nakupa enot vzajemnega sklada.
(4) Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje mora biti skladna z vsebino prospekta.
(5) Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora biti vsebinsko zaključena celota in se ne sme sklicevati na morebitne druge dokumente.
208. člen
(vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje)
Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora vsebovati:
1. opredelitev vzajemnega sklada in družbe za upravljanje;
2. kratek opis naložbenih ciljev in naložbene politike vzajemnega sklada;
3. kazalnik tveganja in donosa vzajemnega sklada in opis tveganj, povezanih z naložbo v vzajemni sklad;
4. stroške in provizije, ki bremenijo vzajemni sklad oziroma imetnike njegovih enot;
5. preteklo donosnost oziroma v primeru strukturiranih vzajemnih skladov iz prvega odstavka 36. člena Uredbe 583/2010/EU, simulacijo bodoče donosnosti vzajemnega sklada;
6. praktične informacije za vlagatelje.
209. člen
(spremembe dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje)
(1) Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje je treba redno posodabljati.
(2) Družba za upravljanje lahko dokument s ključnimi podatki za vlagatelje spreminja in posodablja samo na način in v rokih, določenih z Uredbo 583/2010/EU.
210. člen
(posredovanje sprememb dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje Agenciji)
Družba za upravljanje mora Agenciji posredovati vse spremembe dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja v Republiki Sloveniji, najkasneje hkrati z njegovo predložitvijo javnosti.
6.7.4. Revidirano letno in polletno poročilo
211. člen
(poslovne knjige investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje mora v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja:
1. voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati periodična poročila v skladu s tem zakonom in akti, izdanimi na njegovi podlagi;
2. organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali investicijski sklad posluje v skladu s tem zakonom in akti, izdanimi na njegovi podlagi oziroma tako, da je mogoče kadarkoli preveriti potek posameznega posla, ki ga je družba za upravljanje opravila za račun svoje stranke.
(2) Družba za upravljanje mora v primeru, da sredstva investicijskega sklada, ki ga upravlja, vključujejo izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, vzpostaviti postopke za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti teh instrumentov.
212. člen
(letno in polletno poročilo investicijskega sklada)
(1) Letno poročilo investicijskega sklada sestavljajo:
1. bilanca stanja,
2. izkaz poslovnega izida,
3. izkaz denarnih tokov,
4. izkaz gibanja vrednosti enote investicijskega sklada in števila enot v obtoku oziroma izkaz gibanja kapitala investicijske družbe,
5. priloga s pojasnili k računovodskim izkazom, in
6. poslovno poročilo.
(2) Za letno poročilo investicijskega sklada se uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.
(3) Družba za upravljanje mora za poslovno leto sestavljati letno poročilo investicijskega sklada, za prvih šest mesecev poslovnega leta pa mora sestavljati tudi polletno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom.
(4) Poslovno leto investicijskega sklada je enako koledarskemu letu.
213. člen
(akt o letnem poročilu investicijskega sklada)
Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejša pravila o letnih poročilih investicijskih skladov, in sicer:
1. analitični kontni načrt za investicijske sklade;
2. sheme letnih in polletnih računovodskih izkazov investicijskih skladov;
3. vsebino priloge s pojasnili k letnim oziroma polletnim izkazom investicijskih skladov;
4. pravila vrednotenja postavk v računovodskih izkazih investicijskih skladov;
5. podrobnejša pravila glede postopkov za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, iz drugega odstavka 211. člena tega zakona.
214. člen
(revidiranje letnega poročila)
(1) Letno poročilo investicijskega sklada mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje letnih poročil gospodarskih družb, razen če je v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na njegovi podlagi, določeno drugače.
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
1. računovodskih poročilih investicijskega sklada;
2. spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju investicijskih skladov;
3. pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji ter objav informacij o poslovanju investicijskega sklada.
(3) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
(4) Agencija lahko od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(5) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena oziroma v skladu z aktom iz tretjega odstavka tega člena, Agencija zahteva od družbe za upravljanje, ki upravlja ta investicijski sklad, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.
(6) Družba za upravljanje mora najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenjati revizijsko družbo, ki je revidirala letno poročilo investicijskega sklada, ki ga družba za upravljanje upravlja.
215. člen
(predložitev revidiranega letnega oziroma polletnega poročila nadzornim organom in upravljavcu organiziranega trga)
(1) Družba za upravljanje mora Agenciji predložiti revidirano letno poročilo odprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila in najkasneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta, polletno poročilo pa najkasneje v dveh mesecih po koncu polletja poslovnega leta.
(2) Če družba za upravljanje upravlja UCITS sklad države članice, mora revidirano letno in polletno poročilo UCITS sklada države članice na zahtevo predložiti tudi Agenciji.
(3) Kadar se z enotami odprtega investicijskega sklada trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, mora družba za upravljanje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijskega sklada v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti tudi upravljavcu tega trga.
(4) V zvezi s predložitvijo revidiranega letnega in polletnega poročila investicijske družbe se uporabljajo določbe ZTFI.
6.7.5. Izročitev dokumentov in poročil vlagateljem
216. člen
(izročitev dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje)
(1) Družba za upravljanje oziroma vsaka oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje trži enote vzajemnega sklada oziroma enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji, mora vlagatelju pred sklenitvijo pristopnega dokumenta k vzajemnemu skladu oziroma UCITS skladu države članice brezplačno izročiti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.
(2) Ponudnik finančnega produkta, ki se prodaja v Republiki Sloveniji in omogoča posredno izpostavljenost vlagatelja do UCITS sklada oziroma katerega komponenta je UCITS sklad, mora pred vplačilom vlagatelju brezplačno posredovati dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.
(3) Družba za upravljanje, ki UCITS sklad upravlja, mora osebi, ki je finančni produkt iz prejšnjega odstavka oblikovala, oziroma osebi, ki tak finančni produkt prodaja v Republiki Sloveniji, na njeno zahtevo predložiti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.
217. člen
(dostopnost prospekta ter revidiranega letnega in polletnega poročila)
(1) Na vseh vpisnih mestih, kjer se izvaja trženje enot investicijskega sklada, mora biti vlagateljem zagotovljen vpogled v izvod prospekta in v izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnega poročila investicijskega sklada.
(2) Vpogled v izvod dokumentov iz prejšnjega odstavka mora biti vlagateljem zagotovljen tudi v primeru, kadar zaposleni pri družbi za upravljanje oziroma druge osebe po pooblastilu družbe za upravljanje, trženje enot investicijskega sklada izvajajo izven vpisnih mest.
(3) Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izročitev brezplačnega izvoda prospekta in izvoda zadnjega revidiranega letnega ter polletnega poročila investicijskega sklada.
218. člen
(način izročitve dokumentov in poročil)
(1) Prospekt odprtega investicijskega sklada in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje se vlagateljem izročita kot tiskovini, pod pogoji, ki jih določa 38. člen Uredbe 583/2010/EU, pa se lahko izročita tudi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko spletnih strani.
(2) Zadnje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijskega sklada morata biti vlagatelju izročena na način, kot ga določa prospekt investicijskega sklada oziroma v primeru, da prospekt ne določa načina izročitve, na način, kot velja za izročitev prospekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora družba za upravljanje vlagatelju na njegovo izrecno zahtevo izročiti brezplačen izvod zadnjega revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila investicijskega sklada v obliki tiskovine.
6.7.6. Druge objave in obvestila vlagateljem
219. člen
(mesečno poročilo)
Družba za upravljane izdela mesečno poročilo o poslovanju odprtega investicijskega sklada, namenjeno vlagateljem, in ga objaviti najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
220. člen
(objava vrednosti enote premoženja)
Družba za upravljanje zagotovi, da se v zvezi s poslovanjem odprtega investicijskega sklada objavlja podatek o čisti vrednosti sredstev na enoto premoženja in podatek o gibanju te vrednosti.
221. člen
(objava pravnih in poslovnih dogodkov)
(1) Družba za upravljanje takoj, ko je to mogoče, objavi vsak pravni oziroma poslovni dogodek v zvezi z odprtim investicijskim skladom, ki ga upravlja, oziroma družbo za upravljanje, ki bi lahko pomembno vplival na poslovanje odprtega investicijskega sklada.
(2) O pravnih in poslovnih dogodkih iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje najkasneje hkrati z objavo obvesti tudi Agencijo.
222. člen
(posredovanje dodatnih informacij)
Na zahtevo vlagatelja družba za upravljanje v zvezi z vsakim posameznim investicijskim skladom, ki ga upravlja, zagotovi tudi dodatne informacije glede omejitev, izbranih metod upravljanja tveganj investicijskega sklada in tekočih sprememb glede tveganj in donosnosti po glavnih vrstah finančnih instrumentov.
223. člen
(akt o načinu, vsebini in rokih objav)
Agencija predpiše:
1. podrobnejšo vsebino mesečnega poročila o poslovanju odprtega investicijskega sklada iz 219. člena tega zakona in način njegove objave;
2. podrobnejši način, vsebino in roke objav iz 220. in 221. člena tega zakona.
6.7.7. Obveščanje vlagateljev v Republiki Sloveniji s strani družb za upravljanje držav članic in družb za upravljanje tretjih držav
224. člen
(posredovanje informacij vlagateljem v Republiki Sloveniji)
(1) Družba za upravljanje države članice vlagateljem v Republiki Sloveniji v zvezi s poslovanjem UCITS sklada države članice, katerega enote so predmet trženja v Republiki Sloveniji, zagotovi vso dokumentacijo in informacije, ki jih zagotavlja vlagateljem v državi članici, kjer ima UCITS sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.
(2) Družba za upravljanje tretje države vlagateljem v Republiki Sloveniji v zvezi s poslovanjem investicijskega sklada tretje države, katerega enote so predmet trženja v Republiki Sloveniji, zagotovi vso dokumentacijo in informacije, ki jih zagotavlja vlagateljem v tretji državi, kjer ima investicijski sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan ter dokument s ključnimi podatki za vlagatelje v skladu s tem pododdelkom.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena morajo biti dokumentacija in informacije o UCITS skladu države članice oziroma investicijskem skladu tretje države imetnikom enot investicijskega sklada, ki so enote pridobili v Republiki Sloveniji, na razpolago oziroma jim morajo biti posredovane tudi po prenehanju trženja takega sklada v Republiki Sloveniji toliko časa, dokler ima takšen sklad imetnike enot investicijskih skladov, ki so te enote pridobili v Republiki Sloveniji.
(4) Družba za upravljanje države članice oziroma družba za upravljanje tretje države vso dokumentacijo in informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena vlagateljem zagotovi na način, ki ga za posredovanje posamezne dokumentacije oziroma informacije predpisuje ta zakon za vzajemne sklade.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se v zvezi s pogostostjo objave vrednosti enote UCITS sklada države članice oziroma investicijskega sklada tretje države uporablja zakonodaja države članice oziroma tretje države, kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.
(6) Dokumentacija in informacije o UCITS skladu države članice oziroma investicijskemu skladu tretje države iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim mora biti posredovana najkasneje z dnem, ko je na razpolago oziroma je bila posredovana vlagateljem v državi članici oziroma tretji državi, kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.
225. člen
(jezik dokumentov)
(1) Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje UCITS sklada države članice iz 4. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago v slovenskem jeziku.
(2) Preostala dokumentacija oziroma informacije o UCITS skladu države članice oziroma investicijskemu skladu tretje države morajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim morajo biti posredovani v slovenskem ali angleškem jeziku.
(3) Za verodostojnost in natančnost prevodov dokumentacije in informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje države članice oziroma družba za upravljanje tretje države.
226. člen
(posredovanje dokumentov UCITS sklada države članice Agenciji)
Agencija lahko od družbe za upravljanje države članice, ki trži enote UCITS sklada države članice v Republiki Sloveniji kadarkoli zahteva, da ji ta pošlje dokumente o UCITS skladu iz prvega odstavka 201. člena tega zakona in njihove posodobitve.
7. VZAJEMNI SKLAD
7.1. Splošna določba
227. člen
(uporaba pojma družba za upravljanje)
Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja vzajemni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.
7.2. Opredelitev vzajemnih skladov
228. člen
(vzajemni sklad kot ločeno premoženje)
(1) Vzajemni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje.
(2) Vlagatelj postane z vplačilom v vzajemni sklad imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. Investicijski kupon vzajemnega sklada daje imetniku pravice iz prvega odstavka 234. člena tega zakona.
(3) Vzajemni sklad ni pravna oseba.
229. člen
(ime vzajemnega sklada)
(1) Ime vzajemnega sklada mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad in označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike vzajemnega sklada.
(2) Razen v pravilih upravljanja vzajemnega sklada, v prospektu in dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, obveznih poročilih in obveznih objavah po tem zakonu ter v primerih, ko to določa drug zakon, lahko vzajemni sklad uporablja skrajšano ime brez označbe, da gre za vzajemni sklad.
230. člen
(enota premoženja vzajemnega sklada)
Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja.
231. člen
(vrednost enote premoženja vzajemnega sklada)
(1) Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.
(2) Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada se izračunava po stanju na zadnji delovni dan obračunskega obdobja iz 232. člena tega zakona (obračunski dan).
(3) Agencija predpiše podrobnejša pravila za izračun čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, vrednosti enote premoženja različnih razredov investicijskih kuponov vzajemnega sklada ter ravnanja v primeru napake pri izračunu teh vrednosti.
232. člen
(obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev)
Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada traja od prvega do 15. dne v posameznem mesecu in od 16. do zadnjega dne v tem mesecu, če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo krajših obračunskih obdobij.
233. člen
(evidenca imetnikov investicijskih kuponov)
(1) Družba za upravljanje za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja, zagotovi vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov.
(2) Za vodenje evidenc imetnikov investicijskih kuponov se podatki iz petega odstavka 238. člena tega zakona zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko družba za upravljanje, v primeru, če od vlagatelja ne pridobi pravilnih in popolnih podatkov za vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov, na podlagi obrazložene pisne zahteve od pristojnega davčnega organa pridobi davčno številko, osebno ime, naslov, rojstni datumu in kraj rojstva vlagatelja. Družba za upravljanje lahko te podatke uporablja zgolj za namene vodenja evidenc imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu in za izvajanje zakona, ki ureja davčni postopek, ter zakonov, ki urejajo obdavčitev imetnikov investicijskih kuponov investicijskih skladov ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
7.3. Investicijski kuponi vzajemnega sklada
7.3.1. Investicijski kupon kot vrednostni papir
234. člen
(investicijski kupon kot vrednostni papir)
(1) Investicijski kupon je vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na enoto, več enot ali del enote premoženja vzajemnega sklada in daje imetniku investicijskega kupona naslednje pravice:
1. pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon;
2. pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada;
3. pravico do izplačila sorazmernega dela čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada, če pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo.
(2) Investicijski kupon je imenski vrednostni papir.
(3) Investicijski kupon je lahko prenosljiv.
(4) Investicijski kuponi posameznega vzajemnega sklada morajo biti prenosljivi ali neprenosljivi, ne glede na zaporednost izdaje.
(5) Pri vzajemnih skladih z več razredi investicijskih kuponov so lahko nekateri razredi prenosljivi, drugi pa neprenosljivi.
(6) Če so investicijski kuponi določenega vzajemnega sklada izdani kot prenosljivi vrednostni papirji, morajo biti izdani kot nematerializirani vrednostni papirji.
(7) Družba za upravljanje lahko uvrsti prenosljive investicijske kupone v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev samo, če se investicijski kuponi vzajemnega sklada glasijo na enako število enot premoženja vzajemnega sklada.
(8) Agencija predpiše pogoje za uvedbo, trgovanje in poravnavo transakcij z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada na organiziranem trgu ter seznam organiziranih trgov, na katerih se lahko trguje z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada.
(9) Nakup in prodaja prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada izven organiziranega trga ter na podlagi teh poslov izvršena vplačila in izplačila ter prenos lastništva investicijskih kuponov niso dovoljeni. Posel nakupa in prodaje ter prenos lastništva investicijskih kuponov, ki je v nasprotju z določbami tega odstavka, je ničen.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek lahko družba za upravljanje oziroma pooblaščenec iz 3.5. oddelka tega zakona, ki je pooblaščen za opravljanje storitev odkupa oziroma prodaje investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun tega vzajemnega sklada vrši izven organiziranega trga odkup oziroma prodajo prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada neposredno vlagateljem oziroma imetnikom teh investicijskih kuponov.
(11) Če družba za upravljanje izda različne razrede investicijskih kuponov, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na investicijske kupone, uporabljajo za vsak tak razred posebej.
(12) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko družba za upravljanje, kadar je investicijski kupon neprenosljiv, na podlagi sodne odločbe, ki jo prejme, prenese investicijske kupone vzajemnega sklada na vlagatelja, kakor je navedeno v sodni odločbi.
235. člen
(bistvene sestavine investicijskega kupona)
(1) Investicijski kupon, izdan kot pisna listina, mora imeti naslednje bistvene sestavine:
1. oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada, in oznako razreda investicijskega kupona, če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov;
2. ime vzajemnega sklada;
3. firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona;
4. firmo in sedež oziroma osebno ime osebe, na katero se glasi investicijski kupon, ter oznako o prenosljivosti;
5. število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon;
6. obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona;
7. serijsko številko;
8. kraj in datum izdaje;
9. podpis oziroma faksimile podpisa članov uprave družbe za upravljanje.
(2) Izpisek iz evidence imetnikov investicijskih kuponov, ki vsebuje vse sestavine iz prejšnjega odstavka, se šteje za investicijski kupon in se brezplačno izroči imetniku investicijskega kupona na njegovo zahtevo.
(3) Ne glede na 4. člen ZNVP mora imeti investicijski kupon, izdan kot nematerializirani vrednostni papir, naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1. oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada,
2. oznako razreda investicijskega kupona, če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov,
3. ime vzajemnega sklada, firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona,
4. firmo in sedež oziroma osebno ime osebe, na katero se glasi investicijski kupon, in
5. oznako o prenosljivosti, število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon, obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona, datum vpisa investicijskega kupona v centralni register.
7.3.2. Vplačilo in izplačilo investicijskih kuponov
236. člen
(vplačilo investicijskega kupona)
(1) Investicijski kupon se lahko vplača samo v denarju.
(2) Če je naložbena politika vzajemnega sklada posnemanje sestave katerega od priznanih finančnih indeksov, se ne glede na prejšnji odstavek investicijski kupon lahko vplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz 1. do 3. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona v deležih, ki odražajo sestavo finančnega indeksa.
(3) Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve vplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.
(4) Če imetnik od družbe za upravljanje zahteva izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki mu hkrati sledi vplačilo investicijskega kupona v drug vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, se zahteva za izplačilo in vplačilo upošteva istočasno. To velja tudi za prehajanja med razredi različnih investicijskih kuponov istega vzajemnega sklada.
237. člen
(vrednost investicijskega kupona)
(1) Vrednost investicijskega kupona je enaka številu enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi, pomnožena z vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada.
(2) Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, povečani za vstopne stroške iz četrtega odstavka 252. člena tega zakona.
(3) Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, zmanjšani za izstopne stroške iz petega odstavka 252. člena tega zakona.
238. člen
(pristop k pravilom upravljanja vzajemnega sklada)
(1) Vlagatelj pristopi k pravilom vzajemnega sklada s tem, da družbi za upravljanje izroči pristopno izjavo.
(2) Pristopna izjava mora biti pisna.
(3) Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, mora biti pristopna izjava podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je pristopna izjava lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.
(5) Pristopna izjava mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko oziroma osebno ime, naslov in rojstni datum vlagatelja, ter davčno številko vlagatelja;
2. navedbo, da se nanaša na pravila upravljanja vzajemnega sklada, z oznako imena vzajemnega sklada, oznako razreda investicijskega kupona, če so izdani investicijski kuponi različnih razredov ter firme in sedeža družbe za upravljanje;
3. izjavo vlagatelja, da pristopa k pravilom upravljanja vzajemnega sklada;
4. izjavo vlagatelja, da mu je bil pred pristopom k pravilom upravljanja izročen dokument s ključnimi podatki za vlagatelje;
5. druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(6) Vlagatelj vplača nakupno vrednost investicijskega kupona z nakazilom na poseben denarni račun vzajemnega sklada.
239. člen
(preračun vplačil investicijskih kuponov v število enot premoženja vzajemnega sklada)
(1) Vplačila investicijskih kuponov, opravljena v določenem obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega sklada po nakupni vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada na zadnji dan tega obračunskega obdobja.
(2) Družba za upravljanje imetniku izda investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja vzajemnega sklada, izračunanih po prejšnjem odstavku, v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo opravljeno vplačilo na poseben denarni račun vzajemnega sklada.
240. člen
(odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada)
(1) Vzajemni sklad mora odkupiti investicijske kupone na zahtevo katerega koli imetnika investicijskih kuponov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko:
1. vzajemni sklad v izjemnih primerih in če to zahtevajo posebne okoliščine, zaradi varstva in interesov imetnikov investicijskih kuponov, na način, pod pogoji in v primerih, ki jih določi Agencija in pravila upravljanja vzajemnega sklada, začasno zaustavi odkup investicijskih kuponov;
2. Agencija v interesu imetnikov investicijskih kuponov ali v interesu javnosti zahteva od posameznega vzajemnega sklada začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov;
3. vzajemni sklad namesto začasne zaustavitve odkupa investicijskih kuponov na način, pod pogoji in v primerih, ki jih določi Agencija in pravila upravljanja vzajemnega sklada, uvede začasni delni odkup investicijskih kuponov.
(3) V primerih iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka mora vzajemni sklad svojo odločitev nemudoma sporočiti Agenciji in organom vseh držav članic, v katerih trži svoje investicijske kupone, skupaj z oceno časa trajanja zaustavitve oziroma delnega odkupa investicijskih kuponov.
(4) Agencija lahko od vzajemnega sklada zahteva dokumentacijo in podatke, ki jih potrebuje za oceno izpolnjevanja pogojev, okoliščin ter postopkov začasne zaustavitve odkupa investicijskih kuponov oziroma začasnega delnega odkupa investicijskih kuponov v skladu s 1. in 3. točko drugega odstavka tega člena.
(5) Agencija podrobneje opredeli:
1. primere oziroma okoliščine, postopke in druge pogoje iz 1. točke drugega odstavka tega člena, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno zaustaviti odkup investicijskih kuponov;
2. primere oziroma okoliščine, postopke in druge pogoje iz 3. točke drugega odstavka tega člena, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno uvesti delni odkup investicijskih kuponov.
241. člen
(zahteva za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona)
(1) Imetnik lahko od družbe za upravljanje kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona.
(2) Zahteva za izplačilo mora biti pisna.
(3) Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, mora biti zahteva za izplačilo podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je zahteva za izplačilo lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.
(5) Zahteva za izplačilo mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko oziroma osebno ime, naslov in rojstni datum imetnika;
2. ime vzajemnega sklada ter firmo in sedež družbe za upravljanje;
3. izjavo imetnika, da zahteva izplačilo vrednosti investicijskega kupona;
4. število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, ki so predmet zahteve, oziroma višino denarnega zneska, katerega izplačilo imetnik zahteva;
5. druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
242. člen
(izračun in izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona)
(1) Odkupna vrednost investicijskih kuponov na podlagi zahtev za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme v določenem obračunskem obdobju, se izračuna tako, da se število enot premoženja, na katere se glasi investicijski kupon, ki je predmet zahteve, pomnoži z odkupno vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada na zadnji dan tega obračunskega obdobja.
(2) Družba za upravljanje imetniku izplača odkupno vrednost investicijskega kupona, izračunano po prejšnjem odstavku, v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo krajšega roka za izplačilo.
(3) Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kupona vzajemnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kupona lahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz sredstev vzajemnega sklada v deležih, ki odražajo sestavo naložb vzajemnega sklada.
(4) Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve izplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.
243. člen
(obvestilo o vplačilih in izplačilih)
Družba za upravljanje mora imetnikom investicijskih kuponov posredovati obvestilo o opravljenih vplačilih oziroma izplačilih v oziroma iz vzajemnega sklada z vsebino, na način in v rokih, ki jih določi Agencija.
7.4. Dopustne naložbe in druga sredstva vzajemnega sklada
244. člen
(vrste dopustnih naložb in drugih sredstev)
(1) Za vzajemni sklad so dopustne samo naslednje vrste naložb in drugih sredstev, če tako določajo njegova pravila upravljanja:
1. prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu iz 14. člena ZTFI v državi članici s seznama, ki ga določi Agencija;
2. prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu v državi članici, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določi Agencija;
3. prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so uvrščeni v uradno kotacijo borze v tretji državi ali s katerimi se trguje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu v tretji državi, če je izrecno naveden v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in če je uvrščen na seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav, ki ga določi Agencija;
4. nedavno izdani prenosljivi vrednostni papirji ali vrednostni papirji v postopku prve prodaje, če:
a) prospekt, na podlagi katerega se opravlja ali se je opravila prva prodaja, vsebuje izdajateljevo ali ponudnikovo namero, da bo zahteval njihovo uvrstitev v uradno kotacijo borze ali v trgovanje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu iz 1. do 3. točke tega odstavka, če je trg naveden v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in
b) naj bi bila izdajateljeva oziroma ponudnikova zaveza iz prejšnje točke izpolnjena v enem letu po njihovi izdaji;
5. enote ciljnih skladov, če:
a) ima družba za upravljanje ciljnega sklada ali ciljni sklad, ki se upravlja sam, ustrezno dovoljenje pristojnega organa,
b) je upravljanje in poslovanje ciljnega sklada predmet enakovrednega nadzora, kot ga določata ta zakon in ZTFI, sodelovanje med Agencijo in organom, ki nadzirajo poslovanje ciljnega sklada, pa primerno urejeno,
c) je raven zaščite interesov imetnikov enot ciljnega sklada enaka ravni zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, zlasti glede ločevanja sredstev, zadolževanja vzajemnega sklada, posojanja in nekritih prodaj prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga,
č) je poslovanje ciljnega sklada predmet rednega poročanja v polletnih in letnih poročilih, iz katerih so razvidna njegova sredstva in obveznosti, prihodki ter aktivnosti,
d) je lahko v skladu s pravili upravljanja ciljnega sklada največ 10 odstotkov njegovih sredstev vloženih v enote drugih investicijskih skladov, in
e) ciljni sklad in njegove enote izpolnjujejo druga merila, ki jih določi Agencija;
6. denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če:
a) gre za kreditno institucijo s sedežem v državi članici,
b) gre za kreditno institucijo s sedežem v tretji državi, kadar zanjo veljajo oziroma kadar izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o upravljanju tveganj, varnosti in skrbnosti poslovanja ter zaščiti interesov vlagateljev in druga merila, ki jih določi Agencija,
c) iz depozitnih pogodb izhaja pravica do odpoklica ali dviga depozitov pred zapadlostjo, njihova ročnost pa ne presega 12 mesecev, in
č) glede drugih pravic in obveznosti iz depozitnih pogodb izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija;
7. izvedeni finančni instrumenti, vključno z enakovrednimi instrumenti, katerih poravnava se vrši v denarju in s katerimi se trguje na organiziranih trgih iz 1. do 3. točke tega odstavka, in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, če:
a) pravila upravljanja opredeljujejo vrste izvedenih finančnih instrumentov, v katere bo imel vzajemni sklad naložena sredstva ter namen sklepanja tovrstnih poslov (trgovanje ali varovanje),
b) njihove osnovne instrumente oziroma osnove predstavljajo finančni instrumenti iz tega odstavka, finančni indeksi, obrestne mere, devizni tečaji ali valute,
c) glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija,
č) so njihove osnove finančni indeksi iz 7.b točke tega odstavka, ti indeksi ustrezajo merilom, ki jih določi Agencija in
d) se z njimi trguje na trgu institucionalnih vlagateljev:
– jih je mogoče kadarkoli po pošteni vrednosti prodati, unovčiti ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo,
– trgi institucionalnih vlagateljev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija, in
– nasprotne stranke na trgu institucionalnih vlagateljev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija; ali
8. instrumenti denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če:
a) je njihov izdajatelj ali njihova izdaja regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev v skladu z merili, ki jih določi Agencija,
b) jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena centralna banka, lokalna ali regionalna skupnost, Evropska centralna banka, Evropska unija, Evropska investicijska banka, tretja država, članica zveze držav, če je država članica oblikovana kot zveza, ali katerakoli mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica,
c) jih je izdala oseba, s katere vrednostnimi papirji se že trguje na organiziranem trgu iz 1. do 3. točke tega odstavka,
č) jih je izdala oziroma zanje jamči oseba, katere poslovanje je predmet nadzora, ki se izvaja po merilih, opredeljenih v zakonih Republike Slovenije ali zakonih Evropske unije, ali oseba, za katero veljajo in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določajo zakoni Republike Slovenije ali zakoni Evropske unije, in ki ustrezajo drugim merilom, ki jih določi Agencija, ali
d) jih je izdala druga oseba, ki spada v eno od kategorij oseb, ki jih določi Agencija, in sicer pod pogojem, da za naložbe sredstev vzajemnega sklada v takšne instrumente velja najmanj enako visoka raven zaščite vlagateljev, kot je opredeljena v prejšnjih podtočkah te točke, in da jih izda:
– oseba, katere osnovni oziroma njemu enakovreden kapital, skupaj z rezervami znaša najmanj 10 milijonov eurov in, ki mora objaviti in nadzornim organom predložiti letne računovodske izkaze na način in z vsebino, kot je določena v ZGD-1, drugih zakonih in na njihovi podlagi izdanih predpisih, ki urejajo področja njenega delovanja, Slovenskih računovodskih standardih oziroma Mednarodnih standardih računovodskega poročanja,
– oseba, ki je skupaj z drugim osebami povezana v skupino, in katere naloga je financiranje teh oseb oziroma podjetji v skupini, pri čemer je vsaj ena delniška družba, katere delnice so sprejete na organiziran trg, ali
– oseba, katere dejavnost je financiranje ustrojev listinjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije, katerih pojem opredeli Agencija.
(2) Poleg naložb iz prejšnjega odstavka ima lahko vzajemni sklad največ 10 odstotkov sredstev naloženih tudi v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija pri čemer ima lahko vzajemni sklad največ 5 odstotkov sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje, ki niso sprejeti na organiziran trg vrednostnih papirjev.
