Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) in 6. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07 in 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 9. redni seji dne 22. 9. 2011 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v lasti Občine Straža
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
uporaba pravilnika
Ta pravilnik uporablja pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem Občina Straža. (V nadaljnjem besedilu: najemodajalec).
2. člen
vsebina pravilnika
Ta pravilnik določa:
– splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci oziroma prosilke (v nadaljnjem besedilu: prosilci), da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja;
– kriterije in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev;
– kriterije za morebitno plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine ter zavezance zanju;
– površinske normative za dodelitev neprofitnih stanovanj;
– postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj;
– napotke za uporabo neprofitnih stanovanj;
– zamenjave neprofitnih stanovanj;
– izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj;
– postopek spreminjanja višine najemnine po dodelitvi neprofitnega stanovanja;
– merila za dodeljevanje socialnih stanovanj.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA UPRAVIČENOST DO DODELITVE NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
3. člen
splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:
– državljanstvo Republike Slovenije;
– stalno prebivališče v Občini Straža in na tem naslovu dejansko tudi prebiva;
– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino;
– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja;
– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika;
– da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.
Žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča.
Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.
4. člen
dodatni pogoji
Pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj lahko najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev po tem pravilniku tudi še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obrazec), kot seštevek najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, za največ 25 %.
5. člen
gornja meja dohodka gospodinjstva
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo:
+-----------------------------+--------------------------------+
| Velikost gospodinjstva | Dohodek ne sme presegati |
| | naslednjih % od povprečno neto |
| | plače v državi |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 1-člansko | 200 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 2-člansko | 250 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 3-člansko | 315 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 4-člansko | 370 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 5-člansko | 425 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
| 6-člansko | 470 % |
+-----------------------------+--------------------------------+
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk.
6. člen
prednostne kategorije prosilcev
Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom in državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini.
Najemodajalec v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredeli prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz prejšnjega odstavka tega člena, pri čemer lahko po svoji presoji vključi v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar pa morajo v razpisu posebej utemeljiti.
Najemodajalec v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj izrecno določi, katera skupina prosilcev ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu.
III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
7. člen
prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost tisti prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov, živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah ter prebivajo v občini vsaj 5 let in več.
Kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, so določeni v Merilih za dodeljevanje neprofitnih stanovanj.
IV. KRITERIJI ZA MOREBITNO PLAČILO LASTNE UDELEŽBE IN VPLAČILO VARŠČINE TER ZAVEZANCI ZANJU
8. člen
oprostitev plačila lastne udeležbe in varščine
(1) Gospodinjstva, katerih dohodki v obdobju leta dni pred razpisom ne presegajo spodaj navedenih odstotkov dohodkov, niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.
+------------------------------+-------------------------------+
| Velikost gospodinjstva | Dohodek izražen v % od |
| | povprečne neto plače v državi |
+------------------------------+-------------------------------+
| 1-člansko | 90 % |
+------------------------------+-------------------------------+
| 2-člansko | 135 % |
+------------------------------+-------------------------------+
| 3-člansko | 165 % |
+------------------------------+-------------------------------+
| 4-člansko | 195 % |
+------------------------------+-------------------------------+
| 5-člansko | 225 % |
+------------------------------+-------------------------------+
| 6-člansko | 255 % |
+------------------------------+-------------------------------+
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk.
9. člen
zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine
Za plačilo lastne udeležbe in varščine je lahko zavezano gospodinjstvo, katerega dohodki presegajo mejo, določeno v prejšnjem členu tega pravilnika.
10. člen
opredelitev pojma, višina lastne udeležbe
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, namenjena za pridobivanje neprofitnih stanovanj v lasti najemodajalca.
Višina lastne udeležbe lahko znaša največ 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja po pravilniku iz 116. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljnjem besedilu: zakona), brez vpliva lokacije.