(3) Vzajemni sklad ima lahko dodatna likvidna sredstva, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih glede vrste, lastnosti, načina določanja njihove velikosti in razmerja do velikosti drugih sredstev ter njihovega najvišjega dopustnega obsega določi Agencija.
(4) Vzajemni sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri njegovem normalnem poslovanju, pri čemer mora družba za upravljanje zagotoviti, da se terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za takojšnjo (sočasno) izpolnitev obveznosti.
(5) Vzajemni sklad ne sme pridobiti plemenitih kovin oziroma certifikatov, ki jih predstavljajo.
245. člen
(dopustna izpostavljenost do posamezne osebe)
(1) Vzajemni sklad ima lahko največ 10 odstotkov sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 244. člena tega zakona, izdane s strani posamezne osebe.
(2) Vzajemni sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v denarne depozite pri isti kreditni instituciji.
(3) Izpostavljenost vzajemnega sklada do posamezne osebe, nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, lahko znaša največ:
– 10 odstotkov njegovih sredstev, če je nasprotna stranka kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ali
– 5 odstotkov njegovih sredstev v drugih primerih.
(4) Skupna vrednost vseh naložb vzajemnega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale posamezne osebe, do katerih je vzajemni sklad izpostavljen z več kot 5 odstotki sredstev, lahko znaša največ 40 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Ta omejitev ne velja za denarne depozite in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene na trgu institucionalnih vlagateljev, pri katerih so nasprotne stranke finančne institucije, ki so predmet nadzora.
(5) Ne glede na omejitve iz prvega do tretjega odstavka tega člena vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti v njej naloženih več kot 20 odstotkov sredstev pri kombinacijah naslednjih naložb oziroma poslov:
1. naložb v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 244. člena tega zakona, ki jih je izdala,
2. depozitov pri njej, ali
3. izpostavljenosti zaradi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, v katerih ta oseba nastopa kot nasprotna stranka.
(6) Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad naloženih največ 35 odstotkov sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posamezne osebe, če jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
(7) Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad največ 25 odstotkov sredstev naloženih v obveznice, ki jih izda posamezna kreditna institucija s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji ali državi članici, če je ta kreditna institucija zaradi zaščite interesov imetnikov obveznic skladno s posebnim zakonom predmet posebnega javnega nadzora. Sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, smejo biti skladno s posebnim zakonom vložena le v premoženje, ki bo v vsem času do dospetja omogočalo poravnavanje obveznosti iz obveznic in ki bo v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti obveznic.
(8) Če ima vzajemni sklad naloženih več kot 5 odstotkov sredstev v obveznice, ki jih je izdala kreditna institucija iz prejšnjega odstavka, lahko naložbe v obveznice vseh takih kreditnih institucij skupaj dosežejo največ 80 odstotkov njegovih sredstev.
(9) Agencija pošlje Evropski komisiji in ESMA seznam kategorij obveznic iz sedmega odstavka tega člena skupaj s kategorijami izdajateljev, katerim je v skladu z zakonom in določbami o nadzoru iz sedmega odstavka tega člena odobrila izdajo obveznic, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Seznamu mora priložiti obvestilo o statusu danih jamstev.
(10) Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz šestega in sedmega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri izračunu 40-odstotne omejitve iz četrtega odstavka tega člena.
(11) Omejitev iz tega člena ni dovoljeno kombinirati, zato naložbe vzajemnega sklada v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, izdane s strani posamezne osebe, v depozite pri njej in izvedene finančne instrumente, ki jih je kreirala, ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov njegovih sredstev.
246. člen
(dopustna izpostavljenost do oseb, vključenih v skupino)
(1) Pri izračunu izpostavljenosti vzajemnega sklada se za eno posamezno osebo štejejo tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za vzajemni sklad predstavljajo eno samo tveganje. To zlasti velja za osebe, ki so vključene v skupino oziroma za nadrejene družbe iz 23. člena tega zakona in morajo pripraviti konsolidirane izkaze poslovanja v skladu z ZGD-1, s Slovenskimi računovodskimi standardi oziroma priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi.
(2) Ne glede na omejitve iz prejšnjega člena ima lahko vzajemni sklad na podlagi soglasja Agencije skupaj največ 20 odstotkov sredstev naloženih v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, izdane s strani oseb iz prejšnjega odstavka.
247. člen
(višja dopustna izpostavljenost do posebnih kategorij oseb)
(1) Ne glede na omejitve iz 245. in 246. člena tega zakona ima lahko vzajemni sklad na podlagi soglasja Agencije naloženih do 100 odstotkov sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, če pravila upravljanja vzajemnega sklada:
1. določajo, da bodo sredstva vzajemnega sklada naložena najmanj v šest različnih izdaj prenosljivih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga izdajateljev iz tega člena;
2. določajo, da bodo naložbe v posamezno od teh izdaj znašale največ 30 odstotkov sredstev vzajemnega sklada;
3. vsebujejo izrecno navedbo izdajateljev, do katerih je dopustna več kot 35-odstotna izpostavljenost.
(2) Za soglasje iz prejšnjega odstavka se šteje soglasje, ki ga Agencija izda k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Agencija izda soglasje samo, če oceni, da bodo vlagatelji v tak vzajemni sklad deležni enake ravni zaščite kot vlagatelji v vzajemni sklad, ki bo nalagal v skladu z limiti izpostavljenosti iz 245. in 246. člena tega zakona.
(3) Prospekt, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje in drugi oglasi vzajemnega sklada morajo imeti vidno opozorilo, da je dopustna več kot 35-odstotna izpostavljenost do nekaterih izdajateljev ali kategorij izdajateljev, in navedbo teh izdajateljev.
248. člen
(izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti)
(1) Pri pridobivanju in uporabi izvedenih finančnih instrumentov skupna izpostavljenost vzajemnega sklada ne sme preseči celotne čiste vrednosti njegovih sredstev, sredstva pa morajo po vrsti in vrednosti v celotnem obdobju zagotavljati zadostno kritje za morebitne obveznosti, ki izvirajo iz izvedenih finančnih instrumentov.
(2) Pri izračunu skupne izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati sprotno vrednost osnov oziroma osnovnih instrumentov izvedenih finančnih instrumentov, tveganje nasprotne stranke, bodoča tržna gibanja in razpoložljivi čas za izravnavo izpostavljene postavke sredstev.
(3) Če ima vzajemni sklad med svojimi sredstvi izvedene finančne instrumente, izpostavljenost do osnovnih instrumentov, iz katerih so izvedeni, ne sme skupaj presegati omejitev iz 245. in 246. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek naložb vzajemnega sklada v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi ni treba vključevati v merjenje izpostavljenosti do posameznih oseb iz 245. in 246. člena tega zakona.
(5) Izvedeni finančni instrumenti, vgrajeni v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, se obravnavajo skladno s tem ter 245. in 246. členom tega zakona ter merili, ki jih v zvezi z obravnavo teh instrumentov določi Agencija.
249. člen
(izpostavljenost v zvezi z enotami ciljnih skladov)
(1) Vzajemni sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v enote posameznega ciljnega sklada iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona.
(2) Naložbe vzajemnega sklada v enote ciljnih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, ne smejo skupaj preseči 30 odstotkov njegovih sredstev.
(3) Vzajemni sklad ima lahko sredstva naložena v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, neposredno ali na podlagi pooblastila druge osebe, ali v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja druga oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, če je to izrecno opredeljeno v njegovih pravilih upravljanja, vendar le pod pogojem, da družba za upravljanje ali oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, za te naložbe vzajemnemu skladu ne zaračuna vstopnih in izstopnih stroškov.
(4) Prospekt vzajemnega sklada, ki ima oziroma bo imel pomemben delež sredstev v enotah ciljnih skladov, mora opredeliti največji obseg provizij za upravljanje ciljnega sklada, ki je še sprejemljiv za nalaganje vzajemnega sklada v enote ciljnega sklada, v letnem poročilu vzajemnega sklada pa mora biti naveden najvišji skupen odstotek provizije za njegovo upravljanje in provizije za upravljanje ciljnega sklada, dosežen v poslovnem letu vzajemnega sklada.
(5) Sredstev ciljnega sklada ni treba vključiti v izračun izpostavljenosti vzajemnega sklada do posameznih oseb iz 245. in 246. člena tega zakona.
250. člen
(izpostavljenosti v zvezi s posnemanjem sestave indeksa)
(1) Delniški indeks ali indeks dolžniških vrednostnih papirjev, katerega sestavo natančno posnema sestava sredstev vzajemnega sklada, mora biti priznan s strani Agencije.
(2) Agencija pri priznanju indeksa iz prejšnjega odstavka upošteva naslednja merila:
1. zadostna razpršenost indeksa;
2. reprezentativnost trga, na katerega se nanaša;
3. primernost načina in časa objave;
4. druga merila.
(3) Pravila upravljanja, prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje morajo vsebovati navedbo delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, katerega sestavo posnema sestava sredstev vzajemnega sklada.
(4) Ne glede na dopustne izpostavljenosti, določene v 245. in 246. členu tega zakona, ima lahko vzajemni sklad, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, do vključno 20 odstotkov sredstev v prenosljivih vrednostnih papirjih in instrumentih denarnega trga, ki jih je izdala posamezna oseba.
(5) Ne glede na dopustne izpostavljenosti, določene v 245. in 246. členu tega zakona, lahko Agencija hkrati z dovoljenjem za upravljanje vzajemnega sklada, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, oziroma hkrati s soglasjem k spremembam pravil upravljanja izda soglasje, da ima lahko vzajemni sklad, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, naloženih do vključno 35 odstotkov sredstev v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih je izdala posamezna oseba, če zaradi prevladujočega položaja te osebe na katerem od organiziranih trgov, katerega reprezentant je indeks, večje razpršenosti ni mogoče doseči. To soglasje lahko Agencija izda le za enega samega izdajatelja.
(6) Naložbe vzajemnega sklada, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, in razmerja med njimi ne smejo bistveno odstopati od komponent indeksa, ki ga posnema, in razmerij med njimi ter se morajo morebitni spremenjeni sestavi indeksa prilagoditi najkasneje v 30 dneh od objave spremembe njegove sestave.
(7) Kot bistveno odstopanje iz prejšnjega odstavka se šteje odstopanje v višini 5 ali več odstotkov.
(8) Agencija na svoji spletni strani objavi seznam priznanih indeksov.
251. člen
(akt o naložbenih in drugih pravilih poslovanja vzajemnega sklada)
(1) Agencija v zvezi z naložbami in drugimi sredstvi vzajemnega sklada z aktom določi zlasti:
1. v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji:
– podrobnejša merila za opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– seznam organiziranih trgov v državi članici, na katere so uvrščeni ali na katerih se trguje s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati drug priznan, redno delujoč in za javnost odprt organizirani trg v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– seznam tretjih držav iz četrtega odstavka 191. člena tega zakona,
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati drugi prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz drugega odstavka 244. člena tega zakona;
2. v zvezi z enotami ciljnih skladov:
– podrobnejša merila za opredelitev enot ciljnih skladov iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– druga merila, ki jih morajo izpolnjevati enote ciljnih skladov in ciljni skladi iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– odstotek, ki predstavlja pomemben delež sredstev v enotah ciljnega sklada in način izračuna skupnega obsega provizij iz četrtega odstavka 249. člena tega zakona;
3. v zvezi z depoziti pri kreditnih institucijah:
– podrobnejša merila, ki jih morajo izpolnjevati kreditne institucije s sedežem v tretji državi iz 6.b točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– podrobnejša pogoje, ki jih morajo glede drugih pravic in obveznosti izpolnjevati depoziti iz 6.č točke prvega odstavka 244. člena tega zakona;
4. v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti:
– podrobnejša merila za opredelitev izvedenih finančnih instrumentov iz 7. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in obveznosti izpolnjevati izvedeni finančni instrumenti ter druge lastnosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, in tistih, s katerimi se trguje na trgih institucionalnih vlagateljev iz 7.c točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– podrobnejša merila, ki jih morajo izpolnjevati finančni indeksi iz 7.č točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– podrobnejša merila, ki jih morajo izpolnjevati prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga z vgrajenimi finančnimi instrumenti iz petega odstavka 248. člena tega zakona,
– lastnosti in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati trgi institucionalnih vlagateljev in kategorije institucionalnih vlagateljev iz 7.d točke prvega odstavka 244. člena tega zakona;
5. v zvezi z instrumenti denarnega trga:
– podrobnejša merila za opredelitev instrumentov denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– merila, ki jih mora izpolnjevati izdajatelj ali izdaja instrumentov denarnega trga, iz 8.a točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– druga merila o varnosti in skrbnosti poslovanja iz 8.č točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– kategorije oseb iz 8.d točke prvega odstavka 244. člena tega zakona,
– podrobnejšo opredelitev izraza ustroji lastninjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije iz tretje alineje 8.d točke prvega odstavka 244. člena tega zakona;
6. podrobnejša merila za opredelitev skupine oseb iz prvega odstavka 246. člena tega zakona;
7. v zvezi s posnemanjem sestave delniških indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev podrobnejša merila, ki jih mora izpolnjevati indeks iz prvega odstavka 250. člena tega zakona.
(2) Agencija v zvezi z dodatnimi likvidnimi sredstvi iz tretjega odstavka 244. člena tega zakona z aktom opredeli zlasti pojem dodatnih likvidnih sredstev, vrste in njihove lastnosti, način določanja velikosti dodatnih likvidnih sredstev in njihovo razmerje do velikosti drugih sredstev vzajemnega sklada ter njihov najvišji dopusten obseg.
7.5. Provizije in stroški
252. člen
(vstopni in izstopni stroški)
(1) Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve vstopnih in izstopnih stroškov v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Vstopni in izstopni stroški morajo biti izraženi v odstotku od vrednosti investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(3) Kadar se je imetnik investicijskih kuponov ob pristopu k pravilom vzajemnega sklada zavezal nalagati premoženje v vzajemni sklad v določenem daljšem časovnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: obdobje varčevanja), lahko družba za upravljanje, če tako določajo pravila upravljanja vzajemnega sklada, od vplačil, opravljenih v prvem letu po pristopu, obračuna vstopne stroške v višini, določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki pa ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti vplačil v prvem letu. V primeru iz prejšnjega stavka lahko družba za upravljanje od nadaljnjih vplačil investicijskih kuponov obračunava sorazmerno nižje vstopne stroške, tako da vstopni stroški od vplačil za celotno obdobje varčevanja ne presežejo višine vstopnih stroškov, določenih s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Vstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska vplačila investicijskih kuponov ob njihovem vplačilu.
(5) Izstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu. Izstopni stroški pri izplačilu posameznega investicijskega kupona ne smejo presegati 3 odstotkov od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu.
(6) Če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov, lahko v pravilih upravljanja za vsak razred posebej določi vstopne in izstopne stroške.
253. člen
(provizija za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje je za opravljanje storitev upravljanja vzajemnega sklada upravičena do provizije za upravljanje v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Provizija za upravljanje mora biti izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada.
(3) Provizija za upravljanje se družbi za upravljanje izplačuje iz sredstev vzajemnega sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov, lahko v pravilih upravljanja za vsak razred posebej določi provizijo za upravljanje.
254. člen
(stroški poslovanja vzajemnega sklada)
(1) Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada upravičena izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določijo, da je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada poleg plačila provizije za upravljanje upravičena izvršiti tudi plačila za vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki nastanejo pri poslovanju vzajemnega sklada:
1. stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja vzajemnega sklada, kot so provizije in stroški borznih posrednikov, upravljavcev organiziranih trgov in večstranskih sistemov trgovanja, upravljavcev poravnalnih sistemov oziroma klirinškodepotnih družb, stroškov vstopanja na organizirane trge ter proporcionalnega dela stroškov provizij in drugih stroškov svetovalnih družb, povezanih s skupnim nastopom družbe za upravljanje z drugimi prodajalci pri prodaji sredstev vzajemnega sklada z namenom doseči izvedbo posla za račun vzajemnega sklada ugodneje, kot bi jo bilo mogoče doseči brez skupnega nastopa;
2. stroškov plačilnega prometa, razen če je do njihove povrnitve upravičen skrbnik;
3. stroškov revidiranja letnega poročila vzajemnega sklada in stroškov zunanjih strokovnjakov, povezanih s pripravo in revidiranjem letnega poročila;
4. stroškov obveščanja imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu in drugih predpisih, ki zahtevajo obveščanje imetnikov investicijskih kuponov;
5. stroškov uveljavljanja pravic iz finančnih instrumentov, ki so v lasti vzajemnega sklada, za račun vzajemnega sklada;
6. stroškov v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 178. člena in drugega odstavka 179. člena tega zakona;
7. davkov in drugih obveznih dajatev v zvezi s premoženjem vzajemnega sklada oziroma s prometom s tem premoženjem;
8. stroškov skrbniških storitev skrbnika;
9. stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih v skladu s tem zakonom družba za upravljanje najema za račun vzajemnega sklada;
10. stroškov v zvezi z razdelitvijo čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada.
(3) Družba za upravljanje za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka posreduje nalog za izplačilo iz sredstev vzajemnega sklada skrbniku, ki izvrši nalog.
255. člen
(drugi stroški, do povrnitve katerih je v breme posameznega imetnika investicijskih kuponov upravičena družba za upravljanje)
Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da je družba za upravljanje v breme posameznega imetnika investicijskega kupona tega vzajemnega sklada upravičena do povračila administrativnih stroškov, ki družbi za upravljanje nastanejo v zvezi:
1. s prenosom investicijskih kuponov vzajemnega sklada na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju;
2. z vpisom oziroma izbrisom pravic tretjih oseb na investicijskih kuponih vzajemnih skladov oziroma terjatvah iz investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ali
3. s posredovanjem izpisa stanja investicijskih kuponov na zahtevo vlagatelja.
256. člen
(celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada)
(1) Družba za upravljanje mora v zvezi s poslovanjem vzajemnega sklada izračunavati in objavljati podatek o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada v preteklem poslovnem letu.
(2) Celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada morajo biti izraženi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada.
(3) Agencija predpiše metodologijo za izračun celotnih stroškov poslovanja vzajemnega sklada ter način in rok objave teh podatkov.
7.6. Delitev čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada
257. člen
(razdelitev čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada)
(1) Družba za upravljanje v pravilih upravljanja vzajemnega sklada opredeli, ali bo čisti dobiček oziroma prihodke razdelila imetnikom investicijskih kuponov ali ga bo zadržala.
(2) Razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada se izvede v skladu z aktom Agencije in v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino pravila za razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada.
7.7. Pravila upravljanja vzajemnega sklada
258. člen
(pravila upravljanja vzajemnega sklada)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med družbo za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, in imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega sklada vsebujejo:
1. ime vzajemnega sklada;
2. naložbena pravila vzajemnega sklada;
3. posredne in neposredne stroške povezane z naložbo v vzajemni sklad, in sicer:
– višino vstopnih oziroma izstopnih stroškov in način njihovega izračuna ter plačila,
– višino provizije za upravljanje in način njenega obračuna,
– vrste drugih stroškov, ki nastanejo pri poslovanju vzajemnega sklada,
– višino provizije za opravljanje skrbniških storitev in način njenega obračuna,
– vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme sredstev vzajemnega sklada upravičen skrbnik,
– vrste morebitnih drugih stroškov, ki bremenijo sredstva vzajemnega sklada, in
– navedbo, kje je vlagatelju na voljo podatek o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada;
4. ureditev vplačil in izplačil:
– način izračuna nakupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek vplačil in izdaje investicijskih kuponov, vključno s pogoji in omejitvami vplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji,
– način izračuna odkupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek unovčitve in izplačila vrednosti investicijskega kupona, vključno s pogoji in omejitvami izplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji,
– pogoje in okoliščine, v katerih lahko vzajemni sklad začasno zaustavi prodajo oziroma odkup investicijskih kuponov in pogoje, kdaj lahko uvede začasni delni odkup investicijskih kuponov ter način izvršitve teh ukrepov;
5. opredelitev uporabe prihodkov oziroma čistega dobička vzajemnega sklada in v primeru razdelitve prihodkov imetnikom investicijskih kuponov tudi:
– opis rokov in načina zajetja imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
– opis načina razdelitve teh prihodkov,
– davčne posledice takšne razdelitve za imetnike investicijskih kuponov in za vzajemni sklad, in
– vpliv razdelitve na vrednost enote premoženja vzajemnega sklada naslednji dan po razdelitvi in izplačilu teh prihodkov v denarni obliki oziroma v obliki premijskih enot;
6. način obveščanja javnosti in imetnikov investicijskih kuponov o finančnem in pravnem položaju vzajemnega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika;
7. pogoje in način združitve vzajemnega sklada in zagotavljanje zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada v takem primeru;
8. pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite imetnikov investicijskih kuponov v takem primeru;
9. pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje,
10. razloge za likvidacijo na podlagi sklepa upravljavca in opis postopka likvidacije vzajemnega sklada;
11. druge pravice imetnikov investicijskih kuponov in način uresničitve teh pravic;
12. okoliščine in postopek spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, navedbo datuma uveljavitve pravil upravljanja ter mesta, načina in časa obveščanja imetnikov investicijskih kuponov o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Pravila upravljanja vzajemnega sklada morajo biti izdelana in objavljena v slovenskem jeziku.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega sklada.
259. člen
(soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega sklada)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega sklada začnejo veljati, ko družba za upravljanje pridobi soglasje Agencije k tem pravilom.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada je treba priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Agencija izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, se postopek odločanja o izdaji soglasja k pravilom upravljanja tega vzajemnega sklada lahko združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada.
260. člen
(spremembe pravil upravljanja)
(1) Družba za upravljanje mora za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada pridobiti soglasje Agencije.
(2) Kadar želi družba za upravljanje bistveno spremeniti naložbeno politiko vzajemnega sklada, mora pridobiti dovoljenje Agencije za takšno spremembo. Šteje se, da je Agencija družbi za upravljanje izdala dovoljenje za bistveno spremembo naložbene politike s tem, ko je izdala soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada je treba priložiti:
1. besedilo pravil upravljanja vzajemnega sklada, iz katerega so razvidne spremembe oziroma dopolnitve besedila,
2. prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja vzajemnega sklada,
3. besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz devetega odstavka tega člena,
4. besedilo objave informacije iz devetega odstavka tega člena,
5. obrazložitev učinkov spremenjene naložbene politike za imetnike investicijskih kuponov vzajemnega sklada, če se sprememba pravil upravljanja vzajemnega sklada nanaša tudi na spremembe naložbene politike tega sklada, in
6. drugo dokumentacijo, ki jo predpiše Agencija in na podlagi katere lahko oceni vpliv spremenjene naložbene politike za obstoječe vlagatelje vzajemnega sklada.
(4) Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada družba za upravljanje vloži zahtevo za objavo spremembe prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(5) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(6) Za odločanje o zahtevi iz četrtega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 204. člena tega zakona.
(7) Agencija izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada, če:
1. je vsebina spremembe teh pravil, vsebina obvestila imetnikom in vsebina objave obvestila v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
2. oceni, da je bistvena sprememba naložbene politike vzajemnega sklada vsebinsko in časovno utemeljena, če se sprememba pravil upravljanja vzajemnega sklada nanaša tudi na spremembe naložbene politike tega sklada.
(8) Če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati:
1. z iztekom enega meseca od objave iz devetega odstavka tega člena, če se spremembe nanašajo izključno oziroma vključno na eno ali več vsebin iz 2. in 3. točke drugega odstavka 258. člena tega zakona, ali
2. z iztekom osmih delovnih dni od objave iz devetega odstavka tega člena, če se spremembe nanašajo samo na vsebine pravil upravljanja, ki niso vsebine iz 2. in 3. točke drugega odstavka 258. člena tega zakona.
(9) Družba za upravljanje po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada, v osmih dneh objavi informacijo o spremembi pravil upravljanja in v 15 dneh vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada posredovati obvestilo o teh spremembah.
(10) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila, način objave informacije ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prejšnjega odstavka.
7.8. Oblikovanje vzajemnega sklada
261. člen
(oblikovanje vzajemnega sklada)
(1) V Republiki Sloveniji lahko vzajemni sklad oblikuje samo družba za upravljanje.
(2) Družba za upravljanje oblikuje vzajemni sklad tako, da:
1. sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada,
2. s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, in
3. pridobi dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada.
(3) Vzajemni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.
262. člen
(prepoved sprejemanja vplačil)
Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil investicijskih kuponov vzajemnega sklada, dokler vzajemni sklad ni oblikovan.
263. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada družba za upravljanje priloži:
1. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vzajemnega sklada;
2. načrt upravljanja tveganj vzajemnega sklada.
(2) Agencija lahko od družbe za upravljanje zahteva tudi dodatne podatke, ki jih potrebuje za oceno ali družba za upravljanje izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(3) Če zahtevo iz prvega odstavka tega člena vloži družba za upravljanje države članice, zahtevi predloži tudi sklenjene pogodbe o prenosu opravljanja storitve upravljanja premoženja in pogodbe o prenosu administrativnih storitev na druge osebe.
(4) Če družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji že upravlja enak tip investicijskega sklada, dokumentacije iz prejšnjega odstavka ni treba ponovno predložiti, temveč se navede samo sklic na dokumentacijo, ki je že bila predložena.
(5) Agencija lahko za namene preverjanja zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije od pristojnega nadzornega organa družbe za upravljanje države članice zahteva dodatne informacije o tem, ali se dovoljenje, ki ga ima družba za upravljanje države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, nanaša tudi na tip investicijskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje.
264. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada)
(1) Agencija izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija lahko družbi za upravljanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, če:
1. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 183. člena tega zakona;
2. Agencija družbi za upravljanje ni podala soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada v skladu s 259. členom tega zakona;
3. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta iz 204. člena tega zakona;
4. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanje takšnega tipa investicijskega sklada;
5. družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega sklada, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(3) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada družbi za upravljanje, tudi če le ta že opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in ji je bila zaradi kršitev določb tega zakona oziroma ZISDU-1 že izdana dokončna odločba.
(4) Agencija lahko družbi za upravljanje države članice zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, tudi če zahtevi ni predložila dokumentov iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(5) Če zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada vloži družba za upravljanje države članice, se mora Agencija pred zavrnitvijo te zahteve posvetovati s pristojnim nadzornim organom države članice.
7.9. Prenos upravljanja vzajemnega sklada
7.9.1. Pogodbeni prenos upravljanja
265. člen
(pogodba o prenosu upravljanja)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba za upravljanje), lahko prenese upravljanje tega sklada na drugo družbo za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba za upravljanje), če prevzemna družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Pogodba o prenosu upravljanja mora vključevati:
1. opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta družbi opravili v zvezi s prenosom upravljanja;
2. rok, ki se šteje od objave obvestila o prenosu upravljanja, v katerem bosta družbi opravili prenos upravljanja, in ne sme biti krajši od enega meseca.
266. člen
(dovoljenje za prevzem upravljanja)
Pred prenosom upravljanja vzajemnega sklada mora prevzemna družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja.
267. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenje za prevzem upravljanja je treba priložiti:
1. pogodbo o prenosu upravljanja;
2. listine iz prvega odstavka 263. člena tega zakona;
3. besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prvega odstavka 270. člena tega zakona;
4. besedilo objave informacije iz prvega odstavka 270. člena tega zakona.
(2) Če zahtevo iz prejšnjega odstavka vloži prevzemna družba za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi tretji do peti odstavek 263. člena tega zakona.
(3) Hkrati z zahtevo za prevzem upravljanja mora prevzemna družba za upravljanje vložiti tudi:
1. zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev oziroma spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 183. člena tega zakona;
2. zahtevo za izdajo dovoljenja za objavo spremembe prospekta iz 204. člena tega zakona, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi prenosa upravljanja.
(4) O zahtevah iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.
(5) Za odločanje o zahtevi iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 204. člena tega zakona.
268. člen
(odločanje o dovoljenju za prevzem upravljanja)
(1) Agencija lahko družbi za upravljanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada, če:
1. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenj iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
2. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanje takšnega tipa investicijskega sklada;
3. vsebina obvestila imetnikom in vsebina objave iz 270. člena tega zakona ni v skladu tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
4. družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(2) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada prevzemni družbi za upravljanje, tudi če le-ta že opravlja storitve upravljanja vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji in so pri tem izpolnjeni razlogi iz 477. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko družbi za upravljanje države članice zavrže zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada tudi, če zahtevi ni predložila dokumentov iz tretjega odstavka 263. člena tega zakona.
(4) Če zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada vloži prevzemna družba za upravljanje države članice, se mora Agencija pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada posvetovati s pristojnim nadzornim organom države članice.
269. člen
(učinki dovoljenja za prevzem upravljanja)
Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemno družbo za upravljanje enake učinke in posledice, kot jih ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada.
270. člen
(obveščanje imetnikov investicijskih kuponov o prenosu upravljanja)
(1) Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja v osmih dneh objaviti informacijo o prenosu upravljanja vzajemnega sklada in v 15 dneh vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, posredovati obvestilo o tem prenosu.
(2) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila imetnikom investicijskih kuponov, način objave ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prvega odstavka tega člena.
271. člen
(pravne posledice prenosa upravljanja)
(1) S potekom roka iz 2. točke drugega odstavka 265. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
1. vse pravice in obveznosti prenosne družbe za upravljanje v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada preidejo na prevzemno družbo za upravljanje;
2. prenosni družbi za upravljanje preneha dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa.
(2) Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata do poteka roka iz 2. točke drugega odstavka 265. člena tega zakona opraviti vse postopke in dejanja, potrebne za prenos upravljanja vzajemnega sklada in Agenciji predložiti poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravili.
7.9.2. Prisilni prenos upravljanja
272. člen
(razlogi za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada)
Prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada se opravi, če je:
1. Agencija družbi za upravljanje s pravnomočno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma tega tipa investicijskih skladov;
2. nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije.
273. člen
(obveznosti skrbnika)
(1) Če nastopi razlog za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada, mora skrbnik do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja opravljati tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
(2) Za posle upravljanja vzajemnega sklada iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:
1. posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje vzajemnega sklada nastala škoda;
2. administrativne storitve, povezane s poslovanjem vzajemnega sklada iz 2. točke 102. člena tega zakona.
(3) Ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja skrbnik za račun vzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada, pri čemer v zvezi z obveščanjem vlagateljev in poročanjem Agenciji smiselno upošteva akte Agencije iz 240. člena tega zakona.
(4) Od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja je skrbnik upravičen do provizije in drugih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja vzajemnega sklada pripadajo družbi za upravljanje.
274. člen
(izbor prevzemne družbe za upravljanje in prenos upravljanja)
(1) V dveh mesecih od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 272. člena tega zakona skrbnik opravi ustrezen postopek zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada.
(2) Skrbnik mora poziv za predložitev ponudb iz prejšnjega odstavka nasloviti na vse družbe za upravljanje, ki v Republiki Sloveniji že upravljajo vzajemne sklade.
(3) Če skrbniku ponudita prevzem upravljanja vzajemnega sklada dve ali več družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada, mora skrbnik pri izbiri prevzemne družbe za upravljanje ravnati izključno v interesu vlagateljev v vzajemni sklad.
(4) Skrbnik in prevzemna družba za upravljanje skleneta pogodbo o prenosu upravljanja. Za vsebino te pogodbe se smiselno uporablja drugi odstavek 265. člena tega zakona, pri čemer rok, v katerem bosta skrbnik in prevzemna družba opravili prenos upravljanja, ne sme biti daljši od enega meseca.
(5) Za prisilni prenos upravljanja se smiselno uporabljajo 266. do 271. člen tega zakona.
275. člen
(likvidacija vzajemnega sklada, kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč)
(1) Skrbnik mora namesto prisilnega prenosa upravljanja vzajemnega sklada začeti likvidacijo vzajemnega sklada, če:
1. se postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka prejšnjega člena ne udeleži nobena družba za upravljanje, ki izpolnjuje pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada;
2. prevzemna družba za upravljanje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o prevzemu upravljanja s skrbnikom ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada;
3. Agencija zavrže oziroma zavrne zahtevo prevzemne družbe za upravljanje za prevzem upravljanja, razen če Agencija skrbniku izda soglasje za ponovitev postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč, se za likvidacijo vzajemnega sklada smiselno uporabljajo 305. do 307. člen tega zakona.
7.10. Združitev vzajemnih skladov
7.10.1. Splošne določbe
276. člen
(združitev vzajemnih skladov)
(1) Dva ali več vzajemnih skladov se lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo.
(2) Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja enega ali več vzajemnih skladov (prenosni sklad) na drug obstoječ vzajemni sklad (prevzemni sklad).
(3) Spojitev se opravi z ustanovitvijo novega vzajemnega sklada (prevzemni sklad), na katerega se prenese celotno premoženje dveh ali več vzajemnih skladov, ki se spajajo (prenosni sklad).
(4) V postopku združitve vzajemnih skladov je lahko udeleženih več prenosnih skladov in samo en prevzemni sklad.
277. člen
(pravne posledice združitve)
(1) Prenosni sklad z združitvijo preneha brez izvedbe likvidacijskega postopka.
(2) Pri združitvi preidejo vse premoženje ter pravice in obveznosti prenosnega sklada na prevzemni sklad.
(3) Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, stopi v svojem imenu in za račun prevzemnega sklada v vsa pravna razmerja, v katerih je bila družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, v svojem imenu in za račun prenosnega sklada.
(4) Imetnik investicijskih kuponov prenosnega sklada dobi po izvedenem postopku združitve investicijske kupone prevzemnega sklada skladno z določenim menjalnim razmerjem.
278. člen
(denarno izplačilo prevzemnega sklada pri menjavi investicijskih kuponov)
(1) Če pri menjavi investicijskih kuponov prenosnega sklada za prenosljive investicijske kupone prevzemnega sklada, imetniku investicijskih kuponov prenosnega sklada ne pripade celo število prenosljivih investicijskih kuponov prevzemnega sklada, lahko družba za upravljanje prevzemnega sklada temu imetniku vrednost enot premoženja, ki sestavljajo delno pravico, izplača v denarju.
(2) Vsota denarnih izplačil iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 10 odstotkov čiste vrednosti sredstev na novo izdanih enot prevzemnega sklada, ki so posledica združitve.
279. člen
(dan obračuna združitve in dan izvedbe združitve)
(1) Dan obračuna združitve je dan, ko se določi menjalno razmerje, po katerem se bodo investicijski kuponi prenosnega sklada zamenjali za investicijske kupone prevzemnega sklada.
(2) Dan obračuna združitve ne sme biti določen pozneje kakor 60. dan po dnevu, ko družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, prejme odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za združitev.
(3) Dan izvedbe združitve je dan, ko se opravi prenos premoženja in obveznosti iz prenosnega sklada na prevzemni sklad ter dan, na katerega se opravi, ali, če so investicijski kuponi izdani kot pisne listine, dan, s katerim se začne, menjava investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.
280. člen
(načela in pogoji združitve)
(1) Čista vrednost sredstev prevzemnega sklada mora biti po opravljenem postopku preoblikovanja najmanj enaka vsoti čiste vrednosti sredstev prenosnega in prevzemnega sklada pred tem postopkom. Skupna vrednost vseh investicijskih kuponov prevzemnega sklada, katerih imetnik postane neka oseba po opravljenem postopku združitve, mora biti najmanj enaka skupni vrednosti vseh investicijskih kuponov prenosnega sklada, katerih imetnik je bila ista oseba pred tem postopkom.
(2) Združitev vzajemnih skladov je dopustna le, če se po opravljenem postopku združitve ne poslabša premoženjski položaj imetnikov investicijskih kuponov vzajemnih skladov, udeleženih pri združitvi.
(3) Pri denarnem izplačilu imetnikom investicijskih kuponov prenosnega sklada skladno z 278. členom tega zakona se za namen iz prvega in drugega odstavka tega člena denarno izplačilo imetnikom prenosnega sklada prišteje k skupni vrednosti investicijskih kuponov prevzemnega sklada.
7.10.2. Postopek združitve vzajemnih skladov
7.10.2.1. Postopek pripojitve
281. člen
(dovoljenje za pripojitev)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, mora pred izvedbo prenosa premoženja prenosnega sklada na prevzemni sklad pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pripojitev).
(2) Če v postopku pripojitve sodeluje več prenosnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje za pripojitev za vsak prenosni sklad posebej.
(3) Če v postopku pripojitve sodeluje več prenosnih skladov, ki jih upravljajo različne družbe za upravljanje, mora dovoljenje za pripojitev pridobiti vsaka družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad.
(4) Šteje se, da je Agencija z izdajo dovoljenja za pripojitev izdala tudi dovoljenje za spremembo pravil upravljanja prenosnega sklada.
282. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pripojitev)
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za pripojitev vloži družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pripojitev družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, priloži:
1. načrt pripojitve v skladu z 283. členom tega zakona;
2. prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje prevzemnega sklada;
3. mnenje skrbnika o pripojitvi iz 284. člena tega zakona;
4. obvestilo o pripojitvi imetnikom investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada iz 285. člena tega zakona.
283. člen
(načrt pripojitve)
(1) Družbi za upravljanje, ki upravljajta prenosni in prevzemni sklad, morata sprejeti skupni načrt pripojitve.
(2) Načrt pripojitve vsebuje:
1. ime vzajemnih skladov udeleženih pri pripojitvi, firmo in sedež družb za upravljanje, ki upravljajo te sklade, ter navedbo, da se bo združitev izvedla s pripojitvijo;
2. kratek opis razlogov za izvedbo pripojitve in njihovo utemeljitev;
3. opis predvidenih posledic pripojitve za imetnike investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada;
4. predstavitev načina vrednotenja sredstev in obveznosti prenosnega in prevzemnega sklada na dan obračuna združitve;
5. opis metodologije, ki bo na dan obračuna združitve uporabljena za izračun menjalnega razmerja;
6. navedbo predvidenega dneva izvedbe združitve;
7. natančen opis postopkov v zvezi s prenosom premoženja s prenosnega na prevzemni sklad in v zvezi z menjavo investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.
(3) Agencija od družb za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada ne sme zahtevati, da vključita še dodatne informacije v načrt pripojitve.
(4) Poleg informacij in dokumentov iz drugega odstavka tega člena lahko družbi za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada v načrt pripojitve vključita še dodatne informacije, povezane s pripojitvijo.
(5) Načrt pripojitve podpišejo vsi člani uprave ali izvršni direktorji upravnega odbora družbe za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad in vsi člani uprave ali izvršni direktorji upravnega odbora družbe za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad.
(6) Če je prenosnih skladov več, sprejmejo družbe za upravljanje, ki upravljajo prenosne sklade, z družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, enoten načrt pripojitve.
(7) Če družba za upravljanje upravlja prenosni in prevzemni sklad, sprejme načrt pripojitve sama.
284. člen
(mnenje skrbnika o pripojitvi)
(1) Skrbniki vzajemnih skladov, udeleženih pri pripojitvi, morajo ločeno in neodvisno drug od drugega na podlagi načrta pripojitve iz 283. člena tega zakona, ki se nanaša na vzajemni sklad, za katerega opravljajo skrbniške storitve, pregledati nameravano pripojitev in izdati mnenje o pripojitvi.
(2) V mnenju mora skrbnik izrecno navesti, ali so 1., 6. in 7. točka drugega odstavka prejšnjega člena pripravljene v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Stroški, povezani s pripravo mnenja skrbnika o pripojitvi, ne smejo biti plačani iz sredstev vzajemnih skladov, ki so udeleženi pri pripojitvi.
285. člen
(obvestilo imetnikom investicijskih kuponov o pripojitvi)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, vsakega imetnika investicijskega kupona prevzemnega sklada obvesti o vseh dejstvih in okoliščinah pripojitve, tako da lahko imetnik investicijskega kupona prevzemnega sklada oceni posledice, ki jih bo pripojitev imela za njegovo naložbo v prevzemnem skladu.
(2) Družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, vsakega imetnika investicijskega kupona prenosnega sklada obvesti o vseh dejstvih in okoliščinah pripojitve, tako da lahko imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada oceni posledice, ki jih bo pripojitev imela za njegovo naložbo v prenosnem skladu.
(3) Obvestilo o pripojitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujeta:
1. kratek opis razlogov za predlagano izvedbo pripojitve in njihovo utemeljitev;
2. opis predvidenih posledic pripojitve za imetnike investicijskih kuponov prenosnega oziroma prevzemnega sklada;
3. opis in postopek uresničitve vseh pravic, ki jih ta zakon v postopku pripojitve podeljuje imetnikom investicijskih kuponov prenosnega oziroma prevzemnega sklada ter datum predvidene pripojitve;
4. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje prevzemnega sklada.
(4) Družbi za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada lahko obvestilo o pripojitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena posredujeta imetnikom investicijskih kuponov šele, ko Agencija družbi za upravljanje prenosnega sklada izda dovoljenje za pripojitev, vendar vsaj 30 dni pred ustavitvijo izplačil v skladu s prvim odstavkom 290. člena tega zakona.
(5) Kadar družbi za upravljanje tržita investicijske kupone prenosnega in prevzemnega sklada v skladu s 4.2. oddelkom tega zakona, mora biti obvestilo o pripojitvi vlagateljem iz drugih držav članic posredovano v uradnem jeziku te države članice ali jeziku, ki ga odobri njen nadzorni organ.
(6) Agencija predpiše podrobnejši vsebini obvestil o pripojitvi in način njunega posredovanja imetnikom investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada.
286. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pripojitev, če:
1. ugotovi, da niso bile upoštevane določbe tega zakona o pripojitvi;
2. prodaja investicijskih kuponov prevzemnega sklada ni dovoljena v vseh državah članicah, v katerih je dovoljena prodaja investicijskih kuponov prenosnega sklada.
287. člen
(revizija pripojitve)
(1) Pripojitev mora med dnevom obračuna združitve in dnevom izvedbe združitve pregledati revizijska družba (v nadaljnjem besedilu: revizor), ki jo imenuje družba za upravljanje prenosnega sklada v soglasju s skrbnikom tega sklada.
(2) Na podlagi revizijskega pregleda iz prejšnjega odstavka revizor pripravi poročilo o pripojitvi, ki vključuje revizorjevo ugotovitev o:
1. tem, ali bo načrtovana pripojitev upoštevala načelo nespremenjenega premoženjskega položaja iz 280. člena tega zakona;
2. ustreznosti načina vrednotenja iz 4. točke drugega odstavka 283. člena tega zakona;
3. pravilnosti izračuna morebitnega denarnega izplačila iz 278. člena tega zakona;
4. primernosti metodologije za izračuna menjalnega razmerja iz 5. točke drugega odstavka 283. člena tega zakona in o pravilnosti dejanskega izračuna menjalnega razmerja.
(3) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, morata revizorju zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij za pripravo poročila iz prejšnjega odstavka.
(4) Revizor poročilo o pripojitvi predloži upravam oziroma upravnim odborom družb za upravljanje, ki upravljajo vzajemne sklade, udeležene pri pripojitvi, in ga obenem pošlje Agenciji.
(5) Če je prenosnih skladov več, se izvede ločen revizijski pregled za vsak prenosni sklad. Družbe za upravljanje prenosnih skladov se v soglasju s skrbniki teh skladov lahko dogovorijo, da revizijski pregled izvede isti revizor, ki lahko izda enotno poročilo o pripojitvi, ki pa mora vsak prenosni sklad obravnavati ločeno, kar pomeni, da mora v svojem poročilu navesti ugotovitve iz drugega odstavka tega člena za vsak prenosni sklad posebej.
(6) Za revizijski pregled iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje.
(7) Za odškodninsko odgovornost revizorja, ki pripravi poročilo iz drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o odškodninski odgovornosti pripojitvenega revizorja.
(8) Stroški revizijskega pregleda ne smejo biti plačani iz sredstev vzajemnih skladov, ki so udeleženi pri pripojitvi.
288. člen
(dostop do podatkov v zvezi s pripojitvijo)
(1) Imetnik investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada lahko od družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, zahteva kopijo revizorjevega poročila o pripojitvi.
(2) Družba za upravljanje mora imetniku investicijskega kupona brezplačno izročiti kopijo revizorjevega poročila o pripojitvi najpozneje naslednji delovni dan od prejema pisne zahteve.
(3) Kopija revizorjevega poročila o pripojitvi je lahko posredovana v elektronski obliki.
289. člen
(pravica do izstopa)
(1) Imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada lahko zahteva, da:
1. prenosni sklad odkupi njegove investicijske kupone skladno s prvim odstavkom 240. člena tega zakona, pri čemer družba za upravljanje prenosnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne sme zaračunati izstopnih stroškov, ali
2. družba za upravljanje prenosnega sklada zamenja investicijske kupone prenosnega sklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada s podobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ta družba za upravljanje ali družba za upravljanje, ki je z družbo za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, v razmerju tesne povezanosti ali v razmerju družb, povezanih s skupnim vodenjem.
(2) Imetniki investicijskih kuponov prevzemnega sklada lahko zahtevajo, da:
1. prevzemni sklad odkupi svoje investicijske kupone skladno s prvim odstavkom 240. člena tega zakona, pri čemer družba za upravljanje prevzemnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne sme zaračunati izstopnih stroškov, ali
2. družba za upravljanje prevzemnega sklada zamenja investicijske kupone prevzemnega sklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada s podobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ta družba za upravljanje ali družba za upravljanje, ki je z družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad v razmerju tesne povezanosti ali v razmerju družb, povezanih s skupnim vodenjem.
(3) Imetniki investicijskih kuponov pridobijo pravico do izstopa pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena z dnem prejema obvestila o pripojitvi iz 285. člena tega zakona, ta pravica pa preneha z ustavitvijo izplačil v skladu s prvim odstavkom 290. člena tega zakona.
290. člen
(izvedba pripojitve)
(1) Družbe za upravljanje morajo pet delovnih dni pred dnem obračuna združitve ustaviti vplačila in izplačila iz oziroma v prenosne in prevzemni sklad.
(2) Ustavitev vplačil in izplačil iz prejšnjega odstavka traja do vključno dneva izvedbe združitve, vendar ne več kakor 15 dni.
(3) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, morata po stanju na dan obračuna združitve in po metodologiji, ki je bila opisana v načrtu pripojitve, na podlagi katerega je Agencija izdala dovoljenje za pripojitev, določiti menjalno razmerje, po katerem se bodo zamenjevali investicijski kuponi prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada in morebitno denarno izplačilo. Pri tem morata upoštevati čisto vrednost sredstev vzajemnih skladov, udeleženih pri pripojitvi.
(4) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, morata na dan izvedbe pripojitve izvesti vse v načrtu pripojitve predvidene prenose premoženja oziroma obveznosti v zvezi s posameznim vzajemnim skladom, udeleženimi pri pripojitvi.
(5) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, morata na dan izvedbe pripojitve ali od tega dne, če so investicijski kuponi izdani kot pisne listine, imetnikom investicijskih kuponov prenosnega sklada zamenjati investicijske kupone za investicijske kupone prevzemnega sklada skladno z menjalnim razmerjem iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, ne smeta opraviti prenosa premoženja oziroma obveznosti in menjave investicijskih kuponov v skladu z določbami tega člena, če predhodno ne pridobita pozitivnega revizorjevega mnenja o pripojitvi.
(7) Naložbe prevzemnega sklada lahko odstopajo od določb tega zakona in pravil upravljanja prevzemnega sklada največ 30 dni od dneva izvedbe pripojitve.
(8) Agencija predpiše podrobnejši način zamenjave investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.
291. člen
(obveščanje Agencije in skrbnika)
Družba za upravljanje prevzemnega sklada mora prvi delovni dan po izvedbi pripojitve o tem obvestiti Agencijo in skrbnika prevzemnega sklada.
292. člen
(objava informacije o izvedbi pripojitve)
Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, mora objaviti informacijo o izvedbi pripojitve na svojih spletnih straneh najpozneje prvi delovni dan po izvedeni pripojitvi.
293. člen
(konvalidacija napak postopka pripojitve)
Po izvedbi zamenjave investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada, izvedene pripojitve ni mogoče razglasiti za nično, niti ni mogoče izpodbiti pravnih dejanj, izvršenih zaradi izvedbe pripojitve.
294. člen
(stroški pripojitve)
Stroške, ki nastanejo zaradi pripojitve, nosita družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad.
295. člen
(odškodninska odgovornost družbe za upravljanje in članov njene uprave)
(1) Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, ter člani njunih uprav oziroma upravnih odborov so odgovorni za škodo, ki jo pripojitev povzroči imetnikom investicijskih kuponov teh vzajemnih skladov, razen če dokažejo, da so v postopku pripojitve ravnali v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
(2) Glede odgovornosti družbe za upravljanje in članov njene uprave oziroma upravnih odborov, glede postopka uveljavljanja odškodninskih zahtevkov in zastaranja se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o odškodninski odgovornosti organov vodenja in nadzora prevzete družbe, uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper navedene osebe in zastaranju teh zahtevkov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek sodišče imenuje posebnega zastopnika na predlog imetnika investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada, ki je imel tak položaj ves čas od prejema obvestila o pripojitvi in je ob vložitvi predloga za imenovanje posebnega zastopnika še vedno imetnik investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada.
7.10.2.2. Postopek spojitve
296. člen
(smiselna uporaba pravil postopka pripojitve)
(1) Za spojitev prenosnih in prevzemnega sklada se smiselno uporablja prejšnji odsek tega zakona, ki ureja postopek pripojitve.
(2) Pri smiselni uporabi določb tega zakona iz prejšnjega odstavka se namesto besede »pripojitev« uporablja beseda »spojitev«, namesto besed »načrt pripojitve« uporabljata besedi »načrt spojitve«, namesto besed »revizija pripojitve« uporabljata besedi »revizija spojitve« in namesto besedila »dovoljenje za pripojitev« uporablja besedilo »dovoljenja za spojitev«.
(3) Pri smiselni uporabi 283. člena tega zakona načrt spojitve vsebuje tudi pravila upravljanja prevzemnega sklada.
(4) Pri smiselni uporabi 286. člena tega zakona zavrne Agencija izdajo dovoljenja tudi, če ni mogoče izdati dovoljenja za oblikovanje prevzemnega sklada.
(5) Ne glede na sedmi odstavek 290. člena tega zakona lahko naložbe prevzemnega sklada odstopajo od določb tega zakona in pravil upravljanja prevzemnega sklada največ šest mesecev od dneva izvedbe spojitve.
297. člen
(oblikovanje prevzemnega sklada)
V postopku ustanovitve prevzemnega sklada se uporabljajo določbe 7.8. oddelka tega zakona.
7.10.3. Združitev vzajemnega sklada z UCITS skladom države članice
7.10.3.1. Združitev z UCITS skladom države članice, v kateri vzajemni sklad nastopa kot prevzemni sklad
298. člen
(uporaba prava)
(1) Če vzajemni sklad v postopku združitve z UCITS skladom države članice nastopa kot prevzemni sklad, se združitev izvede skladno z zakonom, ki v državi članici prenosnega sklada ureja združitev UCITS skladov.
(2) Prevzemni sklad se lahko združi s prenosnim skladom države članice tudi po postopku statusnega preoblikovanja, ki ga ta zakon ne ureja, če je ta postopek skladen s predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES o združitvi UCITS skladov.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za določitev datuma dneva obračuna združitve in datuma dneva izvedbe združitve smiselno uporablja 279. člen tega zakona.
(4) Če v postopku združitve nastopa UCITS sklad, ki se upravlja sam, se določbe tega oddelka, ki urejajo delovanje družbe za upravljanje za račun UCITS sklada, smiselno uporabljajo za UCITS sklad.
299. člen
(ustreznost informacij o združitvi)
(1) Agencija mora, ko ji nadzorni organ prenosnega UCITS sklada države članice posreduje vlogo za združitev prenosnega UCITS sklada države članice s prevzemnim skladom, oceniti, ali so informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, zadostne in skladne s predvidenimi posledicami, ki jih bo združitev imela za imetnike investicijskih kuponov prevzemnega sklada.
(2) Če Agencija ugotovi, da informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada niso zadostne ali niso skladne s predvidenimi posledicami, Agencija zahteva, da se informacije, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, spremenijo oziroma dopolnijo.
(3) Zahtevo za dopolnitev Agencija posreduje neposredno družbi za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, v 15 delovnih dneh od dneva prejema vloge za združitev iz prvega odstavka tega člena.
(4) O posredovanju zahteve za dopolnitev družbi za upravljanje prevzemnega sklada Agencija obvesti pristojni nadzorni organ prenosnega sklada.
(5) Po prejemu dopolnitev oziroma sprememb informacij, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, Agencija v 20 delovnih dneh obvesti pristojni nadzorni organ prenosnega sklada, ali so spremembe oziroma dopolnitve ustrezne.
7.10.3.2. Združitev z UCITS skladom države članice, v kateri vzajemni sklad nastopa kot prenosni sklad
300. člen
(uporaba prava)
(1) Če vzajemni sklad v postopku združitve z UCITS skladom države članice nastopa kot prenosni sklad, se združitev izvede skladno s 7.10.2. pododdelkom tega zakona.
(2) Pri uporabi določb tega zakona iz prejšnjega odstavka se namesto besed »prevzemni sklad« uporablja besedilo »prevzemni UCITS sklad države članice«.
(3) Zahteva za izdajo dovoljenja in priloge k tej zahtevi iz 7.10.2. pododdelka tega zakona morajo biti v slovenskem jeziku in v uradnem jeziku države članice nadzornega organa prevzemnega UCITS sklad države članice oziroma jeziku, ki ga kot dovoljenega določi ta nadzorni organ.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za določitev dneva obračuna združitve in dneva izvedbe združitve smiselno uporabljajo predpisi, ki v državi članici prevzemnega UCITS sklada urejajo združitev UCITS skladov.
301. člen
(ustreznost informacij o združitvi)
(1) Agencija popolno zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev, ki je vložena skladno z 282. členom tega zakona, nemudoma posreduje pristojnemu nadzornemu organu prevzemnega UCITS sklada države članice.
(2) Če pristojni nadzorni organ države članice prevzemnega UCITS sklada v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka obvesti Agencijo, da je pozval družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni UCITS sklad države članice, k dopolnitvi informacij o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot premoženja prevzemnega UCITS sklada države članice, lahko Agencija odloči o izdaji dovoljenja za združitev prenosnemu skladu šele, ko ji nadzorni organ države članice prevzemnega UCITS sklada sporoči, ali so dopolnitve informacij o združitvi ustrezne ali ne.
(3) Če pristojni nadzorni organ prevzemnega UCITS sklada države članice Agenciji sporoči, da dopolnitve informacij o združitvi niso primerne, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev.
(4) Če pristojni nadzorni organ države članice prevzemnega UCITS sklada v 15 delovnih dneh od prejema zahteve iz prvega odstavka tega člena, Agenciji ne posreduje sporočila, da je pozval družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni UCITS sklad države članice, k dopolnitvi informacij o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot prevzemnega UCITS sklada, se šteje, da so informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot prevzemnega UCITS sklada države članice, ustrezne.
302. člen
(postopek združitve, v katerem nastopa več prenosnih skladov)
Če v postopku združitve nastopa več prenosnih skladov, se pravila 7.10.3.2 odseka tega zakona uporabijo ločeno za vsakega posameznega izmed njih.
7.11. Likvidacija vzajemnega sklada
303. člen
(razlog za likvidacijo vzajemnega sklada)
Likvidacija vzajemnega sklada se opravi v primerih, ko:
1. čista vrednost sredstev vzajemnega sklada v štirih mesecih od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo Agencije o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 100.000 eurov;
2. se čista vrednost sredstev vzajemnega sklada zniža pod 100.000 eurov in v nadaljnjih 30 dneh ne doseže ponovno 100.000 eurov;
3. v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, na podlagi sklepa družbe za upravljanje o začetku likvidacije vzajemnega sklada (v nadaljnjem besedilu: likvidacija po sklepu upravljavca).
304. člen
(likvidacija po sklepu upravljavca)
(1) Če nastopi razlog, ki je v pravilih upravljanja določen kot razlog za začetek postopka likvidacije vzajemnega sklada, lahko družba za upravljanje sprejme sklep, da se likvidacija vzajemnega sklada opravi.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje ni upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo vzajemnega sklada. Prav tako od sprejetja sklepa o začetku likvidacije ni upravičena do provizije za upravljanje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo vzajemnega sklada, pri likvidaciji po sklepu upravljavca zaradi poteka časa, če je vzajemni sklad oblikovan za določen čas.
305. člen
(obveščanje imetnikov investicijskih kuponov ter poročanje Agenciji)
(1) Družba za upravljanje mora Agenciji naslednji delovni dan po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada poročati o nastopu razloga za začetek likvidacije in poročilu priložiti besedilo objave in obvestila iz drugega odstavka tega člena.
(2) Družba za upravljanje mora v treh delovnih dneh po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada objaviti informacijo o začetku likvidacije vzajemnega sklada in v istem roku vsakemu imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada posredovati obvestilo o začetku likvidacije vzajemnega sklada.
(3) Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, jih mora izpolniti skrbnik v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik izvedel oziroma bi moral izvedeti za opustitev družbe za upravljanje.
(4) Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki mu nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz drugega odstavka tega člena, način objave ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov.
306. člen
(pravne posledice likvidacije vzajemnega sklada)
(1) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevati izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona. Zahteve za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(2) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Pristopne izjave, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(3) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje vzajemnega sklada samo hkrati z izplačilom imetnikom investicijskih kuponov.
(4) Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.
307. člen
(unovčenje premoženja vzajemnega sklada in poplačilo imetnikov investicijskih kuponov)
(1) Družba za upravljanje unovči premoženje vzajemnega sklada s prodajo tega premoženja oziroma na drug primeren način.
(2) Po začetku likvidacije lahko družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada sklepa samo tiste posle, ki so potrebni, da se unovči premoženje vzajemnega sklada.
(3) Družbi za upravljanje pri prodaji premoženja vzajemnega sklada ni treba upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb.
(4) Ko je unovčen tolikšen del premoženja vzajemnega sklada, da je razdelitev denarne likvidacijske mase imetnikom investicijskih kuponov smotrna, družba za upravljanje izdela predlog izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
(5) Predlog izplačila iz prejšnjega odstavka mora pregledati in k njemu dati soglasje skrbnik.
(6) Družba za upravljanje opravi izplačilo imetnikom investicijskih kuponov na podlagi predloga izplačil imetnikom v treh delovnih dneh po prejemu soglasja skrbnika.
(7) Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kasnejša izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
8. KROVNI SKLAD
8.1. Splošna določba
308. člen
(uporaba pojma družba za upravljanje)
Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja krovni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.
8.2. Opredelitev krovnega sklada
309. člen
(krovni sklad kot ločeno premoženje)
(1) Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih.
(2) Krovni sklad ni pravna oseba.
(3) Če v tem poglavju ni določeno drugače, se tudi za podsklade krovnega sklada smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vzajemne sklade in podzakonski predpisi, ki veljajo za vzajemne sklade.
(4) Agencija v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, ki veljajo za vzajemne sklade in se na podlagi prejšnjega odstavka uporabljajo tudi za podsklade krovnega sklada, glede na določbe 8.3. oddelka tega zakona, po potrebi določi posebna pravila, ki veljajo le za krovne sklade oziroma za njihove podsklade.
8.3. Posebna pravila, ki veljajo za krovne sklade in podsklade
310. člen
(ime krovnega sklada in podskladov)
(1) Ime krovnega sklada mora vsebovati označbo, da gre za krovni sklad.
(2) Ime podsklada mora vsebovati ime krovnega sklada brez označbe »krovni sklad« in ime, po katerem se podsklad jasno loči od drugih podskladov tega krovnega sklada, z označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike podsklada.
(3) Razen v pravilih upravljanja krovnega sklada, v prospektu in dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, obveznih poročilih in obveznih objavah po tem zakonu ter v primerih, ko to določa drug zakon, lahko krovni sklad in podsklad uporabljata skrajšano ime, brez označbe, da gre za krovni sklad.
(4) Kadar se ime krovnega sklada ali podsklada uporablja v prevodu v tuji jezik, so lahko tudi sestavine firme iz tega člena prevedene v ta jezik.