11. člen
pogodba o plačilu lastne udeležbe in rok za vračilo lastne udeležbe
Pogoje v zvezi z morebitnim plačilom in vračilom lastne udeležbe uredijo najemodajalci in upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja z medsebojno pogodbo, pri čemer se lastna udeležba najemniku neprofitnega stanovanja vrne najkasneje po 10 letih v protivrednosti v eurih, z 2 % obrestno mero.
12. člen
opredelitev varščine v najemni pogodbi, možnost obročne poravnave, vračilo varščine
Varščino za uporabo stanovanja lahko zahteva najemodajalec kot denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja.
Varščina za uporabo stanovanja lahko znaša največ tri mesečne najemnine.
Najemodajalec in upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja opredelijo v najemni pogodbi medsebojne obveznosti v zvezi z vplačilom, vračilom in ohranjanjem vrednosti varščine za uporabo stanovanja, upoštevaje načelo ohranjanja vrednosti varščine v protivrednosti v eurih.
Varščino za uporabo stanovanja lahko ob poprejšnjem soglasju najemodajalca upravičenec do pridobitve neprofitnega stanovanja poravna tudi obročno.
Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, pri čemer je najemodajalec dolžan vrniti varščino v znesku, ki ustreza dejanski vrednosti varščine oziroma morebitnemu preostanku varščine ob prenehanju najemnega razmerja.
Varščina se zadrži in se ne vrne, če najemnik neprofitnega stanovanja ni usposobil stanovanja ob izselitvi ali če ni poravnal najemnine ali obratovalnih stroškov.
V. POVRŠINSKI NORMATIVI ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
13. člen
površinski normativi
Najemodajalci uporabljajo pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj naslednje površinske normative:
+-------------------+---------------------+---------------------+
| Število članov | Površina stanovanja | Površina stanovanja |
| gospodinjstva | brez plačila lastne | s plačilom lastne |
| | udeležbe in varščine| udeležbe in varščine|
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 1-člansko | od 20 m2 do 30 m2 | od 20 m2 do 45 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 2-člansko | nad 30 m2 do 45 m2 | nad 30 m2 do 55 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 3-člansko | nad 45 m2 do 55 m2 | nad 45 m2 do 70 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 4-člansko | nad 55 m2 do 65 m2 | nad 55 m2 do 82 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 5-člansko | nad 65 m2 do 75 m2 | nad 65 m2 do 95 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
| 6-člansko | nad 75 m2 do 85 m2 | nad 75 m2 do 105 m2 |
+-------------------+---------------------+---------------------+
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
Najemodajalci lahko oddajo v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.
Najemodajalci lahko oddajo v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m2 lahko obračuna kot prosto oblikovana najemnina.
Površinski normativi iz prvega odstavka tega člena, ki zadevajo stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine, se uporabljajo tudi kot zgornje meje pri izračunavanju subvencij k najemninam skladno s tretjim odstavkom 121. člena zakona.
Za enočlanska gospodinjstva se kot zgornja meja pri izračunavanju subvencij k najemninam uporablja stanovanjska površina do 40 m2, če najemodajalec najemniku ne ponudi v zamenjavo primernega stanovanja površine do 30 m2. V primeru, da najemodajalec ponudi najemniku v zamenjavo primerno stanovanje površine do 30 m2, najemnik pa preselitev vanj zavrne, se od zavrnitve dalje pri izračunavanju subvencije upošteva stanovanjska površina do 30 m2.
14. člen
upoštevanje dodatnega dnevnega ali spalnega prostora
Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se lahko preseže površinske normative iz prejšnjega člena z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora, če to zahtevajo družinske ali socialno zdravstvene razmere kot na primer, če gre za tri generacije v družini, težjo invalidnost, težjo bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
Najemodajalec odloča o odstopanju od površinskih normativov po prejšnjem odstavku, upoštevaje mnenje Centra za socialno delo, ki ga predloži upravičenec.