311. člen
(skrbniške storitve in ločitev premoženja)
(1) Družba za upravljanje mora za račun krovnega sklada s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad in vse njegove podsklade.
(2) Skrbnik mora na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad opravljati te storitve za račun vsakega podsklada krovnega sklada posebej.
(3) Družba za upravljanje in skrbnik morata zagotavljati ločitev premoženja posameznega podsklada na način, določen v 6.4. oddelku tega zakona.
312. člen
(poseben denarni račun krovnega sklada)
(1) Družba za upravljanje lahko pri skrbniku odpre posebne denarne račune krovnega sklada, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.
(2) Družba za upravljanje lahko posebne denarne račune krovnega sklada uporablja samo za sprejemanje denarnih vplačil vlagateljev, ki vključujejo dva ali več podskladov krovnega sklada.
(3) Družba za upravljanje denarna sredstva vlagateljev, prispela na posebne denarne račune krovnega sklada, vsakodnevno razporeja na račune posameznih podskladov krovnega sklada, tako da je stanje denarnih sredstev na posebnih denarnih računih krovnega sklada na koncu obračunskega dne praviloma enako nič.
313. člen
(investicijski kuponi)
(1) Premoženje krovnega sklada ni razdeljeno na enote premoženja. Družba za upravljanje ne sme izdati investicijskih kuponov krovnega sklada ali drugih njegovih vrednostnih papirjev.
(2) Premoženje vsakega posameznega podsklada je razdeljeno na enote premoženja. Družba za upravljanje izdaja investicijske kupone, ki se glasijo na enoto, več enot ali del enote premoženja posameznega podsklada.
314. člen
(naložbe podskladov)
(1) 6.5. in 7.4. oddelek tega zakona se smiselno uporabljata ločeno za vsak podsklad krovnega sklada, razen če je v tem členu določeno drugače.
(2) Družba za upravljanje lahko načrte upravljanja tveganj posameznega podsklada krovnega sklada združi v skupen načrt upravljanja tveganj krovnega sklada, pri čemer za vsak podsklad pripravi le opis posebnosti upravljanja tveganja, ki velja za ta podsklad.
315. člen
(provizije in stroški)
(1) Družba za upravljanje lahko v pravilih upravljanja krovnega sklada za posamezne podsklade določi različne višine vstopnih in izstopnih stroškov ter provizije za upravljanje.
(2) S pravili upravljanja krovnega sklada družba za upravljanje določi, kateri stroški iz drugega odstavka 254. člena tega zakona bremenijo posamezen podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
1. posamezen podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem,
2. se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
316. člen
(letno in polletno poročilo krovnega sklada)
(1) Letno in polletno poročilo krovnega sklada vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida krovnega sklada ter letno poročilo iz 212. člena tega zakona za vsak podsklad tega krovnega sklada posebej.
(2) Agencija lahko natančneje predpiše vsebino letnega in polletnega poročila krovnega sklada ter njegovo revidiranje.
317. člen
(prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje)
(1) Družba za upravljanje pripravi skupen prospekt krovnega sklada za vse njegove podsklade.
(2) Dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov krovnega sklada morajo biti pripravljeni kot ločeni dokumenti za vsak posamezen podsklad v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vzajemnih skladov.
(3) V prospektu iz prvega odstavka tega člena mora biti jasno navedeno, kateri deli besedila veljajo za vse podsklade in kateri se nanašajo le na posamezen podsklad.
(4) Če družba za upravljanje po nastanku krovnega sklada oblikuje dodatne podsklade, ustrezno spremeni in dopolni prospekt krovnega sklada in pripraviti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, ki se nanašajo na posamezni novi podsklad.
318. člen
(pravila upravljanja krovnega sklada)
(1) Pravila upravljanja krovnega sklada morajo poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila upravljanja vzajemnega sklada, jasno določati, da gre za krovni sklad z najmanj dvema podskladoma. Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila upravljanja, ampak so posebnosti za posamezen podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega sklada.
(2) V pravilih upravljanja krovnega sklada morajo biti jasno ločene tiste določbe pravil upravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega sklada, od določb, ki veljajo le za posamezen podsklad.
(3) Pravila upravljanja krovnega sklada morajo določati pogoje izstopa oziroma izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa oziroma vplačila k drugemu podskladu brez izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona (prehajanje med podskladi) in morebitne stroške, povezane s prehajanjem med podskladi.
(4) Pravila upravljanja krovnega sklada morajo določati postopek prvega in nadaljnjih vplačil v posamezne podsklade.
319. člen
(spremembe pravil upravljanja krovnega sklada)
(1) Če družba za upravljanje po nastanku krovnega sklada oblikuje dodatne podsklade, se za dopolnitev pravil upravljanja v delu, ki se nanaša na nove podsklade, in soglasje Agencije k spremembi oziroma dopolnitvi pravil upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na nove podsklade, smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada, razen določb 3. in 5. točke tretjega odstavka ter osmega in devetega odstavka 260. člena tega zakona.
(2) Spremembe pravil upravljanja krovnega sklada iz prejšnjega odstavka začnejo veljati z iztekom osmega dne od objave iz devetega odstavka 260. člena tega zakona, če pravila upravljanja krovnega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev njegovih sprememb.
(3) Če družba za upravljanje spremeni ali dopolni pravila upravljanja le v delu, ki se nanaša na posamezen podsklad, se za soglasje Agencije k spremembi oziroma dopolnitvi pravil upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na posamezen podsklad, smiselno uporablja 260. člen tega zakona, s tem da se deveti odstavek 260. člena tega zakona nanaša le na imetnike investicijskih kuponov tega podsklada.
8.4. Oblikovanje krovnega sklada
8.4.1. Oblikovanje novega krovnega sklada
320. člen
(oblikovanje krovnega sklada)
(1) V Republiki Sloveniji lahko krovni sklad oblikuje samo družba za upravljanje.
(2) Družba za upravljaje oblikuje krovni sklad tako, da:
1. sprejme pravila upravljanja krovnega sklada,
2. s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, in
3. pridobi dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.
(3) Ob nastanku krovnega sklada morata biti oblikovana najmanj dva podsklada.
(4) Krovni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.
321. člen
(prepoved sprejemanja vplačil)
Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil enot premoženja podskladov, dokler krovni sklad ni oblikovan.
322. člen
(oblikovanje novih podskladov)
(1) Družba za upravljanje lahko kadarkoli med poslovanjem krovnega sklada oblikuje nove podsklade, tako da dopolni pravila upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na nove podsklade in pridobi dovoljenje za upravljanje novih podskladov.
(2) Določbe prejšnjega odstavka in 8.4.2. pododdelka tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za preoblikovanje vzajemnega sklada v podsklad obstoječega krovnega sklada.
8.4.2. Oblikovaje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov
323. člen
(oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov)
Družba za upravljanje, ki upravlja vsaj dva vzajemna sklada, lahko oblikuje krovni sklad tako, da:
1. sprejme pravila upravljanja krovnega sklada,
2. sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnih skladov v podsklade in združitvi v krovni sklad,
3. izdela prospekt krovnega sklada in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov,
4. s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad.
324. člen
(dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov)
(1) Za oblikovanje krovnega sklada v skladu s prejšnjim členom mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije. Ta izda dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada, če ugotovi, da je vsebina:
1. pravil upravljanja krovnega sklada,
2. prospekta krovnega sklada,
3. pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, in
4. dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Če Agencija izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je izdala dovoljenje za upravljanje krovnega sklada, dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev in soglasje k pravilom upravljanja krovnega sklada.
(3) Družba za upravljanje mora v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije, s katero je bilo izdano dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada po določbah tega člena, to informacijo objaviti.
(4) Agencija natančneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, in vsebino ter način objave iz prejšnjega odstavka.
325. člen
(uveljavitev pravil upravljanja)
(1) Pravila upravljanja krovnega sklada, nastalega iz obstoječih vzajemnih skladov, začnejo veljati 30. dan po objavi.
(2) Šteje se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja krovni sklad oblikovan, vzajemni skladi pa preoblikovani v njegove podsklade.
(3) Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja imetniki investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada postali imetniki investicijskih kuponov podsklada, ki je nastal iz vzajemnega sklada.
8.4.3. Vključitev podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad v upravljanju iste družbe za upravljanje
326. člen
(vključitev podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja dva ali več krovnih skladov, lahko podsklade enega krovnega sklada vključi v drug krovni sklad tako, da:
1. sprejme sklep o izločitvi podskladov iz krovnega sklada in vključitvi le teh v drug krovni sklad,
2. ustrezno spremeni pravila upravljanja obeh krovnih skladov;
3. ustrezno spremeni prospekta obeh krovih skladov in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov, ki so predmet izločitve oziroma vključitve, in
4. ustrezno spremeni pogodbi o opravljanju skrbniških storitev za krovna sklada.
(2) Če so predmet vključitve v drug krovni sklad vsi podskladi posameznega krovnega sklada, ta po uveljavitvi pravil upravljanja iz prvega odstavka 328. člena tega zakona preneha obstajati, brez posebnega postopka likvidacije.
327. člen
(dovoljenje za vključitev podskladov v drugi krovni sklad)
(1) Za izvedbo postopka iz prejšnjega člena mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije. Ta izda dovoljenje za vključitev podskladov v drugi krovni sklad, če ugotovi, da je vsebina:
1. pravil upravljanja obeh krovnih skladov,
2. prospekta obeh krovnih skladov,
3. obeh pogodb o opravljanju skrbniških storitev, in
4. dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje vseh podskladov, ki so predmet vključitve, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Če Agencija izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je izdala dovoljenji za objavo spremembe prospektov obeh krovnih skladov, dovoljenji za spremembo pogodb o opravljanju skrbniških storitev za oba krovna sklada in soglasji k spremembam pravil upravljanja obeh krovnih skladov.
(3) Družba za upravljanje mora v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije, s katero je bilo izdano dovoljenje za vključitev podskladov v drugi krovni sklad, to informacijo objaviti.
(4) Agencija natančneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, in vsebino ter način objave iz prejšnjega odstavka.
328. člen
(uveljavitev pravil upravljanja)
(1) Pravila upravljanja obeh krovnih skladov, ki sta predmet postopka iz prejšnjega člena, začnejo veljati 30. dan po objavi iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja iz prejšnjega odstavka podskladi preneseni v drug krovni sklad.
(3) Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja iz prvega odstavka tega člena imetniki investicijskih kuponov izločenega podsklada krovnega sklada, postali imetniki investicijskih kuponov istega vključenega podsklada krovnega sklada.
9. CENTRALNI IN NAPAJALNI SKLAD
9.1. Splošna določba
329. člen
(uporaba izraza družba za upravljanje)
Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki namerava oblikovati ali že upravlja centralni oziroma napajalni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v tem poglavju določeno drugače.
9.2. Opredelitev napajalnega in centralnega sklada
330. člen
(napajalni sklad in centralni sklad)
(1) Napajalni sklad je UCITS sklad, ki ima najmanj 85 odstotkov svojih sredstev vloženih v enote centralnega sklada.
(2) Centralni sklad je UCITS sklad, ki ima med imetniki enot vsaj en napajalni sklad, ni sam hkrati napajalni sklad in ne vlaga svojih sredstev v enote svojega napajalnega sklada.
9.3. Soglasje za oblikovanje napajalnega sklada in začetek vlaganj
331. člen
(soglasje za oblikovanje napajalnega sklada)
(1) Družba za upravljanje, ki namerava oblikovati napajalni sklad, mora pridobiti soglasje Agencije za oblikovanje napajalnega sklada.
(2) Napajalni sklad se lahko oblikuje kot nov napajalni vzajemni sklad ali pa se vanj preoblikuje obstoječi vzajemni sklad.
332. člen
(zahteva za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada)
(1) Zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje novega napajalnega sklada vloži družba za upravljanje skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada.
(2) Zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada iz obstoječega vzajemnega sklada vloži družba za upravljanje skupaj z zahtevo za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja obstoječega vzajemnega sklada.
(3) Zahtevi za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada družba za upravljanje priloži:
1. pravila upravljanja napajalnega in centralnega sklada;
2. prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje napajalnega in centralnega sklada;
3. dogovor oziroma interna pravila iz prvega oziroma drugega odstavka 339. člena tega zakona;
4. kadar je to relevantno, dogovor o izmenjavi podatkov med skrbnikoma napajalnega in centralnega sklada iz prvega odstavka 340. člena tega zakona;
5. kadar je to relevantno, dogovor o izmenjavi podatkov med revizorjema napajalnega in centralnega sklada iz prvega odstavka 342. člena tega zakona;
6. kadar ima centralni sklad sedež oziroma je oblikovan v drugi državi članici, izjavo pristojnega nadzornega organa centralnega sklada, da je centralni sklad UCITS sklad;
7. kadar je to relevantno, besedilo obvestila imetnikom enot iz prvega odstavka 337. člena tega zakona.
333. člen
(izdaja soglasja za oblikovanje napajalnega sklada)
(1) Agencija izda soglasje za oblikovanje napajalnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje, ki je vložila zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada, napajalni sklad, njegov skrbnik in njegov revizor ter centralni sklad izpolnjujejo vse pogoje določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(2) Za soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija izda k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
334. člen
(začetek vlaganja sredstev napajalnega sklada v centralni sklad)
Naložba novega napajalnega sklada v centralni sklad ne sme preseči meje iz prvega odstavka 249. člena tega zakona oziroma spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada, ki imajo za posledico oblikovanje napajalnega sklada, ne veljajo, dokler:
1. dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med družbama za upravljanje napajalnega in centralnega sklada, v skladu s prvim odstavkom 339. člena tega zakona ne začne veljati oziroma ne stopijo v veljavo interna pravila poslovanja iz drugega odstavka 339. člena tega zakona;
2. dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med skrbnikoma napajalnega in centralnega sklada v skladu s prvim odstavkom 340. člena tega zakona, ne začne veljati;
3. dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med revizorjema napajalnega in centralnega sklada v skladu s prvim odstavkom 342. člena tega zakona, ne začne veljati;
4. ne poteče 30 dni od dneva, ko so bili imetniki enot napajalnega sklada v skladu s 337. členom tega zakona obveščeni o pravici do izstopa, kot jo določa 338. člen tega zakona.
9.4. Obveščanje in pravice imetnikov enot napajalnega sklada
335. člen
(izročitev dokumentov na zahtevo vlagateljev)
Družba za upravljanje imetniku enot napajalnega sklada na njegovo zahtevo brezplačno izroči:
1. izvod prospekta centralnega sklada;
2. izvod letnega poročila centralnega sklada;
3. izvod polletnega poročila centralnega sklada;
4. izvod dogovora med družbama za upravljanje centralnega in napajalnega sklada oziroma izvod internih pravil poslovanja iz 339. člena tega zakona.
336. člen
(dodatna razkritja v oglasih)
Družba za upravljanje v vseh oglasih povezanih z napajalnim skladom, ki ga upravlja, navede, da napajalni sklad nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote centralnega sklada. Družba za upravljanje ob tem navede tudi ime centralnega sklada.
337. člen
(dolžnost obveščanja vlagateljev)
(1) Družba za upravljanje po prejemu soglasja Agencije za oblikovanje napajalnega sklada iz obstoječega vzajemnega sklada oziroma po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, ki ima za posledico zamenjavo centralnega sklada, posreduje imetnikom enot napajalnega sklada obvestilo, ki vsebuje:
1. informacijo o izdaji soglasja Agencije k oblikovanju napajalnega sklada oziroma spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, ki omogoča zamenjavo centralnega sklada,
2. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz 6.7.3. pododdelka tega zakona v zvezi s centralnim in napajalnim skladom,
3. informacijo o datumu začetka vlaganj sredstev napajalnega sklada v centralni sklad oziroma datumu, ko bo izpostavljenost napajalnega sklada iz naslova naložbe v centralni sklad, presegla izpostavljenost, ki velja za običajne vzajemne sklade, in
4. izjavo, da lahko imetniki enot napajalnega sklada v 30 dneh od prejema tega obvestila od družbe za upravljanje zahtevajo odkup enot brez plačila izstopnih stroškov.
(2) Družba za upravljanje obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje imetnikom enot napajalnega sklada vsaj 30 dni pred dnem začetka vlaganj sredstev napajalnega sklada v centralni sklad oziroma dnem, ko bo izpostavljenost napajalnega sklada iz naslova naložbe v centralni sklad presegla izpostavljenost iz prvega odstavka 249. člena tega zakona.
(3) Kadar se enote napajalnega sklada iz druge države članice tržijo na območju Republike Slovenije, mora biti obvestilo iz prvega odstavka tega člena imetnikom enot, ki so enote napajalnega sklada pridobili na območju Republike Slovenije, posredovano v slovenskem jeziku. Prevod obvestila mora biti skladen z izvirnikom. Za ustreznost prevoda obvestila je odgovorna družba za upravljanje napajalnega sklada.
338. člen
(pravica do izplačila brez izstopnih stroškov)
Imetniki enot napajalnega sklada imajo v 30 dneh od prejema obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena od družbe za upravljanje pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot brez izstopnih stroškov.
9.5. Izmenjava informacij med centralnim in napajalnim skladom ter njunima skrbnikoma in revizorjema
339. člen
(dogovor o izmenjavi informacij med družbama za upravljanje centralnega in napajalnega sklada)
(1) Družbi za upravljanje centralnega in napajalnega sklada skleneta dogovor o izmenjavi vseh informacij in dokumentov, katerih posredovanje je potrebno, da lahko napajalni sklad in njegova družba za upravljanje izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.
(2) Če centralni in napajalni sklad upravlja ista družba za upravljanje, lahko dogovor iz prejšnjega odstavka nadomestijo interna pravila.
(3) Družbi za upravljanje se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja slovensko pravo, za spore nastale iz tega razmerja pa je pristojno slovensko sodišče.
(4) Kadar je eden izmed skladov oblikovan v državi članici, se družbi za upravljanje dogovorita, da se uporablja pravo tiste države, v kateri je oblikovan napajalni sklad, ali pravo tiste države, v kateri je oblikovan centralni sklad, za spore nastale iz tega razmerja pa je izključno pristojno sodišče države, katere pravo se uporablja.
340. člen
(dogovor o izmenjavi informacij med skrbnikoma centralnega in napajalnega sklada)
(1) Če imata centralni in napajalni sklad različna skrbnika, morata skrbnika skleniti dogovor o izmenjavi informacij, ki omogoča, da oba skrbnika izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.
(2) Za izmenjavo informacij, ki je potrebna v obsegu, določenem s prejšnjim odstavkom, se ne uporabljajo določbe drugih zakonov, ki bi lahko omejevale s tem zakonom določen obseg izmenjave.
(3) Skrbnika se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja pravo iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.
(4) Če so dogovor med družbama za upravljanje nadomestila interna pravila, se skrbnika dogovorita, da se uporablja pravo tiste države, v kateri je ustanovljen napajalni sklad, ali pravo tiste države, v kateri je ustanovljen centralni sklad, za spore nastale iz tega razmerja pa je izključno pristojno sodišče države, katere pravo se uporablja.
341. člen
(dolžnost posredovanja informacij skrbniku)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, mora skrbniku napajalnega sklada posredovati vse informacije v zvezi s centralnim skladom, ki jih slednji potrebuje, da lahko izpolni zahteve, določene v tem zakonu.
(2) Če skrbnik centralnega sklada pri izvajanju skrbniških storitev za centralni sklad ugotovi kršitev, ki bi lahko negativno vplivala na položaj napajalnega sklada, o tem nemudoma obvesti Agencijo ter družbo za upravljanje in skrbnika napajalnega sklada.
342. člen
(dogovor o izmenjavi informacij med revizorjema centralnega in napajalnega sklada)
(1) Če imata centralni in napajalni sklad različna revizorja, morata revizorja skleniti dogovor o izmenjavi informacij, ki omogoča, da oba revizorja izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.
(2) Revizor napajalnega sklada v svojem revizijskem poročilu:
1. upošteva revizijsko poročilo centralnega sklada, in
2. poroča o morebitnih nepravilnostih, ki so razkrite v revizijskem poročilu centralnega sklada ter njihovem vplivu na napajalni sklad.
(3) Za izmenjavo informacij, ki je potrebna v obsegu, določenem s prejšnjim odstavkom, se ne uporabljajo določbe drugih zakonov, ki bi lahko omejevale s tem zakonom določen obseg izmenjave.
(4) Revizorja se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja pravo iz tretjega oziroma četrtega odstavka 340. člena tega zakona.
(5) Če imata napajalni in centralni sklad različni poslovni leti, mora revizor centralnega sklada izdelati tudi revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih centralnega sklada za poslovno leto napajalnega sklada.
9.6. Posebna pravila za centralne oziroma napajalne sklade in njihove družbe za upravljanje
343. člen
(naložbe napajalnega sklada)
(1) Sredstva napajalnega sklada, ki niso vložena v enote centralnega sklada (v nadaljnjem besedilu: preostala sredstva) predstavljajo dodatna likvidna sredstva iz tretjega odstavka 244. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko napajalni sklad, če njegova pravila upravljanja tako določajo, del preostalih sredstev naloži tudi v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, pri čemer morajo biti te naložbe namenjene izključno varovanju pred tveganji, izpostavljenosti napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti pa morajo biti v skladu z 244. in 248. členom tega zakona.
344. člen
(izračun izpostavljenosti napajalnega sklada)
Pri izračunu obsega izpostavljenosti napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 248. člena tega zakona se celotna izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti izračuna tako, da se neposredna izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti upošteva skupaj z:
1. dejansko izpostavljenostjo centralnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v sorazmernem deležu napajalnega sklada v centralnem skladu, ali
2. največjo dopustno izpostavljenostjo centralnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, določeno v pravilih upravljanja centralnega sklada, v sorazmernem deležu napajalnega sklada v centralnem skladu.
345. člen
(izračun in objava čiste vrednosti sredstev)
Družbi za upravljanje centralnega in napajalnega sklada morata sprejeti ukrepe, s katerimi uskladita datum obračuna in objave vrednosti enote centralnega in napajalnega sklada tako, da preprečita morebitne zlorabe, ki bi lahko nastale zaradi časovne neusklajenosti teh datumov.
346. člen
(zaustavitev odkupa enot)
(1) Če centralni sklad na lastno iniciativo ali na zahtevo pristojnega nadzornega organa začasno ustavi prodajo oziroma odkup svojih enot, lahko prodajo oziroma odkup svojih enot začasno ustavi tudi napajalni sklad.
(2) Zaustavitev prodaje oziroma odkupa enot napajalnega sklada lahko traja največ toliko časa kot traja zaustavitev prodaje oziroma odkupa enot centralnega sklada.
347. člen
(obveščanje o prvem vplačilu posameznega napajalnega sklada)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja centralni sklad, za katerega je pridobila dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada, mora Agencijo obveščati o posameznih napajalnih skladih tega centralnega sklada.
(2) Družba za upravljanje Agencijo o napajalnem skladu centralnega sklada obvesti takoj, ko centralni sklad prejeme prvo vplačilo s strani tega napajalnega sklada.
(3) Če je napajalni sklad, ki je predmet obvestila, UCITS napajalni sklad in je oblikovan oziroma ima sedež v drugi državi članici, Agencija obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu nadzornemu organu tega napajalnega sklada.
348. člen
(prepoved vstopnih in izstopnih stroškov)
Družba za upravljanje centralnega sklada napajalnemu skladu ne sme zaračunavati stroškov vpisovanja oziroma vplačevanja ter odkupa oziroma izplačil enot (vstopnih in izstopnih stroškov).
349. člen
(vplačilo prejemkov zaradi naložbe v premoženje napajalnega sklada)
Če družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, ali oseba, ki deluje v njenem imenu in za njen račun, v zvezi z vplačilom sredstev napajalnega sklada v centralni sklad prejme provizijo ali drug denarni prejemek, ga nemudoma vplača v premoženje napajalnega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva ostalih imetnikov enot napajalnega sklada.
350. člen
(dolžnost zagotovitve dostopa do informacij)
Družba za upravljanje centralnega sklada zagotovi, da so družbi za upravljanje napajalnega sklada ter Agenciji, skrbniku in revizorju napajalnega sklada v najkrajšem možnem času dostopne vse informacije in podatki, ki jih navedene osebe lahko zahtevajo na podlagi tega zakona, na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in pravil upravljanja centralnega in napajalnega sklada.
351. člen
(spremljanje kakovosti upravljanja centralnega sklada)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, spremlja ustreznost upravljanja in poslovanja centralnega sklada.
(2) Mnenje o ustreznosti upravljanja in poslovanja centralnega sklada iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje izoblikuje na podlagi informacij, ki jih pridobi od družbe za upravljanje centralnega sklada, njenega skrbnika in revizorja, razen če obstaja upravičen dvom o točnosti in natančnosti teh informacij.
352. člen
(posredovanje obvestila o izrečenem nadzornem ukrepu)
Agencija družbo za upravljanje napajalnega sklada oziroma, kadar je to smiselno, skrbnika oziroma revizorja napajalnega sklada, obvesti o vsakem nadzornem ukrepu, ki ga je izrekla v zvezi s poslovanjem centralnega sklada.
353. člen
(posebnosti glede trženja enot UCITS centralnega sklada)
(1) Za UCITS centralni sklad države članice, ki na območju Republike Slovenije javno ne zbira sredstev pravnih in fizičnih oseb, temveč ima na območju Republike Slovenije izključno enega ali več UCITS napajalnih skladov, se ne uporablja 4.1.2. pododdelek tega zakona in 443. člen tega zakona.
(2) Če v centralni sklad vplačujeta najmanj dva napajalna sklada, se družba za upravljanje centralnega sklada lahko odloči, da drugi javnosti, ne glede na prvi odstavek 6. člena tega zakona, ne vrši prodaje enot centralnega sklada.
9.7. Prospekt ter letno in polletno poročilo napajalnega sklada
354. člen
(prospekt napajalnega sklada)
Prospekt napajalnega sklada poleg obveznih vsebin iz 203. člena tega zakona vsebuje tudi:
1. navedbo, da gre za napajalni sklad, ki nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v centralni sklad in navedbo imena centralnega sklada;
2. naložbeni cilj in naložbeno politiko napajalnega sklada z oceno tveganj, povezanih z naložbo v enote centralnega sklada;
3. navedbo ali sta donosnosti napajalnega in centralnega sklada enaki in če nista, navedbo razlogov do kakšne mere se razlikujeta in zakaj;
4. opis kam so naložena preostala sredstva napajalnega sklada iz 343. člena tega zakona;
5. kratek in jasen opis lastnosti centralnega sklada, vključno z navedbo njegove oblike, naložbenega cilja in naložbene politike ter z njima povezanih tveganj;
6. navedbo mesta in načina dostopa do prospekta centralnega sklada in navedba dodatnih informacij o centralnem skladu;
7. povzetek dogovora oziroma internih pravil iz 339. člena tega zakona z navedbo, kje oziroma kako je mogoče pridobiti dodatne informacije o tem dogovoru;
8. opis vseh provizij oziroma stroškov, ki jih napajalni sklad plačuje centralnemu skladu, na podlagi naložb v enote centralnega sklada, ter navedbo podatka o skupnih stroških napajalnega in centralnega sklada;
9. opis davčnih posledic naložbe napajalnega sklada v enote centralnega sklada.
355. člen
(letno in polletno poročilo napajalnega sklada)
(1) Letno poročilo napajalnega sklada poleg podatkov, ki jih mora vsebovati letno poročilo vzajemnega sklada, vsebuje tudi prikaz skupnih stroškov napajalnega in centralnega sklada.
(2) Letno in polletno poročilo napajalnega sklada vsebujeta tudi navedbo mesta in načina dostopa do letnega in polletnega poročila centralnega sklada.
9.8. Vpliv likvidacije, združitve ali delitve centralnega sklada na napajalni sklad
356. člen
(likvidacija centralnega sklada)
(1) Pri likvidaciji centralnega sklada mora družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, nemudoma pričeti s postopkom likvidacije napajalnega sklada.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru, če Agencija družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad v skladu oddelkom 9.3. tega zakona izda soglasje k:
1. spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote drugega centralnega sklada, ali
2. spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere se napajalni sklad preoblikuje v UCITS sklad.
(3) Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, zahtevo za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka oziroma obvestilo o nameravani likvidaciji napajalnega sklada predloži Agenciji v dveh mesecih od dneva, ko je prejela obvestilo o nameravani likvidaciji centralnega sklada. Če je družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, prejela obvestilo o nameravani likvidaciji centralnega sklada več kot pet mesecev pred začetkom likvidacije, predloži Agenciji zahtevo ali obvestilo iz prejšnjega stavka najkasneje tri mesece pred tem datumom.
(4) Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, o nameravani likvidaciji napajalnega sklada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvesti vse imetnike enot napajalnega sklada.
(5) Likvidacija centralnega sklada se lahko opravi po izteku treh mesecev po tem, ko je družba za upravljanje centralnega sklada o nameravani likvidaciji obvestila:
1. vse imetnike enot centralnega sklada, in
2. vse organe, pristojne za nadzor napajalnih skladov.
357. člen
(združitev centralnega sklada z drugim odprtim investicijskim skladom)
(1) Pri združitvi centralnega sklada z drugim odprtim investicijskim skladom družba za upravljanje nemudoma prične s postopkom likvidacije napajalnega sklada.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če Agencija družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad v skladu z oddelkom 9.3. tega zakona, izda soglasje k:
1. spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote novega centralnega sklada, ki nastane s pripojitvijo ali spojitvijo centralnega sklada z drugim skladom,
2. spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev enote drugega centralnega sklada, ali
3. spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere se napajalni sklad preoblikuje v UCITS sklad.
(3) Centralni sklad se lahko združi z drugim skladom šele, ko preteče 60 dni od dneva, ko je centralni sklad v skladu z 285. členom tega zakona obvestil imetnike svojih enot in pristojne nadzorne organe matičnih držav članic svojih napajalnih skladov o nameravani združitvi.
(4) V roku iz prejšnjega odstavka mora centralni sklad na zahtevo napajalnega sklada odkupiti svoje enote, pri čemer mora biti višina izstopnih stroškov skladna s 348. členom tega zakona.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če Agencija izda družbi za upravljanje napajalnega sklada dovoljenje v skladu s 1. točko drugega odstavka tega člena.