15. člen
odprava arhitektonskih ovir
Če je neprofitno stanovanje namenjeno invalidu oziroma družini z invalidnim članom, ki mu je otežkočeno oziroma preprečeno normalno gibanje, je potrebno ob dodelitvi neprofitnega stanovanja upoštevati potrebo po odpravi arhitektonskih ovir v stanovanju ali pri dostopu ali izhodu iz stanovanjske stavbe, kakor tudi zadostne površine za gibanje z invalidskim vozičkom.
VI. POSTOPEK DODELJEVANJA NEPROFITNIH STANOVANJ
16. člen
javni razpis
Za oddajo neprofitnih stanovanj najemodajalec objavi javni razpis na spletni strani občine ali v časopisu Stražan in na oglasni deski.
V javnem razpisu se lahko najemodajalec odloči za oblikovanje dveh prednostnih list, ločeno za stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu tega pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine, ter za stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek morebitni zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.
17. člen
vsebina javnega razpisa
Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora določati zlasti:
1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem;
2. podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi;
3. dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi;
4. podatek o odločitvi najemodajalca glede plačila lastne udeležbe in varščine ter pogoje glede plačila;
5. podatek o morebitni odločitvi najemodajalca o oblikovanju ločenih prednostnih list po drugem odstavku prejšnjega člena tega pravilnika;
6. okvirno število razpoložljivih neprofitnih stanovanj, pri čemer se posebej opredelijo stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu tega pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine za uporabo stanovanja, upoštevaje tudi podatek o številu stanovanj, prilagojenih potrebam invalidov;
7. opredelitev prednostnih kategorij prosilcev;
8. podatek o prednostni kategoriji prosilcev, če eden ali več prosilcev doseže v razpisu enako število točk po obrazcu za oceno stanovanjskih razmer;
9. okvirni rok, v katerem bodo neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, na razpolago za oddajo v najem;
10. rok za oddajo vlog in okvirni rok za objavo izidov razpisa;
11. višino neprofitne najemnine za povprečno stanovanje, ki je predmet razpisa, skupaj z napotilom na predpise, ki določajo neprofitne najemnine in subvencioniranje najemnin;
12. možnost spremembe najemnine v primeru spremenjenih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, skladno z 90. členom zakona.
18. člen
razpisna dokumentacija
Vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilec in polnoletni člani gospodinjstva priložiti naslednje listine:
– potrdilo o državljanstvu;
– potrdilo o številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva z navedbo stalnega prebivanja na območju občine;
– izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom;
– dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja;
– izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika;
– najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih;
– dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena tega pravilnika;
– drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-zdravstvene razmere in
– izjavo o vseh plačanih obveznostih, kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje.
19. člen
razpisni postopek
Najemodajalec imenuje komisijo v sestavi: uslužbenec občinske uprave, ki tudi vodi postopek, strokovni delavec CSD in predstavnik humanitarne organizacije iz Občine Straža, ki prouči utemeljenost vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj, ki jih opravijo pri pristojnih organih ter organizacijah in posameznikih.
Najemodajalec določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge.
Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom.
Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne preteče, ni mogoče sestaviti prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Za vodenje razpisnega postopka se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
20. člen
uporaba obrazca
Pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporablja najemodajalec za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge tega pravilnika – merila.
21. člen
izpolnjevanje točkovalnih zapisnikov, možnost ogleda stanovanjskih razmer v komisiji
Komisija iz 20. člena tega pravilnika izpolni točkovalni zapisnik na podlagi obrazca iz priloge tega pravilnika, en izvod zapisnika se posreduje udeležencu razpisa.
Komisija si lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogleda.
Komisija po ogledu stanovanjskih razmer izpolni točkovalni zapisnik na podlagi obrazca iz priloge tega pravilnika.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika se po opravljenem ogledu vroči udeležencu razpisa.
Komisija ne ugotavlja stanovanjskih razmer z ogledom v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
22. člen
določitev prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj
Najemodajalec na podlagi določb tega pravilnika, razpisnih pogojev ter obrazca iz priloge tega pravilnika določi prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavi na enak način kot razpis.
Najemodajalec neprofitnih stanovanj mora pri objavi prednostne liste iz prejšnjega odstavka tega člena zagotoviti ločeno objavo seznama upravičencev do najema neprofitnih stanovanj po kriterijih iz 9. člena tega pravilnika, od seznama ostalih upravičencev.
23. člen
pravno varstvo
Odločbo o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja oziroma ne-uvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj izda ob upoštevanju zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pooblaščena oseba najemodajalca, v šestih mesecih po zaključku javnega razpisa.
Zoper odločitev pristojnega organa najemodajalca – občine je dopustna pritožba na župana.
Odločitev o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja.
24. člen
najemna pogodba za nedoločen čas
Najemodajalci skladno z objavljenim seznamom pozovejo upravičenca k sklenitvi najemne pogodbe. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas.
Če se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi najemne pogodbe, se črta iz seznama iz prejšnjega odstavka.
25. člen
namembnost neprofitnih stanovanj po izpraznitvi
V primeru izpraznitve neprofitnega stanovanja, ki je bilo dodeljeno skladno s tem pravilnikom, se stanovanje dodeli v najem na podlagi javnega razpisa, razen če na javni razpis ne prispe nobena vloga.
Če na javni razpis ne prispe nobena vloga, najemodajalec objavi javni poziv za zbiranje ponudb za oddajo stanovanj v najem za določen čas za prosto oblikovano najemnino.
V primerih iz prejšnjega odstavka se stanovanje odda v najem za določen čas enega leta, po preteku enega leta pa se javni razpis za oddajo stanovanj v najem upravičencem do neprofitnih stanovanj ponovi.
VII. NAPOTKI ZA UPORABO NEPROFITNIH STANOVANJ
26. člen
uporaba neprofitnih stanovanj
Najemniki so dolžni pri uporabi neprofitnih stanovanj skrbeti za upoštevanje določb zakona, sklenjene najemne pogodbe ter hišnega reda, upoštevaje načelo skrbne rabe stanovanja ter skupnih delov stavbe.
VIII. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ
27. člen
možnost zamenjave stanovanja
Najemodajalci v okviru svojih možnosti omogočajo menjave najemnih stanovanj in pri tem upoštevajo spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih stroških za uporabo stanovanja.
O upravičenosti oziroma neupravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja najemodajalec odloči skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
IX. IZJEMNE DODELITVE NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
28. člen
izjemna dodelitev neprofitnega stanovanja
Najemodajalec v primeru rušenja, prenove ter elementarne in druge nesreče lahko prizadetemu v nesreči, če ne razpolagajo z bivalnimi enotami, namenjenimi začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, dodelijo neprofitno stanovanje v najem za določen čas, do odprave posledic nesreče, na podlagi odločitve župana oziroma direktorja javnega stanovanjskega sklada.
Na podlagi odločitve župana se lahko po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo dodeli neprofitno stanovanje za določen čas tudi družini, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok.
O odločitvi o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja po prvem in drugem odstavku tega člena se obvesti občinski svet.
Osebe, katerih vloge za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja se zavrnejo, se lahko pritožijo na župana Občini Straža.
X. POSTOPEK SPREMINJANJA VIŠINE NAJEMNINE PO DODELITVI NEPROFITNEGA STANOVANJA
29. člen
spreminjanje višine najemnine
Najemodajalec lahko vsakih pet let preveri ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja.
Podatke o denarnih prejemkih in izjavo o premoženjskem stanju se zahteva za obdobje zadnjih 12. mesecev pred preverjanjem izpolnjevanja pogojev za uporabo neprofitnega stanovanja. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve.
Najemodajalec odloči o upravičenosti oziroma neupravičenosti najemnika do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja v 30 dneh po prejemu vseh dokazil iz prejšnjega odstavka z odločbo v upravnem postopku.
Zoper odločbo je ob upoštevanju statusa najemodajalca dopustna pritožba na pritožbeni organ iz 24. člena tega pravilnika.