(6) Družba za upravljanje zahtevo za izdajo soglasja iz drugega odstavka tega člena oziroma obvestilo o nameravani likvidaciji napajalnega sklada predloži Agenciji v enem mesecu od dneva, ko je prejela obvestilo o nameravani združitvi centralnega sklada z drugim skladom. Če je družba za upravljanje napajalnega sklada prejela obvestilo o nameravani združitvi centralnega sklada z drugim skladom oziroma podatke iz 285. člena tega zakona več kot štiri mesece pred nameravanim dnevom izvedbe združitve, predloži Agenciji zahtevo ali obvestilo iz prejšnjega stavka najkasneje tri mesece pred tem datumom.
(7) Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, o nameravani likvidaciji napajalnega sklada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvesti vse imetnike enot napajalnega sklada.
9.9. Vložitev premoženja napajalnega sklada v centralni sklad države članice
358. člen
(uporaba določb tega zakona o vložitvi premoženja napajalnega sklada v centralni sklad države članice)
(1) Če v tem oddelku ni določeno drugače, se za vložitev premoženja napajalnega sklada v centralni sklad države članice smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vložitev premoženja napajalnega sklada v centralni sklad, oblikovan kot vzajemni sklad po tem zakonu.
(2) Pri smiselni uporabi določb prejšnjega odstavka se namesto besed »centralni sklad« uporablja besedilo »centralni sklad države članice«.
(3) Pri smiselni uporabi določb prvega odstavka tega člena se namesto besede »Agencija«, kadar je le ta uporabljen v pomenu nadzornega organa centralnega sklada, uporablja besedilo »nadzorni organ centralnega sklada države članice«.
359. člen
(delitev centralnega sklada države članice)
Pri delitvi centralnega sklada na dva ali več skladov, se za napajalni sklad uporabljajo določbe 357. člena tega zakona.
360. člen
(posredovanje obvestila o izrečenem nadzornem ukrepu)
Agencija družbo za upravljanje napajalnega sklada obvesti o vsakem obvestilu nadzornega organa države članice, da je slednji centralnemu skladu države članice izrekel nadzorni ukrep.
9.10. Vložitev premoženja napajalnega sklada države članice v centralni sklad, oblikovan kot vzajemni sklad po tem zakonu
361. člen
(uporaba določb tega zakona o vložitvi premoženja napajalnega sklada države članice v centralni sklad)
(1) Za centralni sklad, v katerega je naloženo premoženje napajalnega sklada države članice, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo delovanje centralnega sklada, v katerega je naloženo premoženje napajalnega sklada.
(2) Pri smiselni uporabi določb tega zakona v skladu s prejšnjim odstavkom se namesto besed »napajalni sklad« uporablja besedilo »napajalni sklad države članice«.
362. člen
(obveščanje centralnega sklada in izdaja potrdila centralnemu skladu)
Agencija na zahtevo centralnega sklada izda potrdilo, da centralni sklad izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 330. člena tega zakona
363. člen
(dolžnost zagotovitve dostopa do informacij)
Družba za upravljanje centralnega sklada zagotovi, da so nadzornemu organu, družbi za upravljanje, skrbniku in revizorju napajalnega sklada države članice takoj dostopne vse informacije in podatki, ki jih navedene osebe lahko zahtevajo na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravilih upravljanja napajalnega sklada.
364. člen
(posredovanje obvestila o izrečenem nadzornem ukrepu)
Agencija mora nadzorni organ napajalnega sklada države članice obvestiti o vsakem nadzornem ukrepu, ki ga je izrekla v zvezi s poslovanjem centralnega sklada.
9.11. Akti agencije
365. člen
(akti o centralnem in napajalnem skladu)
(1) Agencija natančneje predpiše:
1. način posredovanja obvestila iz prvega odstavka 337. člena tega zakona imetnikom investicijskih kuponov;
2. vsebino dogovora oziroma internih pravil iz prvega oziroma drugega odstavka 339. člena tega zakona;
3. vsebino dogovora o izmenjavi informacij med skrbnikoma iz prvega odstavka 340. člena tega zakona;
4. kršitve centralnega sklada, za katere velja, da negativno vplivajo na položaj napajalnega sklada in mora o njih skrbnik centralnega sklada, v skladu z drugim odstavkom 341. člena tega zakona, nemudoma obvestiti Agencijo;
5. na podlagi predhodnega soglasja Slovenskega inštituta za revizijo vsebino dogovora o izmenjavi informacij med revizorjema iz prvega odstavka 342. člena tega zakona;
6. postopek in izdajo soglasja v skladu z drugim odstavkom 356. ali drugim odstavkom 357. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko natančneje predpiše ukrepe iz 345. člena tega zakona glede uskladitve datuma obračuna in objave čiste vrednosti sredstev.
10. NE-UCITS SKLADI
10.1. Skupne določbe
10.1.1. Opredelitev ne-UCITS skladov
366. člen
(splošne določbe glede ne-UCITS skladov)
(1) Ta oddelek vsebuje določbe, ki veljajo za poslovanje ne-UCITS sklada, ne glede na njegovo obliko.
(2) V Republiki Sloveniji sta obliki ne-UCITS sklada alternativni sklad in investicijska družba.
(3) Ne-UCITS sklade, oblikovane po tem zakonu, lahko upravlja samo družba za upravljanje iz 13. člena tega zakona, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja ne-UCITS sklade.
10.1.2. Dopustne naložbe in druga sredstva ne-UCITS sklada
367. člen
(vrste dopustnih naložb in drugih sredstev)
(1) Če ni v tem členu določeno drugače, lahko ne-UCITS sklad nalaga samo v vrste naložb iz prvega odstavka 244. člena tega zakona, če tako določajo njegova pravila upravljanja oziroma statut.
(2) Poleg enot ciljnih skladov, ki izpolnjujejo pogoje in merila iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ima lahko ne-UCITS sklad sredstva naložena tudi v druge kolektivne naložbene podjeme, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. sredstva so upravljana v skladu z načelom razpršitve tveganj;
2. imajo sami največ 15 odstotkov sredstev naloženih v enote drugih kolektivnih naložbenih podjemov;
3. omogočajo odkup oziroma izplačilo vloženih sredstev po ceni, ki se izračuna na podlagi čiste vrednosti sredstev kolektivnega naložbenega podjema v rokih in na način, kot ga določajo pravila upravljanja, statut oziroma drug podoben dokument kolektivnega naložbenega podjema.
(3) Poleg denarnih depozitov, ki izpolnjujejo pogoje in merila iz 6. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ima lahko ne-UCITS sklad sredstva naložena tudi v denarne depozite daljše ročnosti, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija v aktu iz 372. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko ne-UCITS sklad največ 20 odstotkov sredstev naloženih tudi v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija v aktu iz 372. člena tega zakona.
(5) Poleg naložb iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima lahko ne-UCITS sklad največ 20 odstotkov sredstev naloženih tudi v plemenite kovine oziroma certifikate, ki jih predstavljajo.
(6) Ne-UCITS sklad ima lahko dodatna likvidna sredstva, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določi Agencija v aktu iz 251. člena tega zakona.
(7) Ne-UCITS sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri njegovem normalnem poslovanju, pri čemer mora družba za upravljanje zagotoviti, da se terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za takojšnjo (sočasno) izpolnitev obveznosti.
368. člen
(dopustna izpostavljenost do posamezne osebe)
(1) Ne-UCITS sklad mora zagotavljati primerno razpršenost naložb.
(2) Ne-UCITS sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 244. člena tega zakona, izdane s strani posamezne osebe.
(3) Ne-UCITS sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v denarne depozite pri isti kreditni instituciji.
(4) Izpostavljenost ne-UCITS sklada do posamezne osebe, nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, lahko znaša največ:
– 10 odstotkov njegovih sredstev, če je nasprotna stranka kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka 244. člena, ali
– 5 odstotkov njegovih sredstev v drugih primerih.
(5) Ne glede na omejitve iz drugega do četrtega odstavka tega člena ne-UCITS sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti v njej naloženih več kot 20 odstotkov sredstev pri kombinacijah naslednjih naložb oziroma poslov:
1. naložb v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 244. člena tega zakona, ki jih je izdala,
2. depozitov pri njej, ali
3. izpostavljenosti zaradi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, v katerih ta oseba nastopa kot nasprotna stranka.
(6) Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena ima lahko ne-UCITS sklad naloženih največ 35 odstotkov sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posamezne osebe, če jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
(7) Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena ima lahko ne-UCITS sklad največ 25 odstotkov sredstev naloženih v obveznice, ki jih izda posamezna kreditna institucija s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji ali državi članici, če je ta kreditna institucija zaradi zaščite interesov imetnikov obveznic skladno s posebnim zakonom predmet posebnega javnega nadzora. Sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, smejo biti skladno s posebnim zakonom vložena le v premoženje, ki bo v vsem času do dospetja omogočalo poravnavanje obveznosti iz obveznic in ki bo v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti obveznic.
(8) Če ima ne-UCITS sklad naloženih več kot 5 odstotkov sredstev v obveznice, ki jih je izdala kreditna institucija iz prejšnjega odstavka, lahko naložbe v obveznice vseh takšnih kreditnih institucij skupaj dosežejo največ 80-odstotkov njegovih sredstev.
(9) Omejitev iz tega člena ni dovoljeno kombinirati, zato naložbe ne-UCITS sklada v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, izdane s strani posamezne osebe, v depozite pri njej in izvedene finančne instrumente, ki jih je kreirala, ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov njegovih sredstev.
369. člen
(dopustna izpostavljenost do oseb, vključenih v skupino in do posebnih kategorij oseb)
(1) Pri izračunu izpostavljenosti ne-UCITS sklada se za eno posamezno osebo štejejo tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane, tako da za ne-UCITS sklad predstavljajo eno samo tveganje. To zlasti velja za osebe, ki so vključene v skupino oziroma so v razmerju tesne povezanosti in morajo pripraviti konsolidirane izkaze poslovanja v skladu z ZGD-1, Slovenskimi računovodskimi standardi oziroma priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi.
(2) V zvezi z izpostavljenostjo ne-UCITS sklada do posebnih kategorij oseb se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi, ki veljajo za vzajemni sklad.
370. člen
(izpostavljenosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti)
V zvezi z izpostavljenostjo ne-UCITS sklada do izvedenih finančnih instrumentov se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi, ki veljajo za vzajemni sklad.
371. člen
(izpostavljenosti v zvezi z enotami ciljnih skladov in enotami drugih kolektivnih naložbenih podjemov)
(1) Ne-UCITS sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v enote posameznega ciljnega sklada iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona.
(2) Naložbe ne-UCITS sklada v enote ciljnih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno s tem zakonom v delu, ki prenaša Direktivo 2009/65/ES oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov njegovih sredstev.
(3) Naložbe ne-UCITS sklada v enote drugih kolektivnih naložbenih podjemov iz drugega odstavka 367. člena tega zakona ne smejo skupaj preseči 20 odstotkov njegovih sredstev.
(4) Ne-UCITS sklad ima lahko sredstva naložena v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, neposredno ali na podlagi pooblastila druge osebe, ali v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja druga oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, če je to izrecno opredeljeno v njegovih pravilih upravljanja, vendar le pod pogojem, da družba za upravljanje ali oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, za te naložbe alternativnemu skladu ne zaračuna vstopnih in izstopnih stroškov.
(5) Prospekt ne-UCITS sklada, ki ima oziroma bo imel pomemben delež sredstev v enotah ciljnih skladov oziroma bo imel sredstva naložena v enote drugih kolektivnih naložbenih podjemov iz drugega odstavka 367. člena tega zakona, mora opredeliti največji obseg provizij za upravljanje ciljnega sklada in drugega kolektivnega naložbenega podjema, ki je še sprejemljiv za nalaganje ne-UCITS sklada v enote ciljnega sklada oziroma kolektivnega naložbenega podjema. V letnem poročilu ne-UCITS sklada mora biti naveden najvišji skupen odstotek provizije za njegovo upravljanje in provizije za upravljanje ciljnega sklada oziroma drugega kolektivnega naložbenega podjema, dosežen v poslovnem letu ne-UCITS sklada.
(6) Sredstev ciljnega sklada in drugega kolektivnega naložbenega podjema ni treba vključiti v izračun izpostavljenosti ne-UCITS sklada do posameznih oseb iz 245., 246., 368. in 369. člena tega zakona.
372. člen
(akt o naložbenih in drugih pravilih poslovanja ne-UCITS sklada)
Agencija v zvezi z naložbami in drugimi sredstvi ne-UCITS sklada v aktu iz 251. člena tega zakona podrobneje opredeli merila, ki veljajo izključno za ne-UCITS sklad.
10.1.3. Provizije in stroški
373. člen
(provizija za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje je za opravljanje storitev upravljanja ne-UCITS sklada upravičena do provizije za upravljanje v višini, določeni v pravilih upravljanja oziroma statutu ne-UCITS sklada.
(2) Provizija za upravljanje je lahko izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev ne-UCITS sklada ali na kakšen drug jasen, pregleden in nedvoumen način, obrazložen v pravilih upravljanja oziroma statutu ne-UCITS sklada.
(3) Provizija za upravljanje se družbi za upravljanje izplačuje iz sredstev ne-UCITS sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja oziroma statutu ne-UCITS sklada.
374. člen
(stroški poslovanja ne-UCITS sklada)
(1) Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz sredstev ne-UCITS sklada upravičena izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem ne-UCITS sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja oziroma statutu ne-UCITS sklada.
(2) Pravila upravljanja oziroma statut ne-UCITS sklada lahko določijo, da je družba za upravljanje iz sredstev ne-UCITS sklada poleg plačila provizije za upravljanje upravičena izvršiti tudi plačila provizije in plačila za vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki nastanejo pri poslovanju ne-UCITS sklada:
1. stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja ne-UCITS sklada, kot so provizije in stroški borznih posrednikov, upravljavcev organiziranih trgov in večstranskih sistemov trgovanja, upravljavcev poravnalnih sistemov oziroma klirinškodepotnih družb, stroškov vstopanja na organizirane trge ter proporcionalnega dela stroškov provizij in drugih stroškov svetovalnih družb, povezanih s skupnim nastopom družbe za upravljanje z drugimi prodajalci pri prodaji sredstev ne-UCITS sklada z namenom doseči izvedbo posla za račun ne-UCITS sklada ugodneje, kot bi jo bilo mogoče doseči brez skupnega nastopa;
2. stroškov plačilnega prometa, razen če je do njihove povrnitve upravičen skrbnik;
3. stroškov revidiranja letnega poročila ne-UCITS sklada in stroškov zunanjih strokovnjakov, povezanih s pripravo in revidiranjem letnega poročila;
4. stroškov obveščanja imetnikov enot ne-UCITS sklada po tem zakonu in drugih predpisih, ki zahtevajo obveščanje imetnikov enot ne-UCITS sklada;
5. stroškov uveljavljanja pravic iz finančnih instrumentov, ki so v lasti ne-UCITS sklada, za račun ne-UCITS sklada;
6. stroškov v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 178. člena in drugega odstavka 179. člena tega zakona;
7. davkov in drugih obveznih dajatev v zvezi s premoženjem ne-UCITS sklada oziroma s prometom s tem premoženjem;
8. stroškov skrbniških storitev skrbnika;
9. stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih v skladu s tem zakonom družba za upravljanje najema za račun ne-UCITS sklada;
10. stroškov v zvezi z razdelitvijo čistega dobička oziroma prihodkov ne-UCITS sklada.
(3) Družba za upravljanje posreduje za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka nalog za izplačilo iz sredstev ne-UCITS sklada skrbniku, ki izvrši nalog.
375. člen
(drugi stroški, do povrnitve katerih je v breme posameznega imetnika enote ne-UCITS sklada upravičena družba za upravljanje)
Pravila upravljanja oziroma statut ne-UCITS sklada lahko določa, da je družba za upravljanje v breme posameznega imetnika enote ne-UCITS sklada upravičena do povračila administrativnih stroškov, ki družbi za upravljanje nastanejo v zvezi:
1. s prenosom enot ne-UCITS sklada na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju;
2. z vpisom oziroma izbrisom pravic tretjih oseb na enotah ne-UCITS sklada oziroma terjatvah iz enot ne-UCITS sklada, ali
3. s posredovanjem izpisa stanja enot ne-UCITS sklada na zahtevo vlagatelja.
376. člen
(celotni stroški poslovanja ne-UCITS sklada)
Družba za upravljanje mora v zvezi s poslovanjem ne-UCITS sklada izračunavati in objavljati celotne stroške poslovanja ne-UCITS sklada, ki se izračunajo v skladu z aktom iz tretjega odstavka 256. člena tega zakona.
10.2. Alternativni sklad
10.2.1. Opredelitev alternativnega sklada
377. člen
(smiselna uporaba)
Glede alternativnega sklada se smiselno uporabljajo določbe 7.2. oddelka tega zakona, razen če je v tem pododdelku določeno drugače.
378. člen
(alternativni sklad kot ločeno premoženje)
(1) Alternativni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje.
(2) Vlagatelj postane z vplačilom v alternativni sklad imetnik investicijskega kupona alternativnega sklada. Glede pravic, ki jih daje imetniku investicijski kupon alternativnega sklada, se smiselno uporablja prvi odstavek 234. člena tega zakona.
(3) Alternativni sklad ni pravna oseba.
379. člen
(ime alternativnega sklada)
(1) Ime alternativnega sklada mora vsebovati označbo, da gre za alternativni sklad.
(2) Razen v dokumentih alternativnega sklada, obveznih poročilih in obveznih objavah po tem zakonu ter v primerih, ko to določa drug zakon, lahko alternativni sklad uporablja skrajšano ime, brez označbe, da gre za alternativni sklad.
(3) Kadar se ime alternativnega sklada uporablja v prevodu v tuji jezik, so lahko tudi sestavine imena iz tega člena prevedene v ta jezik.
380. člen
(obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev)
Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev alternativnega sklada ne sme biti krajše kot sedem dni in ne daljše od 12 mesecev.
10.2.2. Investicijski kuponi alternativnega sklada
381. člen
(smiselna uporaba)
Glede investicijskega kupona alternativnega sklada se smiselno uporablja 7.3. oddelek tega zakona, razen če je v tem pododdelku določeno drugače.
382. člen
(vplačilo investicijskega kupona)
(1) Investicijski kupon alternativnega sklada se lahko vplača samo v denarju.
(2) Če pravila upravljanja alternativnega sklada tako določajo, se ne glede na prejšnji odstavek investicijski kupon alternativnega sklada lahko vplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz 1. do 3. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, ki so dovoljena naložba alternativnega sklada.
(3) Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve vplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.
(4) Znesek prvega vplačila v alternativni sklad ne sme biti nižji od 100.000 eurov.
(5) Vlagatelj vplača nakupno vrednost investicijskega kupona z nakazilom na posebni denarni račun alternativnega sklada oziroma izvede vplačilo prenosljivega vrednostnega papirja iz 1. do 3. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona, kot je določeno s pravili upravljanja alternativnega sklada.
383. člen
(izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona)
(1) Alternativni sklad mora odkupiti investicijske kupone na zahtevo katerega koli imetnika investicijskih kuponov.
(2) Družba za upravljanje imetniku izplača odkupno vrednost investicijskega kupona alternativnega sklada najkasneje do zadnjega delovnega dne prvega naslednjega obračunskega obdobja za izračun vrednosti enote premoženja.
(3) Pravila upravljanja alternativnega sklada lahko določijo tudi krajše obdobje izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona alternativnega sklada.
(4) Pravila upravljanja alternativnega sklada lahko določijo tudi obvezo imetnikom investicijskih kuponov po predhodni najavi vložitve zahteve za izplačilo investicijskih kuponov alternativnega sklada.
(5) Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kupona alternativnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kupona lahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz sredstev alternativnega sklada v deležih, ki odražajo sestavo naložb alternativnega sklada.
(6) Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve izplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.
10.2.3. Vstopni in izstopni stroški, delitev dobička in pravila upravljanja
384. člen
(smiselna uporaba)
(1) Za vstopne in izstopne stroške alternativnega sklada se smiselno uporabljajo prvi, peti in šesti odstavek 252. člena tega zakona.
(2) Pravila upravljanja alternativnega sklada morajo na jasen, pregleden in nedvoumen način določati, kako in v kakšni višini se obračunavajo vstopni in izstopni stroški pri vplačilih v alternativni sklad oziroma izplačilih iz njega.
385. člen
(smiselna uporaba)
Za razdelitev dobička oziroma prihodkov alternativnega sklada se smiselno uporablja 7.6. oddelek tega zakona.
386. člen
(smiselna uporaba)
Glede pravil upravljanja alternativnega sklada se smiselno uporablja 7.7. oddelek tega zakona, razen če je v tem pododdelku določeno drugače.
387. člen
(vsebina pravil upravljanja alternativnega sklada)
Poleg vsebin iz drugega odstavka 258. člena tega zakona morajo pravila upravljanja alternativnega sklada vsebovati tudi dodatne vsebine, ki jih predpiše Agencija.
388. člen
(spremembe pravil upravljanja)
(1) Družba za upravljanje mora za spremembo pravil upravljanja alternativnega sklada pridobiti soglasje Agencije.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja alternativnega sklada se priloži:
1. besedilo pravil upravljanja alternativnega sklada, iz katerega so razvidne spremembe oziroma dopolnitve besedila, in
2. prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja alternativnega sklada.
(3) Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi pravil upravljanja alternativnega sklada družba za upravljanje vloži zahtevo za objavo spremembe prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi spremembe pravil upravljanja alternativnega sklada.
(4) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi pravil upravljanja alternativnega sklada.
(5) Za odločanje o zahtevi iz tretjega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 204. člena tega zakona.
(6) Agencija izda soglasje k spremembi pravil upravljanja alternativnega sklada, če je vsebina spremembe teh pravil v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(7) Pravila upravljanja alternativnega sklada morajo določati tudi rok za uveljavitev sprememb.
(8) Družba za upravljanje po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja alternativnega sklada v osmih dneh objavi informacijo o spremembi pravil upravljanja in v 15 dneh imetnikom investicijskih kuponov posreduje obvestilo o teh spremembah.
(9) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila in način objave informacije ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prejšnjega odstavka.
10.2.4. Oblikovanje alternativnega sklada
389. člen
(oblikovanje alternativnega sklada)
(1) V Republiki Sloveniji lahko alternativni sklad oblikuje samo družba za upravljanje.
(2) Družba za upravljanje oblikuje alternativni sklad, tako da:
1. sprejme pravila upravljanja alternativnega sklada,
2. s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, in
3. pridobi dovoljenje za upravljanje alternativnega sklada.
(3) Alternativni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za upravljanje alternativnega sklada.
390. člen
(prepoved sprejemanja vplačil)
Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil investicijskih kuponov alternativnega sklada, dokler alternativni sklad ni oblikovan.
391. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje alternativnega sklada)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje alternativnega sklada družba za upravljanje priloži načrt upravljanja tveganj alternativnega sklada.
(2) Agencija lahko od družbe za upravljanje zahteva tudi dodatne podatke, ki jih potrebuje za oceno ali družba za upravljanje izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
392. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje alternativnega sklada)
(1) Agencija izda dovoljenje za upravljanje alternativnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje alternativnega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje alternativnega sklada, če:
1. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 183. člena tega zakona,
2. Agencija družbi za upravljanje ni dala soglasja k pravilom upravljanja alternativnega sklada v skladu s 259. členom tega zakona,
3. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta iz 204. člena tega zakona,
4. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanje takšnega tipa investicijskega sklada, in
5. družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje alternativnega sklada, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(3) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje alternativnega sklada družbi za upravljanje tudi, če le ta že opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in mu je bila zaradi kršitev določb tega zakona že izdana dokončna odločba.
10.2.5. Prenos upravljanja in združitve alternativnih skladov
393. člen
(smiselna uporaba)
(1) Glede prenosa upravljanja alternativnega sklada se smiselno uporablja 7.9. oddelek tega zakona.
(2) Glede združitev alternativnih skladov se smiselno uporabljajo določbe 7.10.1. in 7.10.2. pododdelkov tega zakona.
10.2.6. Likvidacija alternativnega sklada
394. člen
(razlog za likvidacijo alternativnega sklada)
Likvidacija alternativnega sklada se opravi v primerih, če:
1. čista vrednost sredstev alternativnega sklada v štirih mesecih od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo Agencije o dovoljenju za upravljanje alternativnega sklada, ne doseže 300.000 eurov;
2. se čista vrednost sredstev alternativnega sklada zniža pod 300.000 eurov in v nadaljnjih 30 dneh ne doseže ponovno 300.000 eurov;
3. v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, na podlagi sklepa družbe za upravljanje o začetku likvidacije alternativnega sklada (likvidacija po sklepu upravljavca).
395. člen
(likvidacija po sklepu upravljavca)
(1) Če nastopi razlog, ki je v pravilih upravljanja določen kot razlog za začetek postopka likvidacije alternativnega sklada, lahko družba za upravljanje sprejme sklep, da se likvidacija alternativnega sklada opravi.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje ni upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo alternativnega sklada. Prav tako od sprejetja sklepa o začetku likvidacije ni upravičena do provizije za upravljanje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo alternativnega sklada, pri likvidaciji po sklepu upravljavca zaradi poteka časa, če je alternativni sklad oblikovan za določen čas.
396. člen
(obvestilo o nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada)
(1) Družba za upravljanje Agenciji naslednji delovni dan po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada poroča, da je nastopil razlog za začetek likvidacije.
(2) Družba za upravljanje v treh delovnih dneh po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada objavi informacijo o začetku likvidacije alternativnega sklada in v istem roku vsakemu imetniku investicijskih kuponov posreduje obvestilo o začetku likvidacije alternativnega sklada.
(3) Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, jih mora izpolniti skrbnik v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik izvedel oziroma bi moral izvedeti za opustitev družbe za upravljanje.
(4) Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki mu nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila iz drugega odstavka tega člena, način objave informacije ter način posredovanja obvestila imetniku investicijskega kupona.
397. člen
(pravne posledice likvidacije alternativnega sklada)
(1) Od nastopa razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada imetnik investicijskega kupona alternativnega sklada ne more več zahtevati izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona. Zahteve za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(2) Od nastopa razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanja alternativnega sklada. Pristopne izjave, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(3) Od nastopa razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje alternativnega sklada samo hkrati z izplačilom imetnikom investicijskih kuponov.
(4) Z nastopom razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov alternativnega sklada pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja alternativnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja alternativnega sklada v obtoku.
398. člen
(unovčenje premoženja alternativnega sklada in poplačilo imetnikov investicijskih kuponov)
(1) Družba za upravljanje unovči premoženje alternativnega sklada s prodajo tega premoženja oziroma na drug primeren način.
(2) Po začetku likvidacije lahko družba za upravljanje za račun alternativnega sklada sklepa samo posle, potrebne, da se unovči premoženje alternativnega sklada.
(3) Družbi za upravljanje pri prodaji premoženja alternativnega sklada ni treba upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb.
(4) Ko je unovčen tolikšen del premoženja alternativnega sklada, da je razdelitev denarne likvidacijske mase imetnikom investicijskih kuponov smotrna, družba za upravljanje pripravi predlog izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
(5) Predlog izplačila iz prejšnjega odstavka mora pregledati in k njemu dati soglasje skrbnik.
(6) Družba za upravljanje opravi izplačilo imetnikom investicijskih kuponov alternativnega sklada na podlagi predloga izplačil imetnikom v treh delovnih dneh po prejemu soglasja skrbnika.
(7) Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kasnejša izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
10.3. Investicijska družba
10.3.1. Statusne določbe
10.3.1.1. Splošne določbe
399. člen
(uporaba določb drugih zakonov)
(1) Za investicijsko družbo se uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Za investicijsko družbo se uporabljajo določbe ZTFI, ki veljajo za javno delniško družbo, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(3) Za investicijsko družbo se v zvezi z izračunom čiste vrednosti sredstev smiselno uporablja tretji odstavek 231. člena tega zakona.
400. člen
(dejavnost investicijske družbe)
Investicijska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, razen dejavnosti nalaganja premoženja v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.
401. člen
(ustanovitev investicijske družbe)
(1) Investicijska družba se lahko ustanovi samo po postopku postopne ustanovitve delniške družbe.
(2) Investicijsko družbo kot edini ustanovitelj ustanovi družba za upravljanje s tem, da sprejme statut in objavi poziv javnosti za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe.
10.3.1.2. Osnovni kapital investicijske družbe
402. člen
(osnovni kapital investicijske družbe)
Najnižji znesek osnovnega kapitala investicijske družbe je 800.000 eurov.
403. člen
(povečanje osnovnega kapitala investicijske družbe)
(1) Investicijska družba lahko poveča osnovni kapital z vložki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. prva prodaja delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, se opravi po postopku javne ponudbe, in
2. emisijska cena delnic je najmanj enaka knjigovodski vrednosti delnic na dan objave poziva za vpis in vplačilo delnic, povečani za morebitne stroške v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala investicijske družbe, do povrnitve katerih je upravičena družba za upravljanje.
(2) Prednostne pravice delničarjev investicijske družbe do vpisa in vplačila novih delnic ni dovoljeno izključiti.
(3) Investicijska družba ne sme povečati osnovnega kapitala iz sredstev družbe, če bi zaradi takega povečanja nastale delne pravice.
(4) Investicijska družba ne sme povečati osnovnega kapitala na podlagi določb ZGD-1 o odobrenem kapitalu oziroma o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
404. člen
(dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala z vložki)
(1) Investicijska družba mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki pridobiti dovoljenje Agencije za povečanje osnovnega kapitala z vložki.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala z vložki se priloži:
1. zapisnik skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
2. besedilo poziva za vpis in vplačilo delnic.
(3) Hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala z vložki družba za upravljanje vloži zahtevo za objavo spremembe prospekta, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala z vložki. O zahtevi iz prejšnjega stavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za povečanje osnovnega kapitala z vložki. Za odločanje o zahtevi iz prvega stavka tega odstavka se ne uporablja določba petega odstavka 204. člena tega zakona.
(4) Agencija izda dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala z vložki, če je:
1. vsebina sklepa o povečanju osnovnega kapitala v skladu s prvim in drugim odstavkom 403. člena tega zakona,
2. vsebina poziva za vpis in vplačilo delnic v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in
3. izdala dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena.