Če se socialne razmere najemnika, ki plačuje za stanovanje prosto oblikovano najemnino, spremenijo tako, da dohodek pade pod mejo, določeno v 5. členu tega pravilnika, lahko najemnik od najemodajalca zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo prosto oblikovane najemnine v neprofitno najemnino.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
uveljavitev pravilnika
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1/2011-3
Straža, dne 22. septembra 2011
Župan
Občine Straža
Alojz Knafelj l.r.
MERILA ZA DODELJEVANJE NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev neprofitnih
stanovanj v najem se poleg zahtev splošnih in posebnih pogojev,
uporabljajo merila določena s tem pravilnikom.
Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi
družinski člani, se ocenjujejo glede na:
1. Stanovanjski status:
a) prosilec je brez stanovanja 180
b) prosilec je podnajemnik 140
c) prosilec stanuje v samskem domu 130
d) prosilec stanuje z družino pri starših ali
sorodnikih 120
Opomba:
a) udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja
Točkuje se, če udeleženec razpisa:
– prebiva v prostorih za začasno bivanje (začasno
prebivališče v materinskem domu, zavetišču, na gradbiščih,
prostorih v začasnih zgradbah in podobno), opredeljenih v 1.
točki 3. člena stanovanjskega zakona,
– z družino prebiva v stavbah, zgrajenih za nastanitev
posameznikov, opredeljenih v 2. točki 3. člena stanovanjskega
zakona,
– sam ali z družino občasno prebiva v stanovanjskih stavbah,
vendar brez statusa najemnika, podnajemnika ali uporabnika
stanovanja,
b) udeleženec razpisa, ki je podnajemnik
– Točkuje se, če ima udeleženec razpisa dokazila o plačevanju
podnajemnine ali najemnine kot za profitno stanovanje.
c) udeleženec razpisa stanuje v samskem domu
– Točkuje se, če ima udeleženec razpisa sklenjeno pogodbo o
najemu prostora, zgrajenega za nastanitev posameznika.
d) udeleženec razpisa stanuje pri starših ali sorodnikih
– Točkuje se, če udeleženec razpisa razpolaga z dokazilom, da
stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem
prebivališču ali gospodinjski skupnosti).
2. Kvaliteta bivanja
a) bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju
ali baraki 120
b) bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju 40
c) bivanje v vlažnem in mračnem stanovanju 20
Opomba:
a) bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju ali
baraki
– Točkuje se, če udeleženec razpisa biva v stanovanju, ki ne
dosega minimalnih standardov opremljenosti, ovrednoteno z največ
110 točkami, ali biva v objektu, predvidenem za rušenje ali
potrebnim celovite rekonstrukcije.
3. Utesnjenost v stanovanju – stanovanjska površina
– do 4 m2 na družinskega člana 120
– od 4 m2 do 8 m2 na družinskega člana 80
– od 8 m2 do 12 m2 na družinskega člana 60
Opomba:
– Pri točkovanju se upoštevajo podatki o površini stanovanja
iz sklenjene najemne oziroma podnajemne pogodbe ali zapisnika o
točkovanju stanovanja.
4. Neprimernost stanovanja – stanovanje brez posameznih delov
oziroma souporaba posameznih delov stanovanja:
a) stanovanje brez kuhinje 40
b) stanovanje brez sanitarnih prostorov 40
c) stanovanje s souporabo kuhinje 20
d) stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov
ali s sanitarnimi prostori izven stanovanja 20
Opomba:
– Pod a) in b) se točkuje udeleženec razpisa, ki je brez
kuhinje oziroma brez WC in kopalnice v stanovanju oziroma ima WC
izven stanovanja.
– Pod c) in d) se točkuje le v primeru, ko uporabniki
stanovanja niso družinski člani.
5. Funkcionalnost stanovanja
a) stanovanje z arhitektonskimi ovirami,
(če gre za invalida, ki je gibalno oviran) 50
b) stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča 10
Opomba:
a) stanovanje z grajenimi ovirami
– Točkuje se, če je udeleženec razpisa oziroma njegov
družinski član trajno vezan na uporabo invalidskega vozička.
b) stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča
– Točkuje se le v primeru, če je vhod neposredno v bivalne
prostore.
6. Socialne razmere – število ožjih družinskih članov
a) za vsakega mladoletnega otroka 30
b) družina z družinskim članom iz 6. člena
stanovanjskega zakona, starim nad 65 let 30
Opomba:
a) za vsakega mladoletnega otroka
– Točkuje se tudi nosečnost, izkazana s potrdilom zdravnika.
b) točkuje se, če udeleženca razpisa veže dolžnost
preživljanja ožjega družinskega člana, starega nad 65 let.
7. Ločeno življenje
a) ločeno življenje roditeljev in mladoletnih
otrok, zaradi
neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo,
oskrba v tuji družini, zavodu) 60
b) status roditelja, ki sam preživlja
otroka (samohranilec) 40
c) ločeno življenje roditeljev, zaradi neprimernih
stanovanjskih razmer 40
Opomba:
a) in c) ločeno življenje
– Točkuje se le v primeru, če je iz odločbe o oddaji v
rejništvo, v drugo družino ali zavod razvidno, da so razlog
oddaje neprimerne stanovanjske razmere.
b) status roditelja, ki sam preživlja otroka
– Točkuje se v primeru, da roditelj sam preživlja otroka, kar
dokazuje z rojstnim listom oziroma s potrdilom, da je preživnina
neizterljiva – potrdilo o vložitvi predloga za izvršbo ali o
vložitvi predloga za izterjavo preživnine iz tujine.
8. Zdravstvene razmere
a) trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena
s slabimi stanovanjskimi razmerami 80
b) trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi
razmerami 60
Opomba:
– Določili veljata v primerih, če gre za obolenja, pogojena s
slabimi stanovanjskimi razmerami, oziroma obolenja, na katera
slabe stanovanjske razmere neugodno vplivajo.
– Točke za več družinskih članov, pri katerih je ugotovljeno
trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, se
seštevajo.
– Trajno obolenje se dokazuje z izvidom zdravniške komisije
I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
9. Invalidnost
a) družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo
ali težko duševno ali težko telesno motnjo,
ugotovljeno po pristojni komisiji 60
b) invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli
družinski član nesposoben za samostojno
življenje in delo in je ugotovljena z izvidom
in mnenjem pristojne komisije 50
Opomba:
Invalidnost se točkuje, če ni zagotovljeno institucionalno
varstvo:
– družini, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko
duševno ali težko telesno motnjo, ki se dokazuje z izvidom in
mnenjem specialistične pediatrične službe oziroma odločbe po
pravilniku o razvrščanju in razvidu otrok in mladoletnikov in
mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju; za vsakega otroka posebej, točke se seštevajo;
– nesposobnost za samostojno življenje in delo se dokazuje z
odločbo Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje oziroma Zavoda za zaposlovanje; tudi v
primeru, ko ima odrasli družinski član podaljšano roditeljsko
pravico (odločba sodišča).
10. Mlada družina
Družina v kateri nobeden od staršev ni starejši
od 35 let 30
Opomba:
– Kot starost 35 let se šteje 35 let, dopolnjenih v letu
razpisa. Kot mlada družina se upoštevajo vse družinske oblike
(tudi družina le z enim roditeljem).
11. Žrtve nasilja v družini
Oseba s statusom žrtve v družini 30
12. Pri ocenjevanju se upošteva čas bivanja v občini:
– trajanje stalnega bivanja v Občini Straža
a) nad 5 let + 5 %
b) nad 10 let + 10 %
c) nad 15 let + 15 %
d) nad 20 let + 20 %
Odstotek se računa od skupnega števila točk, ki jih zbere
posamezni prosilec na podlagi 7. člena tega pravilnika.
Ob enakem številu točk, ima prednost prosilec z daljšo
čakalno dobo na neprofitno stanovanje.