405. člen
(zmanjšanje osnovnega kapitala investicijske družbe)
Investicijska družba lahko zmanjša osnovni kapital na podlagi določb ZGD-1 o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala.
10.3.1.3. Delnice investicijske družbe
406. člen
(delnice investicijske družbe)
(1) Investicijska družba lahko izda samo imenske delnice istega razreda.
(2) Delnice investicijske družbe morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
(3) Delnice investicijske družbe morajo biti prosto prenosljive.
407. člen
(postopek javne ponudbe delnic investicijske družbe)
Za postopek javne ponudbe delnic investicijske družbe se uporabljajo določbe 2. poglavja ZTFI o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
408. člen
(poziv za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe)
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe objaviti poziv javnosti za vpis in vplačilo delnic.
(2) Poziv za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe vsebuje pomembnejše podatke o investicijski družbi in družbi za upravljanje ter o investicijski politiki investicijske družbe.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe.
409. člen
(vplačilo delnic investicijske družbe)
Delnice investicijske družbe morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve investicijske družbe v sodni register oziroma pred vpisom povečanja osnovnega kapitala investicijske družbe v sodni register.
410. člen
(izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja z delnicami investicijske družbe)
(1) Investicijska družba klirinškodepotni družbi izda nalog za izdajo delnic investicijske družbe v nematerializirani obliki v 15 dneh od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo.
(2) Družba za upravljanje v treh delovnih dneh po izdaji delnic investicijske družbe zagotovi izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja s temi delnicami.
(3) Kadar se delnice investicijske družbe izdajo ob ustanovitvi investicijske družbe, družba za upravljanje v roku iz prvega odstavka tega člena vloži zahtevo za uvrstitev delnic investicijske družbe v borzno kotacijo.
411. člen
(lastne delnice investicijske družbe)
(1) Investicijska družba lahko pridobi lastne delnice:
1. neodplačno, ali
2. odplačno, če je tržna cena delnic investicijske družbe nižja od 90 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti, pod naslednjimi pogoji:
– pridobi jih na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, na katerem se trguje s temi delnicami, ki ni posel, izvršen na podlagi namerne aplikacije,
– nakupna cena ni višja od knjigovodske vrednosti delnic, zmanjšane za vse stroške, povezane z nakupom in pridobitvijo teh delnic,
– vsem delničarjem omogoči prodajo delnic pod enakimi pogoji, in
– so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem in drugem stavku drugega odstavka 247. člena ZGD-1.
(2) Investicijska družba lastnih delnic ne sme odsvojiti, temveč jih mora umakniti.
412. člen
(objava vrednosti delnice investicijske družbe)
Družba za upravljanje hkrati z objavo tržne cene delnice investicijske družbe objavlja tudi podatek o knjigovodski vrednosti delnice investicijske družbe.
10.3.1.4. Statut investicijske družbe
413. člen
(vsebina statuta investicijske družbe)
(1) Statut investicijske družbe poleg sestavin, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, vsebuje tudi:
1. investicijsko politiko investicijske družbe;
2. višino ustanovitvenih stroškov, do povrnitve katerih je upravičena družba za upravljanje, in način njihovega izračuna ter plačila;
3. višino provizije za upravljanje investicijske družbe, do katere je upravičena družba za upravljanje, ter način izračuna, obdobja obračuna in roke za plačilo te provizije;
4. vrste drugih stroškov, ki jih je družba za upravljanje upravičena plačati iz premoženja investicijske družbe;
5. navedbo, ali bo družba za upravljanje za opravljanje posamezne storitve ali posla upravljanja investicijskih skladov pooblastila osebo iz prvega odstavka 128. člena tega zakona ter vrste in višino stroškov, do povrnitve katerih so v razmerju do investicijske družbe upravičene te osebe;
6. način obveščanja delničarjev o finančnem in pravnem položaju investicijske družbe, njenem poslovanju, zamenjavi skrbnika;
7. druge določbe, ki urejajo vsebino pravnega razmerja med investicijsko družbo in družbo za upravljanje;
8. pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite delničarjev investicijske družbe v takem primeru;
9. pogoje in način prenosa upravljanja investicijske družbe na drugo družbo za upravljanje in zagotavljanje zaščite delničarjev investicijske družbe v takem primeru.
(2) Statut za njegovo spremembo ne sme določati strožjih pogojev, kot so za spremembo statuta delniške družbe določeni v ZGD-1.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino sestavin iz prvega odstavka tega člena.
414. člen
(soglasje k statutu)
(1) Investicijska družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti soglasje Agencije k statutu.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k statutu se priloži besedilo statuta.
(3) Agencija izda soglasje k statutu, če je njegova vsebina v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
415. člen
(sprememba statuta)
(1) Investicijska družba mora za spremembo statuta pred vpisom te spremembe v sodni register pridobiti soglasje Agencije.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi statuta se priloži:
1. zapisnik skupščine, ki je odločala o spremembah;
2. besedilo sprememb statuta;
3. notarsko overjeno prečiščeno besedilo statuta.
(3) Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi statuta mora družba za upravljanje vložiti zahtevo za objavo spremembe prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi spremembe statuta.
(4) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi statuta. Za odločanje o zahtevi iz prejšnjega stavka se ne uporablja peti odstavek 204. člena tega zakona.
(5) Agencija izda soglasje k spremembi statuta, če:
1. je vsebina sprememb statuta v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in
2. izda dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Agencija o izdaji soglasja k spremembam statuta odloči v 60 dneh.
10.3.1.5. Organi investicijske družbe
416. člen
(uprava investicijske družbe)
(1) Investicijska družba nima uprave.
(2) Obveznosti in pooblastila, ki jih ima po ZGD-1 uprava delniške družbe, ima družba za upravljanje, ki upravlja investicijsko družbo.
(3) Družba za upravljanje vodi posle investicijske družbe in jo zastopa v vseh zadevah, razen tistih, v katerih je za zastopanje investicijske družbe pooblaščen nadzorni svet investicijske družbe.
417. člen
(nadzorni svet investicijske družbe)
(1) Investicijska družba mora imeti nadzorni svet.
(2) Člani nadzornega sveta morajo imeti ustrezno strokovno znanje in izkušnje s področja upravljanja s finančnim premoženjem.
(3) Za člana nadzornega sveta investicijske družbe ne more biti imenovana oseba, ki:
1. je imetnik kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje ali njegov ožji družinski član;
2. v naslednjih osebah opravlja funkcijo člana uprave ali člana nadzornega sveta na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas:
a) družbi za upravljanje,
b) pravni osebi, ki je neposredno imetnik kvalificiranega deleža družbe za upravljanje ali obvladuje imetnika kvalificiranega deleža družbe za upravljanje,
c) skrbniku,
č) pravni osebi, ki je neposredno imetnik kvalificiranega deleža skrbnika ali obvladuje imetnika kvalificiranega deleža skrbnika,
d) pravni osebi, v kateri je udeležena družba za upravljanje.
(4) Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet vsake delniške družbe, nadzorni svet investicijske družbe tudi zastopa investicijsko družbo v razmerjih do družbe za upravljanje.
418. člen
(sklic skupščine investicijske družbe)
(1) Poleg uprave družbe za upravljanje lahko skupščino investicijske družbe skliče nadzorni svet investicijske družbe in ob pogojih, določenih z ZGD-1, tudi delničarji investicijske družbe.
(2) Delničarja pri izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini investicijske družbe ne more zastopati:
1. družba za upravljanje;
2. neposredni imetnik kvalificiranega deleža družbe za upravljanje oziroma oseba, ki obvladuje imetnika kvalificiranega deleža družbe za upravljanje;
3. oseba, ki v pravnih osebah iz 1. oziroma 2. točke tega odstavka opravlja funkcijo člana uprave ali člana nadzornega sveta na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.
10.3.2. Dovoljenje za upravljanje investicijske družbe
419. člen
(dovoljenje za upravljanje investicijske družbe)
Družba za upravljanje mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe ob njeni ustanovitvi pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe.
420. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe se priloži načrt upravljanja tveganj investicijske družbe.
(2) Agencija lahko od družbe za upravljanje zahteva tudi dodatne podatke, ki jih potrebuje za oceno ali družba za upravljanje izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.
421. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje investicijske družbe)
(1) Agencija izda dovoljenje za upravljanje investicijske družbe, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje investicijske družbe, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe, če:
1. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 183. člena tega zakona za investicijsko družbo,
2. družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta investicijske družbe iz 204. člena tega zakona,
3. je Agencija zavrnila zahtevo za soglasje k statutu investicijske družbe,
4. dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanja takšnega tipa investicijskega sklada, in
5. družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje investicijske družbe, določenih s tem zakonom oziroma s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe družbi za upravljanje tudi, če le-ta že opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in ji je bila zaradi kršitev določb tega zakona oziroma ZISDU-1 že izdana dokončna odločba.
10.3.3. Pravna razmerja med investicijsko družbo in družbo za upravljanje
10.3.3.1. Splošna določba
422. člen
(pogodba o upravljanju investicijske družbe)
(1) S pogodbo o upravljanju investicijske družbe se družba za upravljanje zaveže upravljati investicijsko družbo v skladu s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s statutom investicijske družbe, investicijska družba pa se zaveže družbi za upravljanje plačevati provizijo za upravljanje v višini in rokih, določenih s statutom investicijske družbe, in ji povrniti druge stroške v zvezi z upravljanjem investicijske družbe, določene v statutu investicijske družbe.
(2) Pogodba o upravljanju mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) Določbe pogodbe o upravljanju, ki so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma s statutom investicijske družbe, nimajo pravnega učinka.
(4) Pogodba o upravljanju mora biti sklenjena za nedoločen čas.
423. člen
(odpoved pogodbe o upravljanju)
(1) Družba za upravljanje ne more odpovedati pogodbe o upravljanju.
(2) Investicijska družba lahko odpove pogodbo o upravljanju s trimesečnim odpovednim rokom, če statut investicijske družbe ne določa daljšega odpovednega roka.
(3) O odpovedi pogodbe o upravljanju odloča skupščina investicijske družbe. Sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju je veljavno sprejet, če zanj glasuje večina, potrebna za veljavno spremembo statuta investicijske družbe.
(4) K predlogu sklepa iz prejšnjega odstavka mora dati mnenje tudi skrbnik. V mnenju skrbnik delničarje opozori na pravne posledice odpovedi pogodbe o upravljanju.
10.3.3.2. Povrnitev stroškov družbi za upravljanje
424. člen
(ustanovitveni stroški)
(1) Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve stroškov oglaševanja in drugih stroškov, ki so ji nastali v zvezi z ustanovitvijo investicijske družbe oziroma v zvezi z izdajo delnic investicijske družbe (v nadaljnjem besedilu: ustanovitveni stroški), če statut investicijske družbe tako določa.
(2) Kadar statut investicijske družbe določa, da ima družba za upravljanje pravico do povrnitve ustanovitvenih stroškov, mora statut določiti tudi višino teh stroškov, ki mora biti izražena v odstotku od skupnega zneska denarnih vplačil za delnice, izdane ob ustanovitvi investicijske družbe.
(3) Ustanovitveni stroški iz prejšnjega odstavka ne smejo presegati 3 odstotkov skupnega zneska denarnih vplačil za delnice, izdane ob ustanovitvi investicijske družbe.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za stroške v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala investicijske družbe z vložki.
10.3.4. Prenos upravljanja investicijske družbe
10.3.4.1. Prenos upravljanja investicijske družbe na podlagi pogodbe o prenosu upravljanja
425. člen
(uporaba določb tega zakona o prenosu upravljanja investicijske družbe)
(1) Za prenos upravljanja investicijske družbe na podlagi pogodbe o prenosu upravljanja se smiselno uporabljajo 265. do 271. člen tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se namesto besedila 2. točke prvega odstavka 267. člena »listine iz prvega odstavka 263. člena tega zakona« uporablja besedilo »listine iz 420. člena tega zakona«.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja investicijske družbe se priloži tudi sklep nadzornega sveta investicijske družbe, iz katerega je razvidno, da je nadzorni svet investicijske družbe dal soglasje k pogodbi o prenosu upravljanja investicijske družbe na prevzemno družbo za upravljanje. Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja tudi, če iz dokumentacije priložene zahtevi za izdajo tega dovoljenja, ne izhaja, da je nadzorni svet investicijske družbe sprejel sklep o soglasju k pogodbi o prenosu upravljanja investicijske družbe na prevzemno družbo za upravljanje.
10.3.4.2. Prisilni prenos upravljanja investicijske družbe
426. člen
(razlogi za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe)
Prisilni prenos upravljanja investicijske družbe se opravi, če:
1. je Agencija družbi za upravljanje s pravnomočno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
2. je nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije;
3. skupščina investicijske družbe odloči, da se družbi za upravljanje odpove pogodba o upravljanju investicijske družbe v skladu s tretjim odstavkom 423. člena tega zakona.
427. člen
(uporaba določb tega zakona o prisilnem prenosu upravljanja investicijske družbe)
(1) Za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe se smiselno uporabljajo 272. do 274. člen tega zakona.
(2) Za likvidacijo investicijske družbe, kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč, se smiselno uporabljata prvi odstavek 275. člena in oddelek 7.11. tega zakona.
10.3.5. Preoblikovanje investicijskih družb
10.3.5.1. Splošna določba
428. člen
(vrste preoblikovanja investicijskih družb)
Investicijske družbe se lahko preoblikujejo:
1. z združitvijo,
2. z delitvijo, ali
3. s preoblikovanjem v alternativni sklad ali vzajemni sklad.
10.3.5.2. Združitev in delitev investicijskih družb
429. člen
(uporaba določb ZGD-1)
(1) Za preoblikovanje investicijskih družb z združitvijo oziroma delitvijo se smiselno uporablja ZGD-1 o statusnem preoblikovanju delniških družb, če v tem zakonu ni določeno drugače.
(2) Obveznosti in pooblastila, ki jih imajo v združitvenem oziroma delitvenem postopku po ZGD-1 uprave delniških družb oziroma upravni odbori, imajo v postopku združitve oziroma delitve investicijskih družb družbe za upravljanje, ki upravljajo investicijske družbe, udeležene pri združitvi oziroma delitvi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v postopku spojitve investicijskih družb ne uporablja drugi odstavek 616. člena ZGD-1.
430. člen
(družbe, udeležene pri združitvi ali delitvi)
Pri združitvi oziroma delitvi so lahko kot prenosne družbe, prevzete družbe, prevzemne družbe ali nove družbe, ustanovljene zaradi združitve ali delitve, udeležene le investicijske družbe.
431. člen
(odškodninska odgovornost družbe za upravljanje in njenega poslovodstva)
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja prevzeto investicijsko družbo v združitvenem postopku, in člani njene uprave oziroma upravnega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki jo združitev povzroči prevzeti investicijski družbi, njenim delničarjem in upnikom.
(2) Družba za upravljanje, ki upravlja prenosno investicijsko družbo v delitvenem postopku, in člani njene uprave oziroma upravnega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki jo delitev povzroči investicijskim družbam, udeleženim pri delitvi, in njihovim delničarjem.
(3) Za odgovornost družbe za upravljanje in članov njene uprave iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o odgovornosti članov organov vodenja prevzete družbe v združitvenem postopku in članov poslovodstva prenosne družbe v delitvenem postopku.
432. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1) Pri združitvi oziroma delitvi investicijske družbe morajo investicijske družbe, udeležene pri združitvi oziroma delitvi, pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije.
(2) Zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev vložijo vse družbe za upravljanje, ki upravljajo oziroma bodo upravljale investicijske družbe, udeležene pri združitvi oziroma delitvi.
(3) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za upravljanje investicijske družbe, o dovoljenju za sklenitev oziroma dovoljenju za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, o dovoljenju za objavo prospekta oziroma dovoljenju za objavo njegovih sprememb, o dovoljenju za povečanje osnovnega kapitala in o soglasju k statutu oziroma njegovi spremembi.
(4) Agencija predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev, na podlagi katere je mogoče ugotoviti izpolnjevanje pogojev za izdajo tega dovoljenja.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev, če ob smiselni uporabi določb iz tretjega odstavka tega člena za vse novonastale investicijske družbe, udeležene pri združitvi oziroma delitvi, ni mogoče izdati dovoljenja za upravljanje investicijske družbe in če za vse druge investicijske družbe, udeležene pri združitvi oziroma delitvi, ni mogoče izdati vseh potrebnih dovoljenj oziroma soglasij v zvezi s spremembami.
(6) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za združitev oziroma delitev Agencija izrecno navede tudi vsa posamezna dovoljenja oziroma soglasja v smislu tretjega in petega odstavka tega člena ter investicijske družbe oziroma družbe za upravljanje, na katere se dovoljenje oziroma soglasje nanaša.
433. člen
(predlog za vpis združitve oziroma delitve v sodni register)
Predlogu za vpis združitve oziroma delitve investicijske družbe v sodni register se priloži dovoljenje Agencije za združitev oziroma delitev.
10.3.5.3. Preoblikovanje v vzajemni sklad ali alternativni sklad
434. člen
(preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni ali alternativni sklad)
(1) Investicijska družba se lahko preoblikuje v vzajemni ali alternativni sklad na podlagi sklepa skupščine investicijske družbe, če:
1. posamezen delničar investicijske družbe pridobi delež vseh investicijskih kuponov vzajemnega ali alternativnega sklada, ki je enak njegovemu deležu v osnovnem kapitalu investicijske družbe;
2. je izstopna provizija, določena s pravili upravljanja vzajemnega ali alternativnega sklada, skladna s šestim odstavkom tega člena.
(2) V primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni ali alternativni sklad mora družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe, skupaj z vsemi obveznostmi, na vzajemni ali alternativni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register.
(3) V primeru oddelitve investicijske družbe v vzajemni ali alternativni sklad se sorazmerni del premoženja investicijske družbe prenese na vzajemni ali alternativni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa za znesek prenesenega premoženja zmanjša svoj osnovni kapital, in sicer z dnem vpisa zmanjšanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) V primeru preoblikovanja po tem členu mora družba za upravljanje imetnikom izdati investicijske kupone vzajemnega ali alternativnega sklada v osmih dneh po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala oziroma prenehanju investicijske družbe v sodni register.
(5) Za preoblikovanje ali oddelitev dela investicijske družbe v vzajemni ali alternativni sklad po tem členu se smiselno uporablja ta zakona o oblikovanju vzajemnega ali alternativnega sklada.
(6) V primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni ali alternativni sklad po tem členu, lahko družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni ali alternativni sklad, vsem imetnikom investicijskih kuponov, ki želijo biti izplačani v prvem letu po izvedbi preoblikovanja, obračuna izstopno provizijo v višini največ 20 odstotkov od vrednosti posameznega izplačila ter v drugem letu po izvedbi preoblikovanja izstopno provizijo v višini največ 10 odstotkov vrednosti posameznega izplačila. Tako izračunana izstopna provizija povečuje sredstva vzajemnega ali alternativnega sklada.
10.3.6. Redna likvidacija investicijske družbe
435. člen
(sklep skupščine o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije)
(1) Skupščina investicijske družbe lahko sprejme sklep o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije.
(2) K predlogu sklepa iz prejšnjega odstavka mora dati mnenje tudi skrbnik.
436. člen
(uporaba določb ZGD-1 o postopku likvidacije investicijske družbe)
Če ni v tem pododdelku določeno drugače, se za postopek likvidacije investicijske družbe smiselno uporabljajo 405., 407., 411., 412., 415. člen, prvi odstavek 416. člena, 417. do 421. člen in 424. člen ZGD-1.
437. člen
(družba za upravljanje kot likvidacijski upravitelj)
V postopku likvidacije investicijske družbe ima družba za upravljanje pooblastila in naloge likvidacijskega upravitelja.
438. člen
(obveščanje delničarjev ter poročanje Agenciji)
(1) Družba za upravljanje naslednji delovni dan po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije, poroča Agenciji o začetku likvidacije investicijske družbe.
(2) Družba za upravljanje v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine iz prejšnjega odstavka objavi informacijo o začetku likvidacije investicijske družbe in v istem roku vsakemu delničarju posredovati obvestilo o začetku likvidacije investicijske družbe.
(3) Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz tega člena, jih izpolni skrbnik v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik zvedel oziroma bi moral zvedeti za opustitev družbe za upravljanje.
(4) Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki mu nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila delničarjem, način objave ter način posredovanja obvestila delničarjem investicijske družbe iz drugega odstavka tega člena.
439. člen
(pravne posledice uvedbe likvidacije)
(1) Po uvedbi likvidacije se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje investicijske družbe samo hkrati z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase delničarjem investicijske družbe.
(2) Po uvedbi likvidacije lahko družba za upravljanje za račun investicijske družbe sklepa samo tiste posle, ki so potrebni, da se unovči premoženje investicijske družbe.
(3) Družba za upravljanje pri prodaji premoženja investicijske družbe ni dolžna upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb, iz statuta investicijske družbe.
10.3.7. Prisilna poravnava in stečaj investicijske družbe
440. člen
(prepoved prisilne poravnave in stečaja)
Nad investicijsko družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka.
11. NADZOR NAD DRUŽBAMI ZA UPRAVLJANJE
11.1 Splošne določbe
441. člen
(pristojnost Agencije za nadzor nad družbo za upravljanje)
(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad družbo za upravljanje, lahko Agencija zahteva ustrezna poročila in informacije in opravi pregled njihovega poslovanja:
1. od oseb, ki so z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti,
2. od oseb, na katere je družba za upravljanje prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov,
3. od imetnikov kvalificiranih deležev v družbi za upravljanje, in
4. od drugih oseb, povezanih z družbo za upravljanje.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija v sodelovanju z njim opravi pregled poslovanja v skladu s 14. poglavjem tega zakona.
(4) Za namen nadzora nad družbo za upravljanje je Agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:
1. člani uprave družbe za upravljanje v obsegu, določenem v 60. do 62. členu tega zakona,
2. imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 2.1.4. pododdelku tega zakona, in
3. osebami, ki imajo dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov, določenem v 137. členu tega zakona.
442. člen
(pristojnost Agencije za nadzor nad družbo za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja UCITS skladov v drugi državi članici)
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena Agencija ni pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici v zvezi s spoštovanjem pravil ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena Agencija ne nadzoruje, ali družba za upravljanje pri opravljanju storitve upravljanja UCITS sklada, ki je bil oblikovan v drugi državi članici, spoštuje določbe tega zakona, ki urejajo vsebine iz drugega odstavka 124. člena tega zakona.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je Agencija dolžna nadzorovati, ali je družba za upravljanje vzpostavila ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejela vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da družba za upravljanje lahko spoštuje zakone in predpise, ki se nanašajo na oblikovanje in poslovanje vseh UCITS skladov, ki jih upravlja.
443. člen
(pristojnost Agencije za nadzor nad družbo za upravljanje države članice in njeno podružnico)
(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, glede spoštovanja pravil ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.
(2) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje države članice, ki je v Republiki Sloveniji oblikovala in upravlja vzajemni sklad, glede spoštovanja določb drugega in tretjega odstavka 124. člena tega zakona.
(3) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji trži enote UCITS skladov, glede spoštovanja zakonov in predpisov iz prvega odstavka 135. člena tega zakona.
444. člen
(pristojnost Agencije za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje tretje države)
Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje tretje države, ustanovljeno v Republiki Sloveniji.
445. člen
(uporaba določb o nadzoru)
(1) Za nadzor iz 443. in 444. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja o nadzoru nad družbo za upravljanje, razen če zakon za posamezen primer določa drugače.
(2) Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 441. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 455. člen in 459. do 470. člen tega zakona, razen če zakon za posamezen primer določa drugače.
11.2. Namen in način nadzora
446. člen
(namen nadzora nad družbami za upravljanje)
Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje z namenom preverjanja, ali družbe za upravljanje spoštujejo pravila o upravljanju investicijskih skladov in druga pravila, določena s tem zakonom, z ZTFI oziroma drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov.
447. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil družb za upravljanje in drugih oseb, ki so po tem oziroma drugem zakonu dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja družbe za upravljanje, in
3. z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Če je za nadzor po tem zakonu potrebno, lahko Agencija od katere koli osebe zahteva, da ji:
1. omogoči dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki ali da ji izroči kopijo tega dokumenta;
2. omogoči, da opravi pregled njenega poslovanja;
3. izroči zapise telefonskih pogovorov ali drugih podatkov, ki jih hrani.
(3) Agencija lahko od katere koli osebe, vključno z osebo, ki sodeluje pri posredovanju naročil ali opravlja druge posle pri sklepanju poslov, ki so predmet preiskave Agencije, in od osebe, ki je nadrejena ali podrejena tej osebi, zahteva, da ji predloži vse informacije, potrebne za nadzor. Če je za nadzor po tem zakonu potrebno, lahko Agencija osebo iz prejšnjega stavka povabi na zaslišanje.
448. člen
(ukrepi nadzora)
(1) Agencija lahko družbi za upravljanje pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1. priporočila in opozorila;
2. odreditev odprave kršitve;
3. odreditev dodatnega ukrepa;
4. začasna prepoved opravljanja storitev;
5. odvzem dovoljenja.
(2) Agencija lahko družbi za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče tudi prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji.
(3) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti na področju nadzora poslovanja družb za upravljanje Agencija poleg navodil in priporočil, ki so jih sprejeli ESMA, EIOPA in EBA, upošteva tudi morebiten vpliv na finančno stabilnost držav članic.
11.3. Letno nadomestilo in stroški nadzora
449. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzora)
(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 447. člena tega zakona plačuje družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost sredstev investicijskega sklada in drugega premoženja, ki ga po tem zakonu lahko oblikuje in upravlja družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice, določa tarifa Agencije.
(2) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 447. člena tega zakona plačuje družba za upravljanje Agenciji nadomestilo za nadzor tudi za opravljanje storitev iz 5. poglavja tega zakona.
(3) Agencija lahko določi nadomestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena največ v višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačevati vse družbe za upravljanje za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 447. člena tega zakona.
450. člen
(plačilo letnega nadomestila za nadzor)
(1) Če družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa Agencije, Agencija družbi za upravljanje z odločbo naloži plačilo.
(2) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.
451. člen
(nadomestilo za notifikacijski postopek ter letno nadomestilo za nadzor nad trženjem enot investicijskih skladov iz drugih držav članic)
(1) Za izvedbo postopka iz 144. člena tega zakona družba za upravljanje države članice Agenciji plača nadomestilo, ki ga glede na število in vrsto investicijskih skladov določa tarifa Agencije.
(2) Družba za upravljanje države članice oziroma investicijski sklad države članice, ki se upravlja sam, ki trži enote investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, plačuje letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na število in vrsto investicijskih skladov določa tarifa Agencije.
452. člen
(nadomestilo za nadzor nad trženjem enot investicijskih skladov iz tretjih držav)
Družba za upravljanje tretje države, ki trži enote investicijskih skladov iz tretjih držav v Republiki Sloveniji, plačuje letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na število in vrsto investicijskih skladov iz tretjih držav določa tarifa Agencije.
453. člen
(stroški nadzora)
(1) Kadar je subjektu nadzora izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, mora subjekt nadzora Agenciji plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
11.4. Poročanje
454. člen
(redno poročanje družbe za upravljanje)
(1) Družba za upravljanje mora redno poročati Agenciji o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. spremembah podatkov o družbi za upravljanje, ki se vpisujejo v sodni register;
2. seji nadzornega sveta družbe za upravljanje;
3. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na seji skupščine;
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave oziroma upravnega odbora;
5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica;
6. o poslovanju podružnice v državi članici ali tretji državi;
7. pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb;
8. prenosu opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov;
9. drugih dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na investicijski sklad in družbo za upravljanje.
(2) Uprava družbe za upravljanje Agencijo nemudoma obvesti o naslednjih dogodkih:
1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje;
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma prepoved opravljanja posameznih storitev iz 5. poglavja tega zakona;
3. če je družba za upravljanje začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je družba za upravljanje začela razvijati nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo;
4. drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.
(3) Družba za upravljanje Agenciji v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja, poroča o vrsti in sestavi naložb investicijskega sklada, poslovnem izidu investicijskega sklada in drugih podatkih o poslovanju investicijskega sklada.
(4) Družba za upravljanje Agenciji v zvezi z vsakim vzajemnim skladom in alternativnim skladom, ki ga upravlja, poroča tudi o:
1. vrednosti enote premoženja, in
2. številu enot premoženja v obtoku.
(5) Družba za upravljanje Agenciji v zvezi z vsako investicijsko družbo, ki jo upravlja, poroča tudi o:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. knjigovodski vrednosti delnice investicijske družbe, in
4. odkupih lastnih delnic investicijske družbe oziroma o vplačilu novih delnic investicijske družbe ter o drugih gibanjih kapitala investicijske družbe.
(6) Za poročanje družb za upravljanje v zvezi s storitvami iz 5. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe ZTFI, ki urejajo poročanje borznoposredniških družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.
455. člen
(poročanje na zahtevo Agencije)
(1) Družba za upravljanje mora na zahtevo Agencije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije.
(2) Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko Agencija zahteva tudi od članov uprave oziroma upravnega odbora družbe za upravljanje in oseb, zaposlenih pri družbi za upravljanje.
(3) Agencija lahko osebe iz prejšnjega odstavka pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
456. člen
(poročanje družbe za upravljanje države članice)
(1) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitev trženja enot UCITS skladov v skladu s 4.1.2. pododdelkom tega zakona, mora Agenciji poročati o izpolnjevanju pogojev za trženje iz 143. člena tega zakona oziroma o vsaki njihovi spremembi.
(2) Družba za upravljanje države članice, ki ima v Republiki Sloveniji podružnico, mora o svojem poslovanju preko te podružnice Agenciji poročati:
1. podatke o poslovanju podružnice, ki jih Agencija potrebuje za statistične namene, in
2. o predpisih, internih pravilnikih in drugih pravilih, ki se nanašajo na pravila ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.
457. člen
(poročanje podružnice družbe za upravljanje tretje države)
Za poročanje podružnice družbe za upravljanje tretje države se smiselno uporabljata 454. in 455. člen tega zakona.
458. člen
(akt o poročanju družbe za upravljanje)
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz tega oddelka.
11.5. Pregled poslovanja
459. člen
(pooblaščene osebe Agencije)
(1) Pregled poslovanja družbe za upravljanje opravi strokovni delavec Agencije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti predsednik senata Agencije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba Agencije).
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko predsednik senata Agencije pooblasti revizijsko družbo ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil predsednik senata Agencije, enake pristojnosti in obveznosti kot pooblaščena oseba Agencije.
460. člen
(pregled poslovanja)
(1) Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči, da opravi pregled poslovanja na sedežu družbe za upravljanje in v drugih prostorih, v katerih družba za upravljanje oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Agencija opravlja nadzor.
(2) Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.
(3) Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo izroči računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Člani uprave oziroma upravnega odbora in zaposleni pri družbi za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo posredujejo poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(5) Pooblaščena oseba Agencije lahko opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 441. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja družbe za upravljanje.
(6) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Agencija ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Agencija opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
(7) Agencija pregled poslovanja opravi tako, da s tem ovira normalno poslovanje družbe za upravljanje samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.
461. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti družbi za upravljanje vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pooblaščena oseba Agencije zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva za pregled poslovanja obsega določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja obsega tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če družba za upravljanje ne bo ravnala v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Agenciji ne bo omogočila opravljanja pregleda poslovanja tako, kot je določeno v prejšnjem členu.
(6) Agencija lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
462. člen
(pogoji za opravljanje pregleda poslovanja)
(1) Družba za upravljanje pooblaščenim osebam Agencije zagotovi ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Družba za upravljanje zagotovi, da so takrat, ko pooblaščene osebe Agencije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 460. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe družbe za upravljanje, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Agencije dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.
463. člen
(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc)
(1) Družba za upravljanje, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, na zahtevo pooblaščene osebe Agencije zagotovi ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Družba za upravljanje mora pooblaščeni osebi Agencije izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popoln opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev;
2. postopke v okviru računalniške rešitve;
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dostopanje, dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
464. člen
(ustavitev pregleda poslovanja)
Če pooblaščena oseba Agencije pri pregledu poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov iz 446. člena tega zakona, Agencija s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.
11.6. Ukrepi nadzora
11.6.1. Priporočilo in opozorilo
465. člen
(priporočilo in opozorilo)
(1) Če Agencija pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi nesmotrnost ali nedoslednost pri poslovanju družbe za upravljanje, ki nima značilnosti kršitve predpisov iz 446. člena tega zakona, lahko izda priporočilo upravi družbe za upravljanje za izboljšanje poslovanja družbe za upravljanje.
(2) Če Agencija pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi kršitve predpisov iz 446. člena tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko družbi za upravljanje namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve.
(3) Z opozorilom lahko Agencija družbi za upravljanje tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.
(4) Če družba za upravljanje ne ravna v skladu z opozorilom, ji Agencija izda odredbo o odpravi kršitev.
11.6.2. Odprava kršitev
466. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Če Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz 446. člena tega zakona, družbi za upravljanje z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja.
(2) V odredbi o odpravi kršitev Agencija določi rok za odpravo kršitev.
467. člen
(predložitev poročila revizijske družbe o odpravi kršitev)
Če Agencija ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi družba za upravljanje, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju družbe za upravljanje, lahko družbi za upravljanje z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo revizijske družbe, da so ugotovljene kršitve odpravljene.
468. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Družba za upravljanje mora v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev, odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev.
(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, v primeru iz prejšnjega člena pa tudi poročilo revizijske družbe o odpravi kršitev.
(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija družbi za upravljanje z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo določbe 528. do 532. člena ZTFI.
469. člen
(ugotovitvena odločba o odpravi kršitev)
(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.
(2) Agencija lahko pred izdajo odločbe o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
(3) Če družba za upravljanje pred koncem pregleda poslovanja odpravi kršitve, ki so bile ugotovljene med pregledom, Agencija izda odločbo o odpravi kršitev, ne da bi prej izdala odredbo o odpravi kršitev.
470. člen
(rok za odločitev o odpravi kršitev)
Agencija mora odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
11.6.3. Odreditev dodatnega ukrepa
471. člen
(odreditev dodatnega ukrepa)
(1) Agencija lahko odredi dodatni ukrep, s katerim naloži pristojnemu organu družbe za upravljanje, da razreši člana uprave oziroma izvršnega direktorja družbe za upravljanje, če družba za upravljanje:
1. ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma
2. ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora.
(2) Za odredbo o dodatnem ukrepu iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja ta zakon in določbe ZTFI o odredbi o odpravi kršitev.
472. člen
(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil varnega in skrbnega poslovanja)
Agencija odredi družbi za upravljanje dodatne ukrepe za uresničevanje pravil varnega in skrbnega poslovanja, če družba za upravljanje:
1. ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 69. členom tega zakona in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
2. ne dosega minimalnega kapitala iz 84. člena tega zakona;
3. pri svojem poslovanju presega omejitve glede izpostavljenosti ali druge omejitve, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
4. ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.
473. člen
(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil varnega in skrbnega poslovanja)
Agencija lahko za uresničevanje pravil o varnega in skrbnega poslovanja odredi naslednje dodatne ukrepe:
1. naloži upravi družbe za upravljanje, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala družbe za upravljanje iz 84. člena tega zakona;
2. naloži upravi družbe za upravljanje in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev družbe za upravljanje ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
– sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje z novimi vložki,
– sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz sredstev družbe,
– sklep o pokrivanju izgube s finančnimi instrumenti, ki so za ta namen razpoložljivi v času rednega poslovanja;
3. naloži nadzornemu svetu družbe za upravljanje, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;
4. prepove družbi za upravljanje:
– opravljanje posameznih aktivnosti in poslov v zvezi s storitvami upravljanja investicijskih skladov ali storitev iz prvega odstavka 159. člena tega zakona,
– sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti;
5. naloži upravi družbe za upravljanje, da sprejme in opravi ukrepe za izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 69. členom tega zakona;
6. naloži družbi za upravljanje, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za njeno poslovanje, produkte ali sisteme;
7. naloži nadzornemu svetu družbe za upravljanje, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;
8. naloži družbi za upravljanje druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil varnega in skrbnega poslovanja.
474. člen
(uporaba določb o odpravi kršitev)
Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju tveganj se smiselno uporabljajo določbe 11.6.2. pododdelka tega zakona. Pri smiselni uporabi se namesto besed »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju tveganj«.
11.6.4. Začasna prepoved opravljanja storitev
475. člen
(začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov)
(1) Agencija lahko družbi za upravljanje začasno prepove opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če družba za upravljanje:
1. ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče svojih poslovnih knjig oziroma poslovnih knjig investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc, tako da je mogoče kadarkoli preveriti, ali družba za upravljanje posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj oziroma ali družba za upravljanje upravlja investicijske sklade v skladu s tem zakonom, z ZTFI oziroma z drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov;
2. ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
3. ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem;
4. krši pravila o naložbah investicijskega sklada, ki ga upravlja, oziroma pravila o upravljanju premoženja investicijskega sklada, in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda;
5. krši določbe o obveščanju javnosti in vlagateljev ter je zaradi tega imetnikom enot investicijskega sklada nastala oziroma bi lahko nastala večja škoda;
6. prenese na drugo osebo opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskega sklada, v nasprotju s 3.5. oddelkom tega zakona.
(2) Agencija lahko v primerih iz 2. do 6. točke prejšnjega odstavka začasno prepove opravljanje storitev upravljanja samo določenih tipov investicijskih skladov, če kršitve izvirajo iz upravljanja tega tipa investicijskih skladov.
(3) Prepoved iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena velja do izdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
(4) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.
(5) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi iz prvega odstavka tega člena, mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
(6) Za posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po petem odstavku tega člena, se štejejo:
1. posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje vzajemnega sklada nastala škoda;
2. administrativne storitve, povezane s poslovanjem vzajemnega sklada iz 2. točke 102. člena tega zakona.
(7) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov mora skrbnik v imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma alternativnega sklada zaustaviti vplačila in odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma alternativnega sklada, pri čemer mora v zvezi z obveščanjem vlagateljev in poročanjem Agenciji smiselno upoštevati akt Agencije iz 240. člena tega zakona.
(8) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, je skrbnik upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, pripadajo družbi za upravljanje.
(9) Od izreka dokončne odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, objavi Agencija na svoji spletni strani izrek o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.
476. člen
(začasna prepoved opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev)
Kadar družba za upravljanje opravlja tudi storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, se za začasno prepoved opravljanja teh storitev smiselno uporabljajo prvi in tretji odstavek 475. člena tega zakona ter tretji, četrti in peti odstavek 302. člena ZTFI.
11.6.5. Odvzem dovoljenja
477. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja)
(1) Agencija lahko odvzame družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:
1. družba za upravljanje ponavljajoče krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov ali prepoved uporabe notranjih informacij iz 77. člena tega zakona;
2. družba za upravljanje krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije po določbah ZTFI;
3. družba za upravljanje ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti oziroma drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju tveganj;
4. je Agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 471. člena tega zakona in pristojni organ družbe za upravljanje v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana uprave oziroma izvršnega direktorja in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v dveh mesecih od imenovanja niso zagotovili odprave kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 471. člena tega zakona;
5. družba za upravljanje krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 475. oziroma 476. člena tega zakona;
6. so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba družbe za upravljanje;
7. družba za upravljanje krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda;
8. družba za upravljanje ponavljajoče krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada;
9. je družba za upravljanje za pridobitev dovoljenja navajala neresnične podatke;
10. družba za upravljanje ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma drugih pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
11. družba za upravljanje ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.
(2) Agencija lahko v primerih iz 7. do 11. točke prejšnjega odstavka odvzame družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja samo določenih tipov investicijskih skladov, če kršitve izvirajo iz upravljanja tega tipa investicijskih skladov.
(3) Kadar Agencija ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja izreče družbi za upravljanje opomin.
(4) Izrek dokončne odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov objavi Agencije na svoji spletni strani.
478. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija izreče tudi, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če družba za upravljanje v obdobju, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če družba za upravljanje v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, oziroma če družba za upravljanje investicijskemu skladu ne povrne škode iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Agencija v mejah preizkusne dobe.
479. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če družba za upravljanje v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
11.7. Posebne določbe za posamezne vrste nadzorov
11.7.1. Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje v državi članici
480. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve)
Agencija sodeluje z nadzornim organom države članice, v kateri družba za upravljanje neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in mu zagotovi vse informacije, s katerimi razpolaga in so potrebne za spremljanje poslovanja te družbe za upravljanje.
481. člen
(pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v državi članici)
Agencija lahko zaprosi nadzorni organ države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, da opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.
482. člen
(ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje, ki opravlja storitve v državi članici)
(1) Če družba za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, kljub opozorilu nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Agencija ukrepe nadzora po tem zakonu.
(2) Agencija nemudoma obvesti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
483. člen
(obvestilo nadzornemu organu države članice o odvzemu dovoljenja družbi za upravljanje)
Če Agencija družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov o tem nemudoma pisno obvesti nadzorne organe držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.
484. člen
(posvetovanje o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)
Agencija se pred izdajo ukrepa po 482. členu tega zakona posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi posameznih držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.
11.7.2. Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji
485. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice sedeža družbe za upravljanje)
Agencija sodeluje z nadzornim organom države članice sedeža družbe za upravljanje, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in so potrebne za opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take družbe za upravljanje.
486. člen
(pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje države članice)
(1) Nadzorni organi države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Agencijo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija na podlagi 460. do 463. člena tega zakona.
(3) Na zaprosilo nadzornega organa države članice Agencija opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži tega pregleda.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije zaradi preverjanja, ali podružnica ravna v skladu s predpisi iz prvega odstavka 443. člena tega zakona.
487. člen
(ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje in podružnico družbe za upravljanje države članice)
(1) Če družba za upravljanje države članice, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, krši predpise iz prvega ali drugega odstavka 443. člena tega zakona ali Agenciji ne posreduje informacij, ki jih je skladno s tem zakonom dolžna posredovati, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Agencija nemudoma obvesti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
(3) Če družba za upravljanje države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Agencija o tem nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.
(4) Če družba za upravljanje države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje, sprejetih po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža družbe za upravljanje ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, lahko Agencija:
1. tej družbi za upravljanje države članice izreče prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, ali
2. o zadevi obvesti ESMA, če meni, da ukrepi nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje niso bili ustrezni.
(5) Pred izrekom ukrepa iz prejšnjega odstavka Agencija obvesti nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija družbi za upravljanje države članice izreče prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice sedeža te družbe za upravljanje, če zaradi varovanja interesov vlagateljev in drugih strank družbe za upravljanje ali zaradi varovanja drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija o prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov obvesti nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje, Evropsko komisijo in ESMA takoj, ko je to mogoče.
(8) Kadar je Agencija družbi za upravljanje države članice s pravnomočno odločbo prepovedala opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 7.9.2. pododdelka tega zakona.
488. člen
(ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje, ki v Republiki Sloveniji trži enote UCITS sklada iz države članice)
(1) Če družba za upravljanje, ki na območju Republike Slovenije trži enote UCITS sklada iz države članice, krši določbe predpisov iz tretjega odstavka 443. člena tega zakona ali Agenciji ne posreduje informacij, ki jih je skladno s tem zakonom dolžna posredovati, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če Agencija utemeljeno sumi, da družba za upravljanje krši obveznosti v zvezi z upravljanjem UCITS sklada, katerega enote trži na območju Republike Slovenije, pa Agencija po tem zakonu ni pristojna za nadzor teh kršitev, o teh sumih obvesti pristojni organ nadzora države članice UCITS sklada.
(3) Če družba za upravljanje države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje, sprejetih po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža družbe za upravljanje ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, lahko Agencija:
1. sprejme ukrepe po tem zakonu, da se tej družbi za upravljanje prepreči nadaljnje opravljanje teh storitev in, da se zavarujejo interesi vlagateljev te družbe za upravljanje, in
2. po potrebi o zadevi obvesti ESMA.
(4) Agencija o ukrepu iz 1. točke prejšnjega odstavka nemudoma obvesti Evropsko komisijo in ESMA.
489. člen
(ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje, ki trži enote vzajemnih skladov v državi članici)
Agencija o vsakem izrečenem ukrepu nadzora, ki se nanaša na posamezen vzajemni sklad, ali o začasni zaustavitvi izdaje investicijskih kuponov, vplačil oziroma izplačil v vzajemni sklad, obvesti nadzorne organe držav članic, v katerih se tržijo enote tega vzajemnega sklada, in v kolikor je relevantno, nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.
490. člen
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja družbi za upravljanje države članice)
Če nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, obvesti Agencijo, da je bilo tej družbi za upravljanje odvzeto dovoljenje za opravljanje teh storitev, Agencija opravi ustrezne ukrepe po tem zakonu, da se tej družbi za upravljanje prepreči nadaljnje opravljanje teh storitev in da se zavarujejo interesi strank te družbe za upravljanje.
11.7.3. Nadzor nad poslovanjem podružnice družbe za upravljanje tretje države v Republiki Sloveniji
491. člen
(odvzem dovoljenja podružnice družbi za upravljanje tretje države)
Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje tretje države, tudi če je pristojni nadzorni organ družbe za upravljanje tretje države tej družbi odvzel dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
12. NADZOR NAD SKRBNIKOM, IZVAJALCI TRŽENJA IN DRUGIMI OSEBAMI
492. člen
(nadzor nad skrbnikom)
(1) Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom iz 6.3.1. pododdelka tega zakona z namenom preverjanja, ali spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade.
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo določbe ZTFI o nadzoru nad banko, ki opravlja investicijske storitve in posle.
(3) Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena na podlagi 230. člena ZBan-1 sodeluje z Banko Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem skrbnika na podlagi določb ZBan-1 o nadzoru nad opravljanjem skrbniških storitev.
493. člen
(nadzor nad izvajalci trženja enot investicijskih skladov)
Agencija izvaja nadzor nad fizičnimi osebami iz prvega odstavka 137. člena tega zakona, ki opravljajo trženje enot investicijskih skladov, z:
1. vpogledom v poslovno dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev trženja enot investicijskih skladov,
2. zbiranjem izjav in dokazov, povezanih s poslovanjem oseb iz prvega odstavka 137. člena tega zakona, in
3. odvzemom dovoljenja ali izdajo odredbe o odpravi kršitev.
494. člen
(odvzem dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov)
(1) Agencija odvzame dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov iz 137. člena tega zakona, če je:
1. bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. bila oseba pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kakor tri mesece, ki še ni izbrisana;
3. oseba pri trženju enot investicijskih skladov kršila predpise iz prvega odstavka 135. člena tega zakona.
(2) Za odločanje Agencije o odvzemu dovoljenja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.
(3) Zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov je dovoljeno začeti upravni spor v 30 dneh od prejema odločbe.
495. člen
(nadzor nad drugimi osebami)
(1) Agencija opravlja nadzor na osebami, ki:
1. opravljajo storitve upravljanja investicijskih skladov in niso osebe iz 103. člena tega zakona,
2. tržijo enote vzajemnih skladov in niso osebe iz 140. člena tega zakona,
3. tržijo enote ne-UCITS skladov, oblikovanih na podlagi tega zakona, in niso osebe iz 141. člena tega zakona,
4. izvajajo trženje enot UCITS sklada oblikovanega v drugi državi članici in niso osebe iz prvega odstavka 142. člena tega zakona,
5. tržijo enote investicijskega sklada tretje države in niso osebe iz prvega odstavka 147. člena tega zakona,
6. oblikujejo vzajemni sklad in niso osebe iz prvega odstavka 261. člena tega zakona,
7. oblikujejo krovni sklad in niso osebe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona,
8. oblikujejo ne-UCITS sklad in niso osebe iz tretjega odstavka 366. člena tega zakona,
9. opravljajo dejavnost trženja enot investicijskih skladov na območju Republike Slovenije v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 135. člena tega zakona in v nasprotju z določbami iz njega izvedenih predpisov.
(2) Nadzor lahko Agencija opravlja tudi tako, da za opravljanje nadzora pooblasti drug pristojni državni organ ali javno agencijo, ki je sicer pristojna za nadzor nad trženjem in oglaševanjem ali prometom finančnih storitev in instrumentov v Republiki Sloveniji.
496. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Če iz podatkov, s katerimi Agencija razpolaga, izhaja, da oseba krši prepoved iz prvega odstavka prejšnjega člena, izda tej osebi odredbo, skladno s 527. členom ZTFI. Zoper odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo 528. do 532. člen ZTFI.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko Agencija še pred izdajo odredbe pregleda poslovne knjige in drugo dokumentacijo osebe in zbere druge dokaze, potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prejšnjega odstavka.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
(4) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija osebi z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper to odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporablja 528. do 532. člen ZTFI.
497. člen
(likvidacijski razlog)
(1) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka prejšnjega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
(2) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka začne pristojno sodišče, na predlog Agencije, postopek likvidacije.
(3) Če samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali zasebnik, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prejšnjega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(4) Za zasebnika iz prejšnjega odstavka se šteje fizična oseba, ki ni podjetnik in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost.
(5) Za predlog iz drugega odstavka tega člena ter odločbe sodišča v zvezi s tem predlogom je Agencija oproščena plačila sodnih taks.
13. POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
498. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Agencija odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem v 14. poglavju ZTFI, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.
(2) V postopku predhodnega preizkusa zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev v skladu s 7.10.2. pododdelkom tega zakona mora Agencija izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v desetih delovnih dneh.
(3) Agencija mora glede zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev v skladu s 7.10.2. pododdelkom tega zakona izdati odločbo v 20 delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev.
(4) Agencija mora odločbo iz prejšnjega odstavka nemudoma posredovati:
1. družbi za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, in
2. pristojnemu nadzornemu organu države članice prevzemnega sklada, če gre za združitev v skladu s 7.10.3. pododdelkom tega zakona.
(5) Agencija glede zahteve za izdajo dovoljenja za vložitev premoženja v centralni sklad v skladu z 9. poglavjem tega zakona izda odločbo v 15 delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za vložitev premoženja v centralni sklad.
(6) Agencija mora odločbo iz prejšnjega odstavka nemudoma posredovati:
1. družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, in
2. pristojnemu nadzornemu organu države članice centralnega sklada, če gre za postopek v skladu z 9.9. oddelkom tega zakona.
(7) Agencija družbo za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, v 15 delovnih dneh po prejemu popolne vloge za izdajo soglasja iz drugega odstavka 356. člena oziroma iz drugega odstavka 357. člena tega zakona obvesti, ali je soglasje izdala ali ne.
14. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKE UNIJE
499. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)
(1) Agencija in nadzorni organi Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke o družbi za upravljanje oziroma drugih nadzorovanih finančnih družbah, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad to družbo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi se morajo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
500. člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic in ESMA)
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic in ESMA. Posreduje jim informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES. Za uresničitev tega namena mora drugemu nadzornemu organu:
1. na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa;
2. na lastno pobudo posredovati vse informacije, ki so ključne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa.
(2) Informacija se šteje za ključno, če bi lahko bistveno vplivala na oceno finančne trdnosti nadzorovane finančne družbe druge države članice.
(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic tudi tako, da z njimi sodeluje pri preiskovalnih dejanjih.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje Agencije in drugih nadzornih organov Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če ta zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo je vložila:
1. kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ali
3. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(5) Agencija lahko v zvezi s sodelovanjem po prvem in tretjem odstavku tega člena ravna v skladu s svojimi pristojnostmi, tudi če dejanje, ki je predmet tega sodelovanja, ni bilo storjeno v Republiki Sloveniji.
(6) Agencija s svojim delovanjem na področju nadzora poslovanja družb za upravljanje spodbuja sodelovanje med nadzornimi organi držav članic, zlasti izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzornimi organi države sedeža in države gostiteljice.
501. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Agencija je pristojna zbirati in obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti informacije o:
1. dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov in drugih dovoljenjih, ki jih je izdala Agencija na podlagi tega zakona;
2. članih uprave in nadzornih svetov družb za upravljanje, njihovi organizaciji in delovanju njihovih služb notranje revizije;
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti družb za upravljanje držav članic v Republiki Sloveniji;
4. podružnicah družb za upravljanje v tretjih državah in podružnicah družb za upravljanje tretjih držav v Republiki Sloveniji;
5. finančnem položaju in poslovanju družb za upravljanje in drugih oseb, nad katerimi je pristojna opravljati nadzor;
6. imetnikih kvalificiranih deležev;
7. ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Agencija na podlagi tega zakona;
8. informacijah, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.
(3) Za pridobivanje informacij iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi, je Agencija oproščena plačila sodnih in upravnih taks.
502. člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
Za obveznost varovanja zaupnih informacij se smiselno uporabljata 488. in 488.a člen ZTFI.
503. člen
(uporaba zaupnih informacij)
Agencija lahko zaupne informacije uporabi samo:
1. da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja družb za upravljanje, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti, velikih izpostavljenosti ter njihovih upravljavskih in računovodskih postopkov ter notranjih kontrolnih mehanizmov;
2. da izreka ukrepe nadzora in sankcij za prekrške;
3. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih v zvezi s tem.
504. člen
(obvestilo nadzornega organa o sumu kršitve)
(1) Če Agencija utemeljeno sumi, da je oseba, nad katero ni pristojna opravljati nadzora, v drugi državi članici storila dejanje, ki pomeni kršitev predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, o tem obvesti pristojni nadzorni organ te države članice in v tem obvestilu navesti vse podrobnosti, ki so ji poznane.
(2) Če Agencija prejme obvestilo nadzornega organa druge države članice z vsebino iz prejšnjega odstavka, opravi ustrezne ukrepe in nadzorni organ države članice obvestiti o izidu teh ukrepov in, če je to mogoče, tudi o pomembnejših vmesnih korakih.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta ali omejujeta pristojnosti in odgovornosti Agencije za nadzor po drugih določbah tega zakona.
505. člen
(sodelovanje pri opravljanju pregledov poslovanja)
(1) Če je za namen nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, treba opraviti pregled poslovanja posamezne osebe ali opraviti druga preiskovalna dejanja v drugi državi članici, Agencija zahteva, da ta dejanja opravi nadzorni organ te države članice.
(2) Agencija lahko tudi zahteva, da ji nadzorni organ druge države članice omogoči, da osebje Agencije spremlja osebje tega nadzornega organa pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija mora na zahtevo nadzornega organa druge države članice opraviti pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja, če jih je treba opraviti v Republiki Sloveniji.
(4) Agencija lahko na zahtevo nadzornega organa druge države članice omogoči, da njegovo osebje spremlja osebje Agencije pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.
506. člen
(zavrnitev zahteve za sodelovanje)
(1) Agencija lahko zavrne zahtevo nadzornega organa države članice za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj, če:
1. bi preiskovalna dejanja, ki so predmet zahteve, lahko negativno vplivala na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
2. je bil v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za preiskovalna dejanja;
3. je bila v Republiki Sloveniji proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za preiskovalna dejanja, že izdana pravnomočna sodna odločba.
(2) Agencija obvesti nadzorni organ države članice o zavrnitvi zahteve za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj po prvem odstavku tega člena in mu sporočiti razloge za tako zavrnitev.
507. člen
(obveščanje Evropske komisije in ESMA)
(1) Agencija obvešča Evropsko komisijo in ESMA o:
1. zavrnitvah zahtev za pošiljanje obvestila iz prvega odstavka 114. člena tega zakona,
2. zavrnitvah zahtev za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja iz 268. člena tega zakona, in
3. ukrepih iz četrtega odstavka 487. člena tega zakona.
(2) Agencija obvešča ESMA tudi o vseh dovoljenjih, ki jih Agencija izda družbam za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi prvega odstavka 104. člena tega zakona.
508. člen
(razmerja z organi Evropske unije)
(1) Agencija obvesti Evropsko komisijo o izdaji vsakega dovoljenja družbi za upravljanje:
1. katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tretji državi;
2. na podlagi katerega oseba tretje države postane nadrejena družba družbe za upravljanje.
(2) Agencija obvešča Evropsko komisijo in ESMA o vseh bistvenih ovirah, na katere so naletele družbe za upravljanje pri opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov v tretjih državah.
(3) Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tretje države, Agencija s sklepom prekine postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o zahtevah za izdajo dovoljenja:
1. družbi za upravljanje, katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba tretje države, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2. za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega oseba tretje države, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane nadrejena družba družbe za upravljanje.
(4) V obdobju, ko traja prekinitev postopka, rok za odločitev iz 547. člena ZTFI ne teče.
(5) Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov podaljša, mora Agencija s sklepom podaljšati prekinitev postopka za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.
(6) Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za:
1. ustanovitev družbe za upravljanje, ki bo imela položaj:
– podrejene družbe družbe za upravljanje, ki je v trenutku sprejetja odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, ali
– družbe, podrejene drugi podrejeni družbi družbe za upravljanje iz prejšnje alineje;
2. izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža:
– družbi za upravljanje, ki je v trenutku sprejetja odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, ali
– podrejeni družbi družbe za upravljanje iz prejšnje alineje.
(7) Agencija mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejetje odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena.
15. ZDRUŽENJE DRUŽB ZA UPRAVLJANJE
509. člen
(združenje družb za upravljanje)
(1) Družbe za upravljanje, ki zagotavljajo svoje storitve v Republiki Sloveniji ali pa v Republiki Sloveniji samo tržijo enote UCITS skladov, s katerimi upravljajo, se lahko povežejo v združenje družb za upravljanje.
(2) Za združenje družb za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1 o gospodarskem interesnem združenju, če v tem členu ni določeno drugače.
(3) Združenje družb za upravljanje opravlja naloge skupnega pomena za družbe za upravljanje, določene v pogodbi o ustanovitvi, oziroma za katere ga pooblastijo članice.
(4) Združenje družb za upravljanje na podlagi pooblastila Agencije izvaja preizkuse strokovnega znanja o investicijskih skladih iz 1. točke tretjega odstavka 137. člena tega zakona v imenu in za račun Agencije.
(5) Nadzor nad opravljanjem preizkusov strokovnega znanja iz prejšnjega odstavka opravlja Agencija.
16. KAZENSKE DOLOČBE
510. člen
(hujše kršitve družbe za upravljanje)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za upravljanje, če:
1. opravlja druge dejavnosti, razen dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka 33. člena tega zakona (četrti odstavek 33. člena),
2. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 35. člena tega zakona,
3. za člana uprave oziroma izvršnega direktorja imenuje osebo, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje v skladu s prvim odstavkom 57. člena tega zakona,
4. sporoči zaupne podatke o posamezni stranki tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (79. člen),
5. ne razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (82. člen),
6. izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 85. člena tega zakona,
7. ne vodi poslovnih knjig, sestavlja knjigovodskih listin, vrednoti knjigovodskih postavk in sestavlja letnega poročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 89. člena tega zakona,
8. v likvidaciji ne opravlja poslov, ki so določeni z odločbo Agencije in drugih poslov, ki so potrebni za izvedbo likvidacije (tretji odstavek 94. člena),
9. na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije (prvi odstavek 104. člena),
10. po prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov sklepa nove posle v nasprotju s četrtim odstavkom 110. člena tega zakona,
11. začne opravljati posle prek podružnice v državi članici gostiteljici v nasprotju s 115. členom tega zakona,
12. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Agencije (tretji odstavek 120. člena),
13. trži enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici ne da bi predhodno obvestila Agencijo skladno s 153. členom tega zakona,
14. trži enote investicijskih skladov v tretji državi ne da bi predhodno obvestila Agencijo skladno s 158. členom tega zakona,
15. ne ravna skrbno s finančnimi instrumenti strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 203. členom ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 160. člena tega zakona,
16. ne ravna skrbno z denarnim dobroimetjem strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 204. členom ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 160. člena tega zakona,
17. za račun investicijskega sklada sklepa posle v nasprotju s prvim odstavkom 170. člena tega zakona,
18. skrbniku iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije iz prvega odstavka 177. člena tega zakona in stroškov, določenih v četrtem odstavku 177. člena tega zakona, povrne še kakšne druge stroške (tretji odstavek 177. člena),
19. za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev (182. člen),
20. pred sklenitvijo oziroma spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev ne pridobi dovoljenja Agencije (prvi in peti odstavek 183. člena),
21. ne loči premoženja investicijskega sklada od premoženja drugih investicijskih skladov, svojega premoženja in premoženja, prejetega v upravljanje (prvi odstavek 186. člena),
22. ne izdela načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada iz 194. člena tega zakona (drugi odstavek 194. člena),
23. za račun investicijskega sklada izda poroštvo oziroma kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 196. člena),
24. zastavi ali kako drugače obremeni premoženje investicijskega sklada (prvi odstavek 198. člena),
25. ne sestavi dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje v skladu z 208. členom tega zakona,
26. ne pripravi letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada za predpisana obdobja in na način ter z vsebino določeno v 212 in 213. členu tega zakona,
27. za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja, ne vodi evidenc imetnikov investicijskih kuponov v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov, izdanih na njegovi podlagi (233. člen),
28. nalaga sredstva vzajemnega sklada, ki ga upravlja, v izvedene finančne instrumente in pri tem niso izpolnjeni pogoji iz 248. člena tega zakona,
29. si poleg provizije za upravljanje in stroškov, ki so skladno z določbami drugega odstavka 254. člena tega zakona določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, iz sredstev vzajemnega sklada opravi še druga izplačila,
30. začne sprejemati vplačila investicijskih kuponov vzajemnega sklada, preden je ta vzajemni sklad oblikovan (262. člen),
31. prenese upravljanje investicijskega sklada na drugo družbo za upravljanje brez dovoljenja Agencije (266., 393. in 425. člen),
32. si po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju z drugim odstavkom 304. člena tega zakona,
33. ne pridobi dovoljenja Agencije za vključitev podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad kot to določa prvi odstavek 327. člena tega zakona,
34. oblikuje napajalni sklad brez soglasja Agencije iz 331. člena tega zakona,
35. napajalni sklad nalaga sredstva v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona in te naložbe niso namenjene izključno varovanju pred tveganji ali pa je izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v nasprotju z 244. in 248. členom tega zakona (drugi odstavek 343. člena),
36. ni pridobila dovoljenja Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov skladno s katerim lahko upravlja ne-UCITS sklade (tretji odstavek 366. člena),
37. ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov alternativnega sklada in poroča Agenciji o nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega sklada v skladu s prvim in drugim odstavkom 396. člena tega zakona,
38. ne unovči premoženja alternativnega sklada in poplača imetnikov investicijskih kuponov alternativnega sklada v skladu s 398. členom tega zakona,
39. investicijska družba, ki jo upravlja, opravlja ali spremeni dejavnosti v nasprotju z določbami 400. člena tega zakona,
40. začne postopek za vpis in vplačilo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala investicijske družbe z vložki, ne da bi za to pridobila dovoljenje Agencije (prvi odstavek 404. člena),
41. ne zagotovi vpisa delnic ob njihovi prvi prodaji v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZTFI v zvezi s 407. členom tega zakona,
42. v 15 dneh od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo delnic investicijske družbe, klirinško depotni družbi ne izda naloga za izdajo teh delnic v nematerializirani obliki (prvi odstavek 410. člena),
43. zastopa delničarje investicijske družbe pri izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini investicijske družbe (1. točka drugega odstavka 418. člena),
44. ob ustanovitvi investicijske družbe začne s postopkom za vpis in vplačilo delnic preden pridobi dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe (419. člen),
45. na zahtevo Agencije ne poroča v rokih in na način iz 455. člena tega zakona in akta, ki ga izda Agencija na podlagi 458. člena tega zakona,
46. pooblaščeni osebi Agencije ne omogoči pregleda na način, določen v 460. do 463. členih tega zakona,
47. krši začasno prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov iz prvega odstavka 475. člena tega zakona oziroma začasno prepoved opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev iz 476. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za upravljanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih dveh odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se družba za upravljanje kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba družbe za upravljanje pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
511. člen
(lažje kršitve družbe za upravljanje)
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za upravljanje, če:
1. njena uprava oziroma izvršni direktorji ne izpolnjuje pogojev iz 54. člena tega zakona,
2. ne vodi evidence in dokumentacije v skladu s 70. členom tega zakona,
3. najmanj enkrat v petih letih ne zamenja revizijske družbe (šesti odstavek 89. člena),
4. s pooblaščencem sklene pogodbo o prenosu v nasprotju z drugim odstavkom 131. člena tega zakona,
5. s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju v pisni obliki (drugi odstavek 240. člena ZTFI v povezavi s prvim odstavkom 163. člena),
6. v primeru odstopanj sredstev investicijskega sklada od pravil o deležih sredstev investicijskega sklada in izpostavljenosti ne sprejme in začne izvajati ukrepov za čimprejšnjo odpravo odstopanj in o tem ne obvesti Agencije (drugi odstavek 192. člena),
7. ne odpravi odstopanj izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada v rokih iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona,
8. za račun investicijskega sklada sklene pogodbo o prodaji oziroma proda finančne instrumente iz sredstev investicijskega sklada v nasprotju s prvim odstavkom 197. člena tega zakona,
9. letnega poročila investicijskega sklada ne pregleda revizor skladno z 214. členom tega zakona,
10. ne izračunava čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada na način in v rokih, določenih v 232. členu tega zakona in aktu, ki ga izda Agencija na podlagi 213. člena tega zakona,
11. imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 242. člena tega zakona,
12. po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v devetem odstavku 260. člena tega zakona in aktom, ki ga izda Agencija na podlagi desetega odstavka 260. člena tega zakona,
13. po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja o prenosu upravljanja investicijskega sklada ne obvesti javnosti in imetnikov enot investicijskega sklada na način in v rokih, določenih s prvim odstavkom 270. člena tega zakona ter aktu, ki ga izda Agencija na podlagi drugega odstavka 270. člena tega zakona (270. člen, peti odstavek 274., 393., 425. in prvi odstavek 427. člena),
14. imetnikom investicijskega kupona prevzemnega ali prenosnega sklada zaračuna izstopne stroške (1. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka 289. člena),
15. po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v drugem odstavku 305. člena tega zakona oziroma aktu, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 305. člena tega zakona,
16. po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom vzajemnega sklada (306. člena),
17. denarna sredstva vlagateljev prispela na posebni denarni račun krovnega sklada po lastni krivdi vsakodnevno ne razporedi na račune posameznih podskladov kot to določa tretji odstavek 312. člena tega zakona,
18. v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti delničarjev investicijske družbe na način, določen z aktom, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 438. člena tega zakona (drugi odstavek 438. člena),
19. na zahtevo Agencije ne poroča v rokih in na način iz 455. člena tega zakona in akta, ki ga izda Agencija na podlagi 458. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za upravljanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
512. člen
(hujše kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik, če:
1. ne zagotavlja učinkovitega varovanja zaupnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 80. člena tega zakona,
2. za račun investicijskega sklada opravlja skrbniške storitve v nasprotju s prvim odstavkom 174. člena tega zakona,
3. za opravljanje skrbniških storitev nima dovoljenja Banke Slovenije (tretji odstavek 175. člena),
4. z družbo za upravljanje sklene posel nakupa in prodaje oziroma drug posel v nasprotju s prvim odstavkom 180. člena tega zakona,
5. brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko oziroma drugo pravno osebo oziroma prenese opravljanje skrbniških storitev na banko oziroma drugo pravno osebo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (prvi odstavek 181. člena),
6. ne loči premoženja investicijskega sklada od premoženja drugih investicijskih skladov, svojega premoženja in premoženja, prejetega v upravljanje (prvi odstavek 186. člena),
7. za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, ne odpre posebnega skrbniškega (pod)računa (drugi odstavek 187. člena),
8. vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (šesti odstavek 187. člena),
9. izvrši nalog družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa v nasprotju s četrtim odstavkom 189. člena tega zakona,
10. ne pregleda nameravane pripojitve oziroma spojitve vzajemnega sklada za katerega opravlja skrbniške storitve in ne izdela mnenja o pripojitvi oziroma spojitvi kot to določa 284. člen tega zakona,
11. imata centralni in napajalni sklad različna skrbnika in skrbnika ne skleneta dogovora o izmenjavi informacij (prvi odstavek 340. člena),
12. pri izvajanju skrbniških storitev za centralni sklad ugotovi kršitev, ki bi lahko negativno vplivala na položaj napajalnega sklada in o tem ne obvesti Agencije ter družbe za upravljanje in skrbnika napajalnega sklada (drugi odstavek 341. člena),
13. v primeru nastopa razlogov za likvidacijo alternativnega sklada ne postopa v skladu s tretjim odstavkom 396. člena tega zakona,
14. ne pregleda predloga izplačila v skladu s petim odstavkom 398. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih dveh odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
513. člen
(lažje kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 12.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik, če:
1. ne posreduje Agenciji poročil in informacij iz prvega odstavka 176. člena tega zakona oziroma o ugotovljenih nepravilnostih iz drugega odstavka 176. člena tega zakona ne obvesti družbe za upravljanje in Agencije,
2. da pisno pooblastilo iz prvega odstavka 181. člena tega zakona v nasprotju s pogoji iz drugega odstavka 181. člena tega zakona,
3. v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 272. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada (prvi odstavek 274. člena),
4. v primerih iz 275. člena tega zakona ne začne likvidacije investicijskega sklada (prvi odstavek 275. člena in drugi odstavek 427. člena),
5. ne poda mnenja k predlogu sklepa o odpovedi pogodbe o upravljanju investicijske družbe v skladu s četrtim odstavkom 423. člena tega zakona,
6. v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe iz 426. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja investicijske družbe in so pripravljene prevzeti upravljanje investicijske družbe (prvi odstavek 427. člena v zvezi s prvim odstavkom 274. člena),
7. ne poda mnenja k predlogu sklepa o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije v skladu z drugim odstavkom 435. člena tega zakona,
8. ne izpolni obveznosti iz petega odstavka 305. člena tega zakona oziroma petega odstavka 438. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
514. člen
(kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta)
(1) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član uprave družbe za upravljanje, ki:
1. pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje z navajanjem neresničnih podatkov (57. člen v povezavi s 55. členom),
2. ne obvesti nemudoma nadzornega sveta družbe za upravljanje o okoliščinah iz drugega odstavka 59. člena tega zakona,
3. z družbo za upravljanje sklene posel iz prvega odstavka 67. člena tega zakona,
4. Agencije nemudoma ne obvesti o dogodkih iz drugega odstavka 454. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta družbe za upravljanje, ki:
1. ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,
2. ne obvesti nemudoma Agencijo o dogodkih iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona,
3. z družbo za upravljanje sklene posel iz prvega odstavka 67. člena tega zakona.
515. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. pridobi delnice družbe za upravljanje v nasprotju s prvim, tretjim oziroma četrtim odstavkom 36. člena tega zakona,
2. sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 50. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Agencije,
3. sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Agencije iz prvega odstavka 51. člena tega zakona,
4. v nasprotju s prepovedjo iz 103. člena tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov,
5. prenese pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov v nasprotju s prvim odstavkom 129. člena tega zakona,
6. v nasprotju s prepovedjo iz 140. člena tega zakona trži enote vzajemnih skladov,
7. v nasprotju s prepovedjo iz 141. člena tega zakona trži enote ne-UCITS skladov,
8. v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 142. člena tega zakona trži enote UCITS skladov države članice,
9. v nasprotju s prepovedjo iz 147. člena tega zakona trži enote investicijskih skladov tretje države,
10. opravlja skrbniške storitve v nasprotju z drugim odstavkom 175. člena tega zakona,
11. je v razmerju iz 21. člena zakona s skrbnikom oziroma družbo za upravljanje in sklene posel nakupa in prodaje oziroma drugih poslov v nasprotju s prvim odstavkom 180. člena tega zakona (drugi odstavek 180. člena).
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
516. člen
(prekrškovni organ)
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je Agencija.
517. člen
(zastaranje)
(1) Postopek o prekršku za prekrške iz tretjega odstavka 510. člena in tretjega odstavka 512. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.
(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil prekršek storjen.
518. člen
(postopek Agencije o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Agencija z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Agencije iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek 498. člena tega zakona se postopek o prekršku vodi po določbah zakona, ki ureja prekrške.
519. člen
(višina glob)
Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo v katerikoli višini znotraj razpona, predpisanega s tem zakonom.
17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
520. člen
(uskladitev družb za upravljanje)
(1) Družbe za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi ZISDU-1, nadaljujejo s poslovanjem kot družbe za upravljanje po tem zakonu.
(2) Šteje se, da imajo družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja tistih tipov investicijskih skladov, ki so jih te družbe za upravljanje upravljale pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Družbe za upravljanje, ki so pripravile prospekt in pravila upravljanja vzajemnih skladov na podlagi ZISDU-1, uskladijo prospekt in pravila upravljanja s 6.7.2. pododdelkom in 7.7. oddelkom tega zakona ter izdelajo in objavijo dokument s ključnimi podatki za vlagatelje v skladu s 6.7.3. pododdelkom tega zakona do 1. julija 2012.
(4) Družbe za upravljanje se uskladijo s tretjim odstavkom 31. člena in z 2.2.1. in 2.2.2. pododdelkoma tega zakona v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(5) Družbe za upravljanje vzpostavijo sistem sprejemanja vplačil v skladu s četrtim odstavkom 236. člena tega zakona, v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(6) Družbe za upravljanje uskladijo naložbe vzajemnih skladov z določbami drugega odstavka 244. člena tega zakona v 30 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
521. člen
(člani uprav družbe za upravljanje)
Za osebo, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje na podlagi ZISDU-1, se šteje, da ima dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, izdano v skladu s 57. členom tega zakona.
522. člen
(kvalificirani deleži v družbi za upravljanje)
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki v skladu z ZISDU-1 velja ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona, v razponu, ki je navedeno v dovoljenju, šteje za dovoljenje, izdano v skladu s 36. členom tega zakona.
523. člen
(uskladitev družb za upravljanje glede storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev)
(1) Družbe za upravljanje, ki na dan uveljavitve tega zakona upravljajo premoženje dobro poučenih vlagateljev na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z 8. členom ZISDU-1, morajo v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona zaprositi za dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 162. člena tega zakona oziroma za dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev iz 164. člena tega zakona.
(2) Dovoljenje za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev, ki je bilo izdano na podlagi 8. člena ZISDU-1, preneha veljati v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
524. člen
(uskladitev oseb, ki izvajajo trženje enot investicijskih skladov)
Za osebe, ki so pridobile dovoljenje Agencije za trženje enot investicijskih skladov na podlagi ZISDU-1, se šteje, da so pridobile dovoljenje iz 137. člena tega zakona.
525. člen
(odlog ugotavljanja davčne obveznosti in oprostitev plačila dohodnine)
(1) Za odsvojitev kapitala, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, se šteje tudi:
a) zamenjava investicijskih kuponov prenosnega sklada z investicijskimi kuponi prevzemnega sklada, ki se opravi v okviru združitve vzajemnih skladov iz 276. člena tega zakona;
b) zamenjava investicijskih kuponov obstoječih vzajemnih skladov z investicijskimi kuponi podskladov krovnega sklada, ki se opravi v okviru oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov iz 323. člena tega zakona;
c) zamenjava investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada z investicijskimi kuponi podsklada drugega krovnega sklada, ki se opravi v okviru vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje iz 326. člena tega zakona; pod pogojem, da družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, razpolaga s podatki o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh investicijskih kuponov prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada, ki sta določena v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Družba za upravljanje mora s podatki o nabavni vrednosti in času pridobitve razpolagati najkasneje na dan izvedbe združitve vzajemnega sklada oziroma na dan oblikovanja krovnega sklada oziroma na dan vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.
(2) Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za čas pridobitve investicijskega kupona prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada šteje datum, ko so bili zamenjani investicijski kuponi pridobljeni, v skladu s pravili določanja časa pridobitve investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za nabavno vrednost investicijskega kupona prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada šteje nabavna vrednost zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove pridobitve, v skladu s pravili določanja nabavne vrednosti investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4) Dohodnina se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega z:
a) unovčitvijo investicijskih kuponov prevzemnega sklada oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije prevzemnega sklada, če je imetnik investicijske kupone prevzemnega sklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada v postopku združitve vzajemnih skladov;
b) unovčitvijo investicijskih kuponov podsklada pri krovnem skladu oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada krovnega sklada, če je imetnik investicijske kupone podsklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov;
c) unovčitvijo investicijskih kuponov podsklada pri krovnem skladu oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada krovnega sklada, če je imetnik investicijske kupone podsklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje; če so bili zamenjani investicijski kuponi prenosnega sklada, obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada pridobljeni na način iz 3. točke drugega odstavka 96. člena Zakona o dohodnino (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2).
(5) Oprostitev iz prejšnjega odstavka velja pod pogojem, da družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, že na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, na dan oblikovanja krovnega sklada oziroma na dan vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje ter tudi ob vsakokratnem prehajanju imetnika investicijskih kuponov med podskladi krovnega sklada, razpolaga s podatki o tem, da je imetnik investicijske kupone pridobil na način iz prejšnjega odstavka.
(6) Če družba za upravljanje razpolaga s podatki o tem, da so bili investicijski kuponi pridobljeni na način iz četrtega odstavka tega člena, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ni zavezana razpolagati tudi s podatki o času pridobitve in nabavni vrednosti takih investicijskih kuponov.
(7) Zamenjavo investicijskih kuponov v okviru transakcij iz prvega odstavka tega člena, za katere davčni zavezanci uveljavljajo odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, priglasiti pri pristojnem davčnem organu. Priglasitev opravi za vse zavezance hkrati v 15 dneh od dneva izvedbe združitve vzajemnih skladov, od dneva oblikovanja krovnega sklada oziroma od dneva vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Družba za upravljanje mora ob priglasitvi transakcije iz prvega odstavka tega člena pristojnemu davčnemu organu predložiti podatke o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh enot prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada, ki sta določena v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena oziroma podatke iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena. Družba za upravljanje mora ob priglasitvi transakcije iz prvega odstavka tega člena pristojnemu davčnemu organu predložiti tudi izjavo o tem, da bo na zahtevo davčnega organa, najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve davčnemu organu dostavila podatke o transakcijah z enotami davčnih rezidentov Republike Slovenije. Obveznost iz prejšnjega stavka ne velja v primeru, če mora družba za upravljanje davčnemu organu avtomatično dajati podatke o vseh pridobitvah, odsvojitvah in unovčitvah investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja davčni postopek. Če družba za upravljanje navedenih podatkov in izjave ne posreduje, pristojni davčni organ izda odločbo o zavrnitvi odloga davčne obveznosti.
(8) Družba, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, mora zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti oziroma o oprostitvi iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Pri transakcijah iz prvega odstavka tega člena mora družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, zavezancem poslati vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz združitve vzajemnih skladov, oblikovanja krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov ali vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.
(10) Če v postopku združitve vzajemnih skladov iz a točke prvega odstavka tega člena kot prevzemni sklad nastopa UCITS sklad države članice, ki se upravlja sam, se določbe tega člena, ki urejajo obveznosti družbe za upravljanje, smiselno uporabljajo za UCITS sklad.
(11) Za odsvojitev kapitala, za katero se lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 3. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, se šteje tudi zamenjava investicijskega kupona enega razreda za investicijski kupon drugega razreda istega podsklada krovnega sklada iz navedene določbe zakona, ki ureja dohodnino.
(12) Za odsvojitev kapitala, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, se šteje tudi zamenjava enot UCITS skladov za enote drugih UCITS skladov v okviru združitev UCITS skladov, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena, če davčni zavezanec v 30 dneh od dneva izvedbe združitve zamenjavo enot priglasi pri pristojnemu davčnemu organu. Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za čas pridobitve z zamenjavo pridobljene enote UCITS sklada šteje datum, ko so bile zamenjane enote pridobljene, v skladu s pravili določanja časa pridobitve kapitala po zakonu, ki ureja dohodnino. Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za nabavno vrednost z zamenjavo pridobljene enote UCITS sklada šteje nabavna vrednost zamenjanih enot v času njihove pridobitve, v skladu s pravili določanja nabavne vrednosti kapitala po zakonu, ki ureja dohodnino. Ob priglasitvi transakcije mora davčni zavezanec pristojnemu davčnemu organu predložiti podatke o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh zamenjanih in na novo pridobljenih enot. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko priglasitev zamenjave enot pri pristojnem davčnem organu za vse zavezance, ki so zamenjane enote sklada pridobili prek osebe, ki kot edini pooblaščenec družbe za upravljanje države članice iz 128. člena tega zakona v Republiki Sloveniji opravlja posamezne storitve oziroma posle upravljanja investicijskih skladov, opravi hkrati ta oseba, in sicer v 15 dneh od dneva izvedbe združitve, če se tako odloči in o svoji odločitvi obvesti zavezance in pristojni davčni organ najpozneje do dne izvedbe združitve. Ta oseba mora zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti. Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.
(13) Za združitev UCITS skladov iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi združitve, ki so bile izvedene na dan 1. januarja 2011 ali po njem do dneva uveljavitve tega zakona. V primeru takih združitev morajo davčni zavezanci priglasitev zamenjave enot pri pristojnem davčnem organu opraviti v 30 dneh od dneva uveljavitve zakona. Kadar se oseba iz petega stavka dvanajstega odstavka tega člena odloči, da bo opravila priglasitev zamenjave enot pri pristojnem davčnem organu za vse zavezance hkrati, mora svojo odločitev sporočiti, priglasitev opraviti in zavezance pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti v 15 dneh od dneva uveljavitve zakona.
526. člen
(izdaja splošnih aktov)
(1) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošne akte, potrebne za izvajanje tega zakona.
(2) Do uveljavitve splošnih aktov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo splošni akti, izdani na podlagi ZISDU-1, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(3) Do uveljavitve splošnih aktov iz drugega odstavka 159. člena tega zakona, se za družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve iz prvega odstavka 159. člena tega zakona, smiselno uporabljajo splošni akti, izdani na podlagi 220. člena ZTFI.
527. člen
(razveljavitev predpisov in splošnih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04, 42/04, 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08);
2. Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji (Uradni list RS, št. 80/03, 133/03, 106/04 in 107/07);
3. Sklep o obveščanju Agencije za trg vrednostnih papirjev o prenosu posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 42/08);
4. Sklep o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 126/04 in 67/10);
5. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu izdelave seznama povezanih oseb (Uradni list RS, št. 80/03 in 101/08);
6. Sklep o določitvi postavk stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 137/04);
7. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 76/08 in 74/09);
8. Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana organa vodenja družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 76/08 in 21/10);
9. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 101/08);
10. Sklep o vrstah in obliki računovodskih izkazov, vsebini prilog in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 12/08);
11. Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 42/08);
12. Sklep o podrobnejši vsebini pravil o omejitvi nastanka konflikta interesov pri upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev in premoženja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 80/03);
13. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov (Uradni list RS, št. 42/08);
14. Sklep o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 80/03, 87/05, 31/08 in 108/09);
15. Sklep o vrsti in obsegu dodatnih likvidnih sredstev investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 126/04);
16. Sklep o podrobnejših pogojih za priznanje indeksa in za izključitev naložb na indeksni osnovi iz izračunavanja deležev naložb investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 31/08);
17. Sklep o podrobnejših kriterijih in pogojih za ugotavljanje pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja (Uradni list RS, št. 80/03);
18. Sklep o pogojih in kriterijih, pod katerimi lahko družba za upravljanje za račun posameznih investicijskih skladov, ki jih upravlja, posoja vrednostne papirje iz premoženja investicijskega sklada nasprotni pogodbeni stranki (Uradni list RS, št. 134/06);
19. Sklep o podrobnejši vsebini obvestila imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada o spremembi pravil upravljanja in o podrobnejši vsebini javne objave obvestila o spremembi pravil upravljanja (Uradni list RS, št. 137/04);
20. Sklep o podrobnejši vsebini obvestila imetnikom investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskega sklada o prenosu upravljanja investicijskega sklada in o podrobnejši vsebini javne objave obvestila o prenosu upravljanja (Uradni list RS, št. 80/03);
21. Sklep o podrobnejši vsebini obvestila imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada o začetku likvidacije vzajemnega sklada in podrobnejši vsebini javne objave obvestila o začetku likvidacije vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 80/03 in 101/08);
22. Sklep o podrobnejši vsebini obvestila delničarjem investicijske družbe o začetku likvidacije investicijske družbe in o podrobnejši vsebini javne objave obvestila o začetku likvidacije investicijske družbe (Uradni list RS, št. 80/03);
23. Sklep o obveščanju vlagateljev in dostopnosti dokumentacije o preoblikovanju vzajemnih skladov (Uradni list RS, št. 42/08);
24. Sklep o poročanju Agenciji za trg vrednostnih papirjev o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu (Uradni list RS, št. 101/08 in 108/09);
25. Sklep o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje o dejstvih in okoliščinah, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje in investicijskimi skladi (Uradni list RS, št. 126/04);
26. Sklep o podrobnejši vsebini in rokih objav pravnih in poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja (Uradni list RS, št. 80/03 in 126/04);
27. Sklep o poročanju o obvladovanju tveganj v zvezi z naložbami investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 133/03);
28. Sklep o podrobnejši vsebini prospekta in izvlečka prospekta vzajemnega sklada, prospekta krovnega sklada in izvlečka prospekta podsklada krovnega sklada (Uradni list RS, št. 42/08);
29. Sklep o podrobnejši vsebini pravil upravljanja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 42/08);
30. Sklep o podrobnejši vsebini prospekta in izvlečka prospekta investicijske družbe (Uradni list RS, št. 126/04 in 28/09);
31. Sklep o podrobnejši vsebini statuta investicijske družbe (Uradni list RS, št. 137/04 in 70/06);
32. Sklep o vsebini podatkov iz prospekta oziroma izvlečka prospekta vzajemnega sklada, za spremembo katerih ni potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 42/08);
33. Sklep o letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 119/08);
34. Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 55/09);
35. Sklep o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 55/09);
36. Sklep o podrobnejši vsebini pravil za razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 12/08);
37. Sklep o pogojih za uvedbo, trgovanje in poravnavo transakcij z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada na organiziranem trgu (Uradni list RS, št. 87/05 in 28/09);
38. Sklep o načinu zamenjave investicijskih kuponov prenosnega vzajemnega sklada za investicijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 42/08);
39. Sklep o dodatni dokumentaciji, na podlagi katere lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev oceni vpliv spremenjene naložbene politike na obstoječe vlagatelje vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 80/03);
40. Sklep o dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in vsebini javne objave o pridobitvi dovoljenja za oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov (Uradni list RS, št. 42/08);
41. Sklep o metodologiji za izračun celotnih stroškov poslovanja vzajemnega sklada in celotnih stroškov poslovanja investicijske družbe, načinu in rokih objave podatka o celotnih stroških poslovanja ter metodologiji za izračun stopnje obrata naložb vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 126/04 in 28/09);
42. Sklep o podrobnejši opredelitvi primerov oziroma okoliščin, postopkov in drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno ustaviti odkup enot premoženja (Uradni list RS, št. 80/03 in 108/09);
43. Sklep o podrobnejši vsebini poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe (Uradni list RS, št. 80/03);
44. Sklep o dokumentaciji, ki jo je treba priložiti k zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev investicijskih družb (Uradni list RS, št. 42/08);
45. Sklep o načinu in pogojih za trženje in oglaševanje investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 52/07 in 107/07);
46. Sklep o programu in načinu opravljanja preizkusa znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 31/08);
47. Sklep o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje preko podružnice in družbe za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje neposredno (Uradni list RS, št. 89/04);
48. Sklep o določitvi dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 80/03);
49. Sklep o dokumentaciji, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic tujih investicijskih skladov deležni ustrezne ravni zaščite (Uradni list RS, št. 42/08);
50. Sklep o podrobnejših kriterijih za oceno ustreznosti finančnega položaja, organizacijske strukture oziroma strukture vodenja in poslovanja družbe za upravljanje, ki želi v državi članici ustanoviti podružnico (Uradni list RS, št. 126/04);
51. Sklep o poročanju podružnice družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki posluje v državi članici ali tuji državi, in podružnice investicijskega sklada s sedežem v Republiki Sloveniji, ki posluje v državi članici ali tuji državi (Uradni list RS, št. 80/03);
52. Sklep o vsebini, načinu in rokih poročanja skrbnika Agenciji za trg vrednostnih papirjev o poslih investicijskega sklada, ki jih ta sklepa s skrbnikom premoženja investicijskega sklada oziroma osebami, ki so povezane s skrbnikom (Uradni list RS, št. 17/06);
53. Sklep o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja skrbnika Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kršitvah oziroma nepravilnostih pri poslovanju družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 126/04);
54. Sklep o okoliščinah in kriterijih, kdaj se šteje poslovanje investicijskega sklada za ogroženo (Uradni list RS, št. 80/03);
55. Sklep o obveščanju Agencije za trg vrednostnih papirjev o prenosu opravljanja posameznih skrbniških storitev na drugo osebo (Uradni list RS, št. 126/04).
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se:
1. do preoblikovanja investicijskih družb, ki se morajo preoblikovati na podlagi 236. člena ZISDU-1, za te družbe uporablja ZISDU-1,
2. še eno leto po uveljavitvi tega zakona, za Združenje družb za upravljanje, uporablja četrti odstavek 225.a člena ZISDU-1,
3. do poteka roka iz tretjega odstavka 520. člena tega zakona, uporabljata podpoglavij 4.6.2. in 7.7. ZISDU-1,
4. do poteka roka iz četrtega odstavka 520. člena, uporabljata podpoglavij 2.1.3 in 2.1.4 ZISDU-1,
5. do poteka roka iz šestega odstavka 520. člena ZISDU-1, uporablja tretji odstavek 64. člena ZISDU-1,
6. do poteka roka iz prvega odstavka 523. člena ZISDU-1, za družbe za upravljanje, ki imajo dovoljenje za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev iz 8. člena ZISDU-1, uporablja 8. člen ZISDU-1.
528. člen
(začetek uporabe določb zakona)
Drugi odstavek 236. člena, tretji odstavek 242. člena in 10.2. oddelek tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.
529. člen
(postopki Agencije)
Vsi postopki Agencije, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po aktih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
530. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 412-03/11-1/10
Ljubljana, dne 20. septembra 2011
EPA 1899-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Ljubo Germič l.r.
Predsednik
